Poštnina plalana v gotovini.
Izseljenski
VEH
VESTNIK
RAFAEL
GLASILO RAFAELOVE DRV2BE V LIVBLIAN
LETO VI.
LJUBLJANA, JULIJ 1936
IZHAJA 15. VSAKEGA MESECA UREDNIŠTVO: LEONIšCE UPRAVA: TYRSEVA C.52 V LJUBLJANI
NAROČNINA: ZA JUGOSLAVIJO LETNO DIN 12-ZA INOZEMSTVO LETNO DIN 24"—
OGLASI PO DOGOVORU
ŠTEV. ?
Ali je slovenstvo v Ameriki borbe vredno?
Vsakdo, ki dela v javnem življenju med Slovenci v Ameriki, doživi težke momente, v katerih s strahom in razdvojenostjo v srcu vprašuje samega sebe: Zakaj pa prav za prav delam? Ali ima moie početje, moje dejanje in ne-lianje kakšen pomen? Ali niso vsa moja prizadevanja le geste, slepe, nekam v praznino bijoče geste, brez upa, da bodo kdaj rodile sad, da bo iskra moje bitnosti užgala, če ne mogočen
kres, pa vsaj majhno lučko, katere svit bo ostal tistim, ki pridejo za nami... Kajti, »žalostno je, sam v sebi zaspati, ugasniti v praznoti, luč brez olja...« Misel: — saj delam le za grobove — je strašna, ona ohromija in ubija. In v gotovem smislu vse preveč resnična.
Težki so taki momenti.
To je tragedija izseljencev — nas vseh, ki so nas razburkani valovi življenja, nad katerimi nismo imeli oblasti, iztrgali iz zemlje, katera nas je rodila, ter vrgli na prod tujine. Noben hrup ni tako močan, da bi bil v stanu prevpiti tenki glas drhtečega srca, ki mu nečesa manjka. Da, čim večji je vrišč, tem ostrejše čutiš, da si sredi babilonskih množic sam, strahovito sam. Košček ma-terijalnega blagostanja, ki ga je morda dala tujina, je trenotno mamilo, a slabo nadomestilo. So sicer med nami, katerih obrazi že od daleč oznanjajo: poln žep, pa prazno srce — poln trebuh, pa mrtva duša. Skušajo si dopovedati, da so srečni in zadovoljni, pa niso. Glasno govorijo in ob prilikah se tudi za narod navdušujejo, pa so mrtveci, ki ne vedo, da bi bili že davno lahko plačali po-grebnikov račun. So pa drugi, in teh je mnogo, katerim je smrt pogledala v oči, pa se tega zavedajo, vsled česar niso tako obžalovanja vredni, kajti ohranili so dostojanstvo človeka, po božji podobi ustvarjenega.
Dilema, ki nas davi in duši, je notranja raztrganost in razdvojenost, ki je naturna posledica našega prizadevanja, da bi bili i Slovenci in Amerikanci,
gubljenci, v očeh tujine pritepenci, katere se tolerira, dokler se obnašajo kot se spodobi človeku, ki se je sam povabil v tujo hišo.
Kako naj se torej izživljamo, da bomo uravnovesili nasprotja, ki nas vlečejo narazen, ublažili disharmonijo, ki nas bega ter dela nesposobne, da bi funkcionirali kot polni, živi ljudje? Da bomo zadovoljni sami s seboj in da ne bomo v nadlego in v spodtiko gospodarju, v čigar hiši se nahajamo. In ne samo to: da bo gospodar nekoč — ne morda že jutri ali pojutrišnjem — pomislil ter zaključil: nisem iih klical, ampak če bi mi bila še enkrat dana priložnost, bi jih sprejel kot najbolj iskreno zaželjene goste, kajti več dobrega so storili oni meni, kakor jaz njim.
O teh stvareh sem dosti razmišljal in v teku let je čedalje bolj prodirala slutnja, katera je končno dozorela v prepričanje, da je naš problem, t. j. problem nas izseljencev v Ameriki, je v prvi vrsti slovenski problem. S tem mislim, da naša notranja razdvojenost in raztrganost v prvi vrsti izvira iz dejstva, da kot celota nismo dobri Slovenci, in da vsled tega, ker smo pomanjkljivi v poznanju samih sebe in kulturne dediščine, ki nam je bila dana z rojstvom, zato, ker nismo sposobni doumeti in se dvigniti na stopnjo najboljšega, kar je v slovenstvu, pa vsled ničesar drugega, smo tudi tako strahovito pomanjkljivi, skoro brezplodni kot ljudje in torej tudi kot novi Amerikanci. Na kratko rečeno: naš slovenski problem je tudi naš ameriški in splošno človeški pro-
pa ne moremo biti ne eno ne drugo. Kaj smo prav za prav? Sami si nismo na jasnem. V očeli domovine smo iz-
Narod in narodna zavednost
Priznati je treba, da je slovenska narodna zavest v tujini močnejša kakor doma. Zdi se, da so tisoči in tisoči slovenskih izseljencev vse bolj objeli ves narod in da iz dnevnih sporov znajo izločiti stoletni narod, ki ni sporen, zlasti tisti, ki že desetletja žive in delujejo v tujini in so se že otresli domačega prahu. Zato izseljenci nikdar niso (ako grdo izpodkopavali in ovirali slovenskih naporov, kakor to mi doma doživljamo dan na dan.
»Slovenec«, dne 17. junija I^Vi.
blem in obratno. Mi ne moremo biti polni ljudje, mi ne moremo ničesar dati Ameriki in je z ničemer trajnim obogatiti, ako nismo v prvi vrsti dobri Slovenci, kajti le kot taki bomo sposobni odbijati strupene in razkrajajoče vplive »ameriške džungle«, ki so tem bolj pogubni za nas, ker smo presajenci, katerih korenike ne morejo seči do prvih in bistvenih temeljev ameriške miselnosti, na katerih sloni ta grandiozna babilonska dežela.
V Clevelandu nas je preko 40 tisoč Slovencev, nas izseljencev in naših otrok. Sirom Amerike nas je raztresenih več stotisoč. Ta masa našega naroda postane lahko velika in pozitivna sila za dobro, ki je sposobna proicirati značaj svoje izrazite osebnosti v bodoče rodove te velike zemlje, ako smo si svesti svoje naloge in ako čutimo odgovornost napram samim sebi in človeški družbi.
Otroci kulturnega naroda smo, zato se ne moremo izogniti vprašanju: Kaj bo z nami čez petindvajset, petdeset ali sto let? To se pravi: kakšno potomstvo si vzgajamo?
Kdor na to vprašanje odgovori: To ni moja briga — naj kot Judež lškarijot vzame vrv in naj se obesi. Kdor pa odgovori: To ni moja briga, da le jaz dobro živim — naj vzame dve vrvi, da bo imel takoj drugo pri roki, če bi nesreča hotela, da bi se prva utrgala.
Če se vam zdi, da je to trda sodba, poglejte okrog sebe in pomislite, da so med nami ljudje, ki pravijo, da so voditelji naroda, pljuvajo na vse, kar je dobrega in lepega v slovenstvu in učijo narod, da je hlapčevstvo najlepša čednost, ki bo gotovo poplačana, če ne na tem, pa na drugem svetu. To so ljudje, o katerih je Cankar zapisal, da se vse-dejo za mizo, zatajijo Boga in pravijo, da so srečni.
Te misli sem zapisal kot eden izmed Slovencev v Ameriki, ki smatrajo slovenstvo za resno in borbe vredno stvar. Če nas bo dovolj, ki smo istih misli, naše delo ne bo v praznino bijoča gesta, delali ne bomo za grobove, temveč za — Vstajenje...	Izseljenec,
Naši izseljenci so spregovorili
Ameriški Slovenci iskreno pozdravljeni!
24. junija dopoldne ob pol 9 je prispela na ljubljanski kolodvor večja skupina naših ameriških Slovencev. Prišli so na obisk svoje domovine pod vodstvom lastnika potniške pisarne v Njujorku, gosp. Leona Za-krajska. Med njimi je tudi nekaj v Ameriki rojene slovenske izseljenske mladine, ki prihaja prvič v domovino svojih staršev, da vidi lepoto slovenske zemlje, da vidi državo Jugoslavijo, rodno državo svojih staršev, o kateri toliko čita po ameriškem dnevnem časopisju, da spozna pobližje narod. katerega člani so, katerega poznajo pa samo po filmih in po pripovedovanju svojih staršev, ne poznajo ga pa tako, kakor se izživlja in razvija tu ined seboj na svojih lastnih rodnih tleh. Letos bi bila prišla velika skupina te ameriške slovenske mladine domov, posebno fantov, ko bi se ne bili zadnja leta dogajali žalostni slučaji, ko so doživeli ti fantje veliko razočaranje, na katerega niso bili pripravljeni. Prišli so sem z velikim navdušenjem in velikim idealizmom. Toda niso vedeli, da so kot otroci jugoslovanskih izseljencev državljani tudi Jugoslavije, četudi so rojeni v Ameriki in niso bili nikdar tukaj in nikdar ne bodo tu ostali. Prijeli so jih in postavili pred nabor in z njimi postopali kot z dezerterji. To je ostrašilo številne ameriške fante, da so se zbali in ostali raje doma, ali šli svoj denar zapravit drugam, kjer so jih z veseljem sprejeli. Družba sv. Rafaela se trudi že skoraj dve leti, da bi dosegla spremembo tega zakona, ki toliko škoduje državi na dobrem imenu zunaj po državah, kjer so naši izseljenci. Nikjer na svetu ne morejo razumeti, kako bi mogel biti kdo obenem državljan dveh držav. Še manj, kako naj bo otrok, rojen v tuji državi, ki je po vseh zakonih one države popolnoma pravilen državljan njen, obenem še državljan njemu tuje države, katere nikdar ne misli morda niti obiskati, še manj pa tam ostati. Potem pridejo še strogi izvrševalci zakona. Tako smo si z dosedanjimi žalostnimi slučaji tisoče turistov naših lastnih rojakov, pa tudi njih prijateljev Amerikancev odbili. Leta krepkega dela ne bodo te škode popravila. Za letos je poskrbljeno po naklonjenosti g. bana dr. Marka Natlačena, da je zadeva ugodno rešena.
Družba sv. Rafaela je izletnikom priredila s sodelovanjem francoske linije skromen. vendar prisrčen sprejem in povabila vse prijatelje ameriških Slovencev in naših izseljencev na kolodvor k temu sprejemu.
Našim rojakom, ki nekateri prihajajo domov po mnogih letih življenja v tujini, kakor tudi naši ameriški mladini kličemo: prisrčno dobrodošli in pozdravljeni v imenu vsega naroda! Naj bodo dnevi, katere boste preživeli tu v naši lepi domovini, za vse čini najprijetnejši, da se boste pokrepčani na zdravju, še bolj pa poživi jeni na duši in v ljubezni do rodne grude, do naroda in naše lepe države vrnili na svoj dom in nesli novega slovenskega in jugosloven-skega duha tudi domov svojim prijateljem in znancem, ki niso mogli z vami domov. Prisrčno pozdravljeni!
Dne 28. junija 19% so nastopili naši izseljenci z zelo pestrim programom v radio oddajni postaji Strasbourg, Francija. Prinašamo dva govora, katera je poslušala domovina in naši izseljenci po širnem svetu.
Govor predsednika pevskega društva »Triglava« v Merlebachu g. Maika Mlekuša.
Rojaki!
Ganljiv je pogled po polni dvorani, kjer so se na ta velepomembni dan zbrali Slo-venci-Jugoslovani, da potoni brezžičnih valov pošljejo domovini svoje vdane in iskrene pozdrave, saj vsa naglica današnjega časa in vsa daljava od tu pa do naših rodnih krajev ne zmoreta zatreti narodne zavesti, ki je pognala iz naših slovenskih korenin. Edini zaklad — svojo poštenost in ljubezen do domovine, katero smo prinesli kot najdragocenejši biser na tuje — izvrstno ščitijo tukaj različna jugoslovanska podporna društva.
Iz nesebične ljubezni do naroda in polni želja za povzdigo slovenske kulture na tujem se je pred petimi leti ustanovilo v Merlebachu pevsko društvo »Triglav«, ki ima do sedaj-zabeleženih 52 javnih koncertnih nastopov. Vrhunec javne polivale od strani višjih francoskih slojev pa je doseglo društvo »Triglav« s svojim radio koncertnim nastopom v Nancyju leta 1914. ob priliki prireditve francoskih borcev na solunski fronti. Glavno zaslugo za tisti nastop in denarne prispevke, ki so takrat dobrodošli za našo blagajno, velja našemu velikemu prijatelju g. dr. Radojčeviču v Nancyju, ki se še zdaj po možnosti zanima za povzdigo našega društva. Izrekamo mu pri
Stanislav Pavinik:
Pesem ameriškega Slovenca
Skozi okno luna sije; ob mesečini misel moja je vzkipela. Vroče hrepenenje vleče me na tujo zemljo,
razbolela duša plaho toži...
Krstni kamen moj
stoji v deželi krasni — tuji.
Poljubiti ga ne morem,
ni ga na slovenski zemlji.
Sile skrivnostne
vzbujajo mi vroče hrepenenje,
ki so duhu mojemu — trpljenje.
Čez ocean neizmerni misel moja mi leti, daleč tam leži dežela bajna; pozabiti je ne morem, saj je dežela moja rodna.
\ olja moja močna
čez morje hrepeni...
kdaj duh bo moj tako močan,
da dvignil bo telo
in odjadral z njim čez širni ocean?
Mesec ti čarobni, pozdrave vroče nesi rodni ameriški zemlji...
tej priliki našo zahvalo in pošiljamo iskrene pozdrave vseli pevcev. Ako bi pa sedaj hotel posamezne pevke in pevce pohvaliti, tako se bojim, da se ne bi pregrešil, ker vsi sivupaj tvorijo brez razlike eno samo družino. Njih cilj in ponos pa je obstoj in razvoj društva. Po poklicu vsi rudniški delavci so si sami ustanovili brez vsakega denarnega fonda in pomoči svoj ideal. Od svoje borne plače so si pritrgali za mesečno pristojbino, ki se uporabi za vzdrževanje pevovodje.
Na marsikateri francoski in drugi zastavi se blišči od nas podarjeni srebrni znak, ki bo še poznejšim rodovom živ dokaz o obstoju in delovanju pevcev »Triglava«. Društvo, oziroma pevci, ki torej, kot razvidno, z lastnimi sredstvi vzdržujejo in razširjajo tu v tujini jugoslovansko kulturo iz ljubezni do svojega naroda, so tihi, a hrabri borci na polju domovine. Danes je pevkam in pevcem tega društva toplo pri srcu, v tem'trenutku so njih misli v domovini pri ljubih starših, sorodnikih, katerim veljajo še posebno srčni pozdravi, želeč, da bi v domovini začutili v odmevih naših pesmi vso tisto hrepenečo bol in vso tisto ljubezen do materinega jezika, ki je usojena izseljencem. Slovensko pesem gojimo še naprej kot žlahtno cvetko, vzklilo na domači zemlji; dokler bo usojeno slovenskemu narodu še naprej hoditi po svetu s trebuhom za kruhom, bo slovensko petje trdno poroštvo, da tudi v tujini tie izgine narodno čustvo tlo domovine, držeč se besedi znane pesmi — »Slovenec sem, tako mi je mati djala, ki me je kot dete pestovala...«
V imenu tega pohvale vrednega pevskega društva »Triglava« kličem vam vsem v domovini in po tujini raztresenim Jugoslovanom, goriškim in koroškim Slovencem ter obenem tudi bivšim izseljenskim duhovnikom gospodom: Hafnerju, Skebetu, Kaste-licu, dr. Kuharju in Kalanu prisrčen: Bog Vas živi!
Govor slovenskega izseljenskega duhovnika g. Stankota Grimsa.
Velecenjeni radioposlušalci!
Mogočna in splošno ugledna radio oddajna postaja Strasbourg, katero smo že v Jugoslaviji z zanimanjem poslušali, je po posredovanju našega dobrega g. generalnega konzula dr. lliča, pokrovitelja današnjega koncerta, blagohotno omogočila, da v tej uri pohite k vam, dragi naši soro-jaki v domovino in inozemstvo — ne samo naše misli, ampak živa beseda — in mili zvoki naših lepih pesmi.
Kot predstojnik katoliške jugoslovanske misije v Merlebachu sem vesel te ure iz več razlogov:
Tu imamo — prvič — priliko ustno izraziti naše iskrene pozdrave. Obenem s spominom žalostne smrti za domovino padlih junakov nuj velja danes prvi naš pozdrav in prva naša vdanostim izjava našemu mlademu, priljubljenemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. Ne samo odrasli člani »Triglava« iu zavedni bratje iz zasedenega ozemlja, ampak tudi šolo obiskujoči otroci v okolici Merlebacha, okrog 300 — in okrog
100 v oskrbi zavednih jugoslovanskih vzgojiteljev: izseljenskega duhovnika g. Švelca in jugoslovanskega učitelja g. Jankoviča, ki sta tudi danes priredila krasno proslavo državnega praznika v Tucquegnieuxu — kličejo danes skupno z nami prisrčno in vdano Bog živi našega vladarja Petra II.
Iskreno pozdravljamo dalje visoko uglednega predsednika jugoslovanske kr. vlade dr. Stojadinoviča, skrbnega g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje Idr. Cvetkoviča, dalje veleugledna zastopnika Slovencev ministra dr. Korošca in dr. Kreka ter celokupno kraljevsko vlado v Belgra-du in našega zaslužnega poslanika g. dr. Puriča v Parizu.
Enako prisrčne pozdrave pošiljamo tudi jugoslovanski cerkveni oblasti -• posebno ljubljanskemu knezoškofu dr. Rožinanu in lavantinskemu knezoškofu dr. Tomažiču. Pozdravljamo istočasno prav iskreno g. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, dalje Rafaelovo družbo, vsa pevska društva in zbore, dalje naše starše, brate in sestre, vse sorojake doma in na tujem. Prav tako iskreno pozdravljamo in izražamo svojo vdanost tudi francoski državni in cerkveni oblasti.
Danes pa je tudi prilika, da z veseljem ugotavljamo, da se je naša domovina zbudila iu Začela pazno gledati na izseljence. Javno se zato zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli kaj dobrega storili za naše izseljence. Med mnogimi velikimi dobrotniki, ki mi jih ni mogoče vseh našteti, se najlepše zahvaljujem jugoslovanski kr. vladi, g. banu dravske banovine, posebno pa g. patru Kazimiru Zakrajšku, predsedniku Rafaelove družbe za vso njegovo neumorno, plemenito prizadevanje, dalje vsem gg. duhovnikom, ki so že delovali med izseljenci, dalje radio postaji Strasbourg, ki omogoča današnji prenos. Zahvaljujemo se javno tudi vsem francoskim delodajalcem, vsem francoskim državnim in cerkvenim oblastnikom, ki imajo v oskrbi naše izseljence.
Vsemogočni naj s svojim obilnim blagoslovom vsem obilno poplača!
Vaša skrb za nas, vaše delo za nas, dobrotniki naši, nas še vedno bolj podpira, da v izobraževalnem delu še vedno bolj napredujemo v čast in ponos naše lepe domovine.
Prav v tem smislu dela tudi jugoslovansko pevsko društvo »Triglav«. Kakor stoji mogočni Triglav na meji naše zemlje in vzbuja občudovanje vsakega, ki ima priliko, da ga vidi, tako vzbuja že skoro pet let jugoslovansko pevsko društvo »Triglav« občudovanje vseh narodov, ki žive tu, ter stalno razširja ugled naše domovine Jugoslavije. S svojimi 52 nastopi si je pridobilo že krasne uspehe. Tudi danes želimo, da bi ta koncert »Triglava« rodil kar največ uspehov, da bi približal še bolj domovino in tujino, da bi še bolj tesno združil naša srca v neomajni zvestobi do naše nepozabne domovine. Živela Jugoslavija! Živela Francija!
Jože Premrov:
Pesem tujine...
m.
Še nekaj večerov je Janez prepeval s prijatelji in s tem razveseljeval Anico, ki je kot zamaknjena prisluškovala ubranim glasovom.
Med tem je prišlo dovoljenje za Vest-falijo, katerega je Janez že nestrpno pričakoval.
Zadnji večer je Janez povedal tovarišem, da odide prihodn ji dan na pot za delom in kruhom. Segel jim je v roke in dejal: »Le tako naprej lepo prepevajte! Spomnite se pa včasi tudi Janeza!«
Kratko in prisrčno jc bilo slovo. Vsem so se zasvetile solze v očeh...
Ko je Janez stopal mimo okna, kjer je že sladko snivala Anica, ji je zaklicali »Anica, jutri grem. Ostani zdrava in ne pozabi me!«
Anica je čula te besede, zato je stopila k oknu in odvrnila Janezu: »Janez, hudo mi bo, ko ne bom mogla poslušati tvojega krasnega petja, s katerim si mi osladil marsikateri večer. Srečno hodi! Spominjala se te bom često v molitvi. Piši mi, kako se ti bo godilo v tujini. Moja pisma te bodo pogoslo pozdravljala. Zbogom, Janez!«
S težkim srcem se je Janez ločil od Anice. Njeno krasno obličje mu je stalo vedno pred očmi. Šele pozno v noč je legel zadnjič k počitku pod rodno streho.
Naslednje jutro je šel sam v župno cerkev k sv. maši in prejel Jezusa v svoje srce. Bogu je izročil vse svoje skrbi in težave in Ga goreče prosil, da bi se kaj kmalu srečno vrnil domov.
Poslovil se je od gospoda župnika in kaplana; oba sta mu želela srečo in božji blagoslov.
Domači so mu pripravili vse potrebno za na pot.
Hitro je prišel čas odhoda. Poslovil se je od sosedov in zlasti ganljivo je bilo slovo od Anice.
Bridko so zaihteli bratje in sestre in tudi očetu se je porosilo oko, ko j^ mati pokropila sina z blagoslovljeno vodo in
ga prekrižala na čelu rekoč: »Bog bodi s teboj in zdrav se nam kmalu vrni!
Mati in Janez sta jokala na glas...
Težko se je Janez ločil od doma. Ko je svojim dragim segel v roko, so ion ponovno zalile solze obličje...
Rezka in Lojze sta prijela velika kov-čega in ju odnesla na voz, kjer jih je čakal oče.
Sin se je še enkrat obrnil k domačim, jih prijel za roke in dejal: »Ako Bog da, se bomo kmalu videli. In tedaj bo zavladalo veselje na našem domu.«
Janez je hitro stopi! na voz k očetu in bratu.
Oče je udaril po konju in vsi trije so odbrzeli na kolodvor.
Še enkrat se je sin obrnil na domačo hišo in v slovo zaklical domačim in sosedom: »Zbogom!«
Na postaji se je poslovil še od očeta in brata. Kar ločili se niso mogli...
Lokomotiva je zapuhala in odnesla Janeza v nepoznani svet...
Vsa potrta sta se vrnila oče in sin domov, med tem pa se je vlak pomikal proti Ljubljani, kjer je Janez stopil na brzca in se mimo večno lepili planin kmalu približal Koroški.
Lepa je bila vožnja. Vse novo je bilo za Janeza. Kar strmel je in gledal. V vlaku jc bilo vse polno ljudi, ki jih pa Janez ni poznal, še manj pa razumel njihovo govorico.
Tesno mu jc postalo pri srcu. Njegove misli so vedno uhajale pod rodni krov in k Anici.
Pomladni večer jc objel žemljico, ko se je brzec približeval lepi bavarski prestolici — Miinchenu.
Tu je Janez prenočil. Spati pa ni mogel. Samota in tujina sta ga ubijala...
Naslednje jutro pa ga je vlak nesel z velikansko brzino v osrčje Nemčije.
Hitro se jc bližal svoji novi domovini — Vestfaliji, ki mu bo nudila delo in kruh.
Vesel je bil, saj bo kmalu pozdravil svojega prijatelja Toneta, ki mu je pre-skrael vse potrebno, da ne bo že prvi dan občutil vso težo — tujine.
(Dalje prihodnjič.)
Izseljenske novice
Dopisnikom ,Rafaela'!
Dopisi za prihodnjo štev. »Rafaela« uiorujo biti v uredništvu do 4. avgusta, zato, prosimo, pohitite z dopisi.
Ministrstvo socialne politike sporoča, da Jugoslavija z ozirom na neurejene valutne razmere v svetu nima z nobeno državo pogodbe o naročnini časopisov po pošti, pač pa je z Nemčijo sklenjen poseben sporazum, po katerem je dovoljeno pošiljati naročnino za vse naše časopise po poštni nakaznici.
Zapuščina v Ameriki. V Billingsu Montana USA je dne 9. 10. 1929 umrl neki Mike Sudo, ali Mihael Sotlo, ali Mate Satonovič (teh imen se je isti baje posluževal). Ker se niso našli zakoniti dediči, se je njegova zapuščina 5.000 dolarjev deponirala v blagajno federalne države Montana.
Vsakdo, posebno pa naši izseljenci v
Ameriki, se naprošajo, naj sporočijo izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani podatke o Satanoviču in o njegovih sorodnikih.
Časopisje naših izseljencev se naproša za ponatis te objave.
Vsi naši rojaki-izseljenci iz vseli delov sveta dobijo, ako pridejo na obisk v domovino, 50% popusta po vseh jugoslovanskih železnicah. Vsi morajo pa imeti predpisane objave, ki jih izdajajo naše konzularne oblasti v inozemstvu. Popust na železnicah traja od 1. julija do 15. septembra 1956.
Pomota. V brošuri I. slovenski izseljenski kongres v Ljubljani, ki jo je izdala Rafaelova družba, naj se popravi priimek Sulic v S e 1 i č.
Pismo iz Južne zemlje
Buenos Aires.
Tak hrušč in trušč vsak dan od polnoči do polnoči! Ne zaspi zvečer, ne zbudi se zjutraj. Nobenega počitka ne pozna. Človek se seveda tudi temu kmalu priuči, pu vendar si zaželiš tudi kuko minuto, da pobegneš temu direndaju.
Zato mi je kaj prav prišlo povabilo rojaka g. Kraševca, ki ga Slovenci poznamo po spretnem peresu vsi, posebno po tem, kar nam je napisal o Slovencih v Argentini v zadnji mo-horski koledar. l'a je bil že tudi davno prej po svojem peresu znan slovenski javnosti pod imenom Dalibor.
Eden izmed ne mnogih »slovenskih konkvi-stadorjev« v Južni Ameriki je on, ki je v nekaj desetletjih svojega bivanja tu že marsikaj doživel in tudi vso deželo premeril navzdol in počez in še vedno ve marsikaj zanimivega, čeprav je že mnogo napisal.
Sedaj si je skromno uredil svoje življenje v Llavallolu, kakih 20 km vstran od bucnosajre-škili meja. Tjakaj torej sem se namenil oni dan.
Ej, glava, glava! tako sem se udaril, kot oni žnpan v igri »Moč uniforme«. Kaj mi pomaga, če imam napisan točen naslov doma na mizi! V glavi ga ni, v žepu tudi ne! Pa sem si rekel po poljansko: »Bo že kikok, še zmeraj je bel tok, de je bel kok!« Časa za povratek, potem ko sem ugotovil, da nimam s seboj naslova, je bilo premalo. Bo že torej, kakor bo. Če drugega ne, nazaj bom že znal.
Iz neštetih vozil in babilonske zmede številk na tramvajih, avtobusih in kolektivih (manjši avtobusi) sem kmalu našel tistega, ki je nosil primerno znamenje. Toda, kako naprej! Vse, kar sem vedel, je bilo ime mesteca!
Kniiilii sem spletel razgovor v vozu. Kam da grem. Na obisk! Torej ne v samostan! Ne, na obisk k prijatelju. Medtem sem našel v žepu notes in iskal, če je morda tam kak koristen podatek. Nič. Pa ine je vprašal sobesednik: koga da grem obiskat! Prej je pa seveda radovedno gledal v moje čiričare in je vprašal, če poznam gospoda »Krasovik«. Kmalu se mi je posvetilo, da to ni nič drugega ko Krašovec v argentinskih ustih. Kmalu sva ugotovila, da je razbral to iine iz mojega notesa. In še to, da ga dobro pozna! Na, pa imam pred seboj kar nenadno njegovega prijatelju! Pa spet ni vedel njegovega naslova! Nič zato. V Lanusu, ki je važno vmesno križišče, bova že zvedela kaj več.	i i |
Takoj najde človek povsod prijazne obraze in znane ljudi. Ne zlepa kje so tako uslužni, kakor so ljudje tukaj. Kar more, ti napravi na uslugo.
Avtobus je hitel naprej. Čez reko in dalje. Mislil sem si. Sedaj je mesto za nami. Se dolgo ne. Res je konec Boenos Airesa, pa si že v Avellanedi, ki je dolga, dolga in široka »vas«, kjer je tudi marsikatero slovensko bitje. Posebno Prekmurci so se naselili tam okrog. Tako velemesto vse dalje širi svoje roke. grabi ven v polje in močvirje in zida in zida, da bo še več in več nezadovoljnih in nesrečnih človeških bitij nagnetenih na en kup.
Kar naprej in še dalje sama hiša pri liiši, tovarne in ropotarnice in direndaj. V Lanusu se je moj znanec potrudil, da bi mi dobil točen naslov g. Kraševca, Ni mu uspelo vse. Nekaj koristnih podatkov mi je pa le nabral. Če ga drugače ne bom mogel najti, bom šel na pošto, tako sem se namenil in stopil, da si za zajtrk kupim grozd. Po 5« centavov (4 Din) kg prodajajo sijajnega muškatelca, ki ima jagode kot »biser iz čabe«, okus pa tak, da bi se zanj obliznil vsak. Tako grozdje mora dati imenitno vino! In bi ga takega tudi imeli, če bi ne bilo fabrikatov in pa ogromnih razdalj, ki dajo obilo prilike za »popravljanje«. V Montani 500 km daleč je takega grozdja po pol dinarja, kolikor ga hočeš. Lepe hruške in jabolka so pa po t Din kos. Pa tudi dražje!
Potem sem navezal pot naprej z drugim vozom. Se kakih 10 km. Toda doklej? Mesto sem res videl. A kje naj izstopim? Edino, kar mi je ostalo v glavi, je bila št. VM) na neki ulici. Pa sva študirala s sprevodnikom in se zedinila na neko ime. Kar bo, bo! Brzelo je naprej, še vedno med samimi hišami. Tako daleč kot od
Ljubljane do škofje Loke je še skoraj strnjeno mesto. Potem šele se je začelo odpirati in je počasi rastla dežela z živino nu paši in s samotnimi hišami, ki bi bile očesu prijeten spomin domovine s svojo zeleno, z drevjem zasajeno okolico, če bi ne bilo vse tja do kraja in Bog ve še kam naprej ena sama neskončna ravnina, ki ne pozna ne dolinice ne brda.
In bili smo na mestu. Da me bo čakal, je sporočil g. kraševec. če je mož točen, ga ne bo. Pet minut sem prišel prezgodaj. Izstopim. Nikogar nikjer!
Povprašam ljudi, na katere sem naletel, če poznajo gospoda s tem imenom. Nič niso vedeli. Naj vprašam v trgovini. Komaj sein napravil korak, že je bil za mano nekdo, ki je rekel: /e vem! Mož, velik, precej obilen, s kovčkom hodi tod! Aleman (Nemec). Bi se vjcmalo, tako sem presodil. Toda zakaj Nemec! No, bomo videli! In sva ga šla iskat. Ravno na izhodu sva ga pa že srečala, ko mi je hotel iti nasproti točno po napovedani uri.
Po prijaznem pozdravu mi ie predstavil svojo družino. Tedaj sem razumel, zakaj mu reko »Aleman«. Njegova žena je Nemka iz Kolna. V prijazni hišici izven mestnega vrveža žive mirno življenje. 25 pesov najemnine plača mesečno. Poleg hiše ima tudi majhen vrtiček. Vsekako se izhaja tako mnogo ceneje kot v mestu, kjer bi za KM) pesov ne dobil kaj podobnega, miru pa v mestu ni za nobene denarje. Pola v mesto so vsak dan. Pa če gre z vlakom z mesečno kurto, ni to niti 7 pesov. Z avtom pot tja in nazaj je pol pesa (6 Din).
Kakšna nuj bo naša beseda? Zena Nemka, mož Slovenec, otroci Argentine!. Bral je gosp. Kraševec v meni vprašanje in se je opravičil, da je bilo nemogoče, da bi imel z otroci slovensko šolo. Letu in leta je prišel komaj pogledat k družini. Večen popotnik je bil »Peti sem jih pa le naučil po domače! Pa si takole včasih zapojemo in smo kot nekoč doma!« Pa smo se poslužili tudi mi kar argentinščine in smo se kur dobro pomenili.
Marsikatero smo uganili in takole ugotovili:
trdo je življenje. Če bi človek delal po judovsko, tuko je menil g. Kraševec, bi najbrž danes bilo z menoj drugače. Lahko bi si kaj nagrabil. Pa sem raje pošteno delal in upam, da bom pošteno tudi dodelal. Res pa je, da na pretek ni veliko. Otroci tudi kaj zaslužijo in tako hitimo naprej po življenja poti.
Tudi trčili sino. Z dobro kapljico, ki diši po laškem rizlingu in ki je tudi v ustih in želodcu poštena pijača, pa še vode sem si prilil, dobre poštene vode, ki sem si je že veliko tednov želel, ker že dolgo nisem dobre pil. Oj tu ljuba zemlja slovenska: če je revna na vsem, dobre in sladke vode je pa tako bogata. V Buenos Airesu pijemo mlako. V Llavallolu sem pa spet prišel do dobre vode. Talna voda je to. In tudi jedli smo po domače. Tukajšnja kuhinja je namreč čudna. Soli in olja in kisa in vseh »gvireov« ti razstavi po mizi, potem si pa sam mešaj in packaj, kot se ti ljubi. Meni se to kaj malo ljubi. Če ne storiš, pa jed spet okusa nima. Zato sem pa bil take mize vesel, ker so mati že v kuhinji primešali vsega, kot je prav, in niso prepustili meni, ki si tega nikakor prav zadeti ne znam in sem prišel do tega, da je navsezadnje solata tudi brez kisa in olja in soli užitna stvar...
Mestece Llavallol, ki se po tukajšnji španščini izgovori žavažol, šteje sedaj kakih 6000 ljudi. Pa zidajo vse naprej. Velika pivovarna z nemškim kapitalom (najbrž Židje) zaposluje mnoge in je v stalnem napredku. Pivo pa seveda ni tako kot pri nas. Dežela namreč ni v stanu producirati hmelja, ki pač da listja, cvetcti pa noče. Tudi druge tovarne zidajo tam in v tisto smer iz glavnega mesta ven, tako da si obetajo delavci še dobre zaslužke in obilo dela. Hitro je tekel čas in spet sem jo krenil nazaj v mestni šum in direndaj.
Prejšnji 'teden je bila neka noč silno viharna. Bliskalo se je in treskalo celo noč in vlivalo se je, da je bilo strah. Vode je bilo toliko, da se je moral celo avtobusni promet ustaviti. Nekatere ulice so se spremenile v pravcate reke in je bila voda na najbolj prizadetih točkah do poldrug meter globoka. Veliko škode je seveda napravila tudi po kleteh. Najbolj prizadeti so seveda mali ljudje, ki v podzemlju stanujejo.	Hladnik Janez.
Kotiček malih izseljenčkov
Prav vsa naša skrb za izseljence nam bo ostala kot nekaka domišljija, če se — kar je skrajni čas — ne lotimo resno braniti našo mladino pred padcem v valove tujega življenja.
Vse, kar se je do sedaj smatralo kot skrb za izseljeni narod, postane skoraj brezpomembno v primeri z delom, kuterega bi moral opravljati razširjen in močan list.
Če bo ostalo že res tako žalostno in sramotno, da bomo pustili popolnoma ob strani, kar je glavno in pred vsem neobhodno potrebno poiskati po najbolj skritih in zapuščenih krajih naše ljudi, bo moralo vendar enkrat za vselej izginiti z vidnih mest ne le to, da se je že količkaj za izseljence storilo, temveč tudi to, da se je sploh kdaj resno nanje mislilo. Če se bo s takim omalovaževanjem prezrlo najpotrebnejše in najpomembnejše, je potem menda ne bo skrbi, ki bi se mogla posvetiti izšeljenstvu. To naj velja, kakor za nas same, naše brate v domovini in sploh vso našo več ali manj odločujočo javnost.
Dasi gre priznanje Rafaelovi družbi, ki nam je pričela počasi izpopolnjevati edini in prepotrebni list »Rafael«, bi moral človek le še obsojati in obsojati.
Ali bomo mogli že sami izseljenci še nadalje gledati brez sočutja sramoto, ko tako žalostno zapuščamo našo mladino. Ne skrbimo niti toliko, da bi gledali ^Rafaelu« že vsaj v toliko pripomoči, da bi imel neko-
liko vsebine tudi za naše male. Do sedaj vendar ni ničesar privlačnega, kar bi navajalo mladino k čitanju »Rafaela« .
V zapuščenih industrijskih krajih v tujini bi morali slikati otrokom naravne krasote, katere nudi naša prekrasna domovina svojim otrokom. Zbral sem že nekaj doživljajev iz svoje otroške dobe, revnega pastirčka v gorskih vasicah. Želeti bi bilo, da bi izobraženejši ljudje naše domovine posvetili nekoliko skrbi našim otrokom v tujini. Toda v današnjih razmerah je vsako delovanje onemogočeno.
Ko bi poskrbeli le toliko, da bi vsaj dvakrat v mesecu izhajal »Rafael«, bi bilo že vsaj nekoliko možnosti posvetiti kako stran našim otročičem pod naslovom »Kotiček malih izseljenčkov«. Dokler bonfo pa morali cel mesec čakati izdaje, je brezpomembna vsaka taka misel.
Ne vem, kako morejo naše — tudi najnižje oblasti — še nadalje tako hladno zreti na našo zavrženo mladino v svetu. Ali ni sveta dolžnost prav vseli, ki nosijo skrb za izseljence, posvetiti jo res v pravo smer.
Kje so naša kulturno-prosvetna društva s svojimi cilji in kje smo mi, ako ne vidimo najgroznejše rane, iz katere po naši krivdi vedno bolj izkrvaveva naš narod?
Kje so naše oblasti, ki so popolnoma pozabile. da jim je poverjena velika dolžnost skrbeti za svoj narod, svojo domovino in svojo državo?	Ocepek Alojz.
Kaj delajo naši po svetu
Nemčija
Vsem Slovencem v Nemčiji!
Veliko splošno romanje v Kevelaer bo v nedeljo 13. septembra (Mali Šmaren).
Ne bo posebnega vlaka; vsako društvo ali vsaka skupina naj pride z avtobusom ali z navadnim vlakom. Ze v soboto bo priložnost za slovensko spoved. Natančni spored bom še ob-javil. Vljudno vse povabim. Tensundern.
Mccrbeck-Miirs. — Sprejmite od nas sledeče novice: Srebrni zakonski jubilej je obhajal naš član Bajt Andrej in Polona roj. Štrempl, oba doma s Primorskega, dne 15 . 2. 1936. — Sotlar Ivan od Sv. Križa pod Svibnjem in Alojzija roj. Pernišek, sestra znanega salezijanskega gosp. patra Perniška, ki deluje v Argentiniji, pa dne 10. 5.
Dne 28. 6. je obhajal g. Ivan Lindič, doma iz Mokronoga, in Helena roj. Pak iz Hajdine pri Ptuju srebrno poroko. Pri cerkveni svečanosti zjutraj ob pol 7 so bili člani skoraj polnošte-vilno navzoči z našo zastavo. Vsi ti zakonski jubilanti so bili deležni društvenih čestitk in prejel je vsak svoj društveni dar k jubileju. Naš predsednik Ivan Lindič jc bil deležen posebnih čestitk. Popoldne so mu prišli čestitat g. konzul Dušan Pantič, konzul Nadič, izseljenski komisar Samec, tovarnar iz Solingena g. Marič s soprogo, naš preč. g. župnik Scholling, ki jc nam Slovencem jako naklonjen, in preč. g. rektor in duhovni svetnik Hegenkiittcr, ki deluje med Nemci v Belgradu in se jc mudil tukaj na dopustu. Gosp. gen. konzul Pantič je v navdušenem govoru našteval vse zasluge, ki si jih je jubilant pridobil v dolgoletnem delovanju. Srčno je čestital njemu in soprogi k zakonskemu jubileju in želel vse najboljše za bodočnost in zdravja še do zlatega jubileja. Tovariš France Vabič kot podpredsednik zveze je izrazil najsrčnejše čestitke in izročil dar centralne jugoslovanske kutoliške zveze.
Jugoslovanski tamburaški zbor llochheidc-Meerbeck je pod vodstvom tovariša Čebina priredil g. Lindiču podoknico in so potem v stanovanju vše dolgo časa igrali naše ljudske na-
rodne pesmi in koračnice. G. Lindič in soproga sta bila ganjena od imenitnih gostov, čestitk in darov, za kar sta se prav iskreno zahvalila. V poteku slovesnosti se je njegov starejši sin Ivan zaročil z gospodično Pieper in tudi on je bil deležen raznih čestitk. Društvo sv. Barbare Mcerbcck, kakor tudi »Centralna jugoslovanska katoliška zveza« pa še na tem mestu našega listu čestitata g Lindiču k srebrnemu jubileju zakona. Bog jiiria daj doživeti še zlati jubilej!
Zdaj pa še eno žalostno vest iz našega okraja. Po večletni bolezni jc umrla dne 22, 6. daleč okrog znana dobra krščanska mati Ivana Pfei-fer, žena Antona iPfeaferja, roj. Cimperšek, doma iz Vranje, v starosti 57 let. Pogreb, ki se je vršil 25. 6., je bil izredno lep in je pričal, da je bila pokojna jako priljubljena. Bila je članica Roženvenske bratovščine in botra zastave. Ohranili ji bomo trajen spomin. Bodi ji tuja zemlja rahla!	Sapotnik, tajnik,
Castrop-Rauqel. — Tukaj je po dolgi in mučni bolezni umrla dne 9. junija t. 1. v 86. letu starosti članica društva sv. Barbare, gospa Marija Groznik roi. Zalezina, doma iz Podgorice pri Celju. V Nemčiji je bivala 51 let ter kljub tej dolgi dobi, ki jo je rajnica preživela na tujem, ostala verna katoličanka in zvesta Slovenka.
Njen pogreb je najbolje pokazal, kako priljubljena je bila ne samo pri njenih rojakih, temveč tudi pri Nemcih. Na tej zadnji poti jo je spremljalo tudi nemško materinsko društvo z zastavo in krasnim vencem.
Spremljalo jo je tudi slovensko katoliško društvo sv. Barbare iz Uabingshorsta ter društvo sv. Barbare i/. Uolthauscna z zastavami. Domače društvo ji je poleg tega položilo krasen venec na grob. Pogreba se je udeležilo poleg velikega števila rojakov tudi ogromno število domačinov, kar je pokazalo, kako spoštovana je bila pri vseh.
Zupustila je samo moža, Hodi ji lahka tuja žemljica! Žalujočemu možu pa naše najiskre-nejše sožaljc.	France Borišek.
Francija
Kulturno in prosvetno delo naših društev v Merlebachu in okolici.
Merlebach. — Mesec junij je v liturgiji in v naravi skoro najbolj bogat; posvečen je namreč Srcu Jezusovemu, ki naj bi nns spominjal njegove neskončne, neprecenljive in neizmerne ljubezni do nas. Solnco na nebu peče z vso silo in prisili potnika, da sleče plašč, pa pride mirni dež ali ploha in ga zopet prisili, da pospeši korake in stopi pod streho. Ptički po zraku pojejo bolj veselo kot nekdaj in zdi se, da nočejo zamuditi tako zlatega in kratkega poletnega časa; če malo postojiš in poslušaš, se ti zdi, da jih je sama pesem; zrak jih spremlja s svojim lahkim in skoraj neslišnim glasom, Kamorkoli doseže človeško oko, povsod je polno življenja, dela in skrbi in vse gre za svojim ciljem, V vrtu, nasajenem z najrazličnejšo zelenjavo, se sprehaja gospodinja in nabira zelenjavo za kosilo; steze so okrašene z mnogobarvnimi rožami in natrga si še šopek cvetlic in postavi na mizo, da razveseli svojo družino. V večernem mraku se prikažejo kresnice in naznanjajo, da je šlo že zopet pol leta v večnost. Kosa in stroj neusmiljeno režeta cvetlice in travo, konji veselo rezgetajo in vozijo dišeče seno domov, da bodo imeli tudi v mrzli zimi kaj za pod zobe. P.še-nična polja, ki so naš kruh, se ponosno zibljejo sem in tja in se priklanjajo mimoidočim ljudem. Kipi Srca Jezusovega so po cerkvah in po hišah krasno okrašeni, verniki in dišeče rože proslavljajo njegovo podobo, saj je vse to ustvaril On. Na praznik sv. Rešnjega Telesa se vijejo dolge procesije po s cvetjem posutih cestah in na vsaki strani raznovrstni okrasi in v sredini te lepote in vernega ljudstva nesejo Boga in mu skazujejo čast. Če bi se vse te
procesije združile v eno, pa bi bile vse države in deli sveta povezani med seboj.
Mesec junij pa je prinesel tudi nam izseljencem precej spremembe. Na binkoštni ponede-deljek I. junija zvečer se je še pojavil zakasneli iu nepričakovani mraz in napravil ponekod precej škode.
Zvedeli smo, da je g. komisar Gruičič pri kr. konzulatu v Metzu razrešen službe.
12. junija pa se je raznesla žalostna vest, da se je v rudniku pri Vendelnu smrtno ponesrečil Leopold Rudež. Padel mu je les na glavo in je v kratkem času v bolnici v Forbachu, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Rojen je bil 4, 5. 19(H) v Ilrušcvcu pri Trstu in pokopan 14. 6. 1936 v Morsbachu. Kljub slabemu vremenu se je pogreba udeležilo mnogo ljudi in je bila prostorna cerkev čisto polna. Naš izseljenski duhovnik g. Grims se ne more ločiti od v grobu ležečega, da ne bi spregovoril par besedi. Ob taki priliki se saj malo tudi mi ostali spomnimo na smrt in na večnost. Pokojni je bil globoko veren. Kadar mu je le čas dopuščal, je prišel s svojo družino vsako nedelio v Merlebach k naši slovenski službi božji, Naj nam bo on za zgled, ostali žalostni vdovi in sinu pa naše sožalje! Bodi ti tuja zemlja lahka!
17. iu 18. junija smo tukaj stavkali in dosegli skoro vse, kar je delavstvo zahtevalo; minimalna plača za kopače se je zvišala za 10 frankov dnevno. Sedanja fruncoska delavska vlada nam jc s svojim zakonom preskrbela 40urni delovni tednik in na leto 15 dnevni plačani dopust; tu dopust nam bo prišel zelo prav in si ga bomo privoščili, kadar bomo šli na izlet v domovino.
V nedeljo 17. junija je slovensko pevsko društvo »Zvon« iz Jeanne d' Arc-a (Žandarka) proslavilo 5 letnico svojega obstoja. Na ta lepi in veseli jubilej so prišli: generalni konzul g. dr. I lic iz Metza, izseljenski duhovnik g. Grims iz Merlebacha, oba patra iz Jeanne d' Area, Društvo sv. Barbare, Edinost, pevsko društvo »Triglav iz Freiming-Merlebacha, Društvo sv. Barbare iz Creutzwalda, društvo »Edinost« iz Lo-pitala, pevsko društvo »bled« iz Ilabsterdicka, poljsko društvo sv. Barbare, Društvo bojevnikov in francosko fantovsko društvo iz Jeanne d'Area. Najprej se je razvil sprevod iu nato je »tvoril v lepem senčnatem vrtu proslavo g. predsednik Falant z lepim govorom, pozdravil vse navzoče, omenil namen in pomen te proslave, se zahvalil za tako obilno udeležbo in dal besedo izseljenskemu duhovniku g. Grimsu in ta je imel daljši govor v slovenskem in nemškem jeziku ter omenil velike zasluge tega jubilejnega društva, ki goji cerkveno in narodno petje. To društvo podpirajo sami člani z velikimi žrtvami. Društvu želi lep in bogat napredek. Nato je zaigrala godba društva »Edinost« pod vodstvom g. Domanjška državno himno. Zatem so «c povzeli besedo: g. Ivan Simončič je poudarjal, da to društvo stoji na trdni podlagi in dasi je imelo že veliko zaprek iu so ga z raznimi i|iti'igami in zvijačami hoteli uničiti, stoji še trdno in neomajano. Nato so povzeli besedo še g. Moškon in dva predsednika poljskega društva. Generalni konzul g. dr. Ilič je podaril pevskemu društvu sliko N j. Vel. kralja Petra II., za kar se mu je predsednik v imenu društva prav toplo zahvalil. Prišel je pa višek in pomen proslave, ko so pevci stopili na visoki in senčnati oder in zapeli dve lepi pesmi: Po jezeru iu Lepa naša domovina. Pevski odsek društva Edinost je zapel »Ljubezen in pomlad« in nemško
Jugoslovunski konzul dr. Ilič med jugoslovanskimi rudarji v Jeanne d'Arcu
Jugoslovansko društvo »Bled« v Jeanne d'Aren je praznovalo 5 letnico obstoja dne 21. junija 1936.
••sem »Wie cs dalieim war« (Tako. kot je bilo doma). Pevsko društvo Triglav« je pa zupelo jugoslovansko in slovensko pesem, C. konzulu in duhovniku sta dve deklici deklamirali in podali vsakemu šopek cvetlic,
Nagovor slovenske deklice g. generalnemu konzulu dr. llieu v Metzu ob peti obletnici pevskega društva »Zvon« dne 21. junija 1936.
Velespoštovani gospod generalni konzul!
Nikdar nismo imeli še prilike pozdraviti v naši sredi visokega zastopnika jugoslovanske države — naše domovine. Zato Vas s toliko večjim veseljem pozdravljamo danes.
Mi otroci nismo še vsi videli svoje domovine. Mnogi smo že v tujini rojeni. Mi ne razumemo vsega, kar nam naša inuti in atek pripovedujeta o lepih naših krajih. Vse to nam je neznano! Toda svojo domovino ljubimo tudi mi. Tudi mi otroci bi bili radi dobri Jugoslovani — vdani našemu vladarju kralju Petru II. Čeprav smo mladi, slišimo in čutimo vsak dun, velikokrat na cesti, v šoli, domu — vsepovsod, da v tujini nimamo takih pravic, kot doma — in da zlasti mi otroci nimamo nobene bodočnosti v tujini, Zato pa še z večjim zaupanjem gledamo na našega mladega vladarja!
.Sporočite mu, gospod konzul, da ga Jugoslovanski otroci ljubimo, spoštujemo in gu prav lepo pozdruvljamo.
Vus pa, velespoštovani gospod generalni konzul. prosimo kot zastopnika države, da ščitite in varujete nas male otroke, ki si sami ne moremo pomagati! Izražajoč Vam vso našo vdanost in ljubezen Vam poklanjam v imenu otrok ta mali šopek!
Aumetz. — članom Saveza v razmišljanje. Po paragrafu 15., točka e saveznih pravil dobi v slučaju smrti člana njegova žena, če žene nima, njegovi otroci ali njegovi starši enkrutno posmrtno podporo v znesku 5(H) frankov.
Zgodilo se je pa. da je umrl v Crusnesu član saveza Batistič. Ker ima žena pravico do podpore 500 frankov, bi vsak pričakoval, da bo suvezni izvršni odbor s predsednikom g. Glavnikom na čelu smatral za svojo častno dolžnost, da tistih 500 frankov čimprej izplača, posebno ker je vedel, da vdova nima nobenih sredstev za preživljanje družine vsaj prve mesece, dokler se ne uredi renta. Toda pretekel je mesec in kljub ponovnim prošnjam in pismom od nikoder nič. G. izseljenski duhovnik iz Aumctzu je sporočil, da bo vso zadevo temeljito osvetlil v »Rafaelu«, ako se denar takoj ne izplača. Končno je bil denar ravno še pravi čas izplačan, da vsa zadeva ni prišla v »Rafaela«.
Drugi zgled je pa iz Aumetza. Tu je bil ubit 7. maja član saveza Hribar Anton. Znano je bilo takoj spočetka, da ima pokojni v Sloveniji sina, ki ima po saveznih pravilih pravico dobiti posmrtnimi 500 frankov. Odbor podružnice iz Aumetza pa ni smatral truda vredno, da bi se malo pobrigal za svojega pokojnega člana v tem smislu, da bi se posmrtnina izplačala njegovemu sinu. Zuto je na prošnjo župnega urada v Tržiču izseljenski duhovnik iz Aumetza poslul na glavni odbor v .roke g. Glavnika potrdilo imenovanega župnega urada, da ima pok. Hribar res sina, s prošnjo, da se nakaže varuhu, ozi-
roma žtipnemu uradu posmrtnina za sina. Po človeški pameti bi lahko sklepali, da bo gospod Glavnik z veseljem to vzel na znanje in brž naročil izplačilo že zaradi ugleda organizacije, da se pokaže, da organizacija res hoče koristiti članom. Toda izkazalo se je docela drugače. G. izseljenski duhovnik je prejel dopis, kjer stoji dobesedno to-le: Nečlani se vobče nimajo vtikati v zadeve savoznegu poslovanja in vsled tega se na Vašo zapoved v izvršnem odboru Saveza nihče ne bo oziral! To pomeni no domače: izplačali bomo, če se nam bo l jubilo! Kaže pa, da izvršni odbor sploh nima namena izplačali tega, do česar ima član pravico. Vsaj do danes, po dveh mesecih, se to še ni zgodilo. Treba bo pač podvzeti ostrejše ukrepe, da se gospodom iz. glavnega odbora dopove, kaj je njihova dolžnost. G. izseljenski duhovnik se bo pa tudi še za naprej vtikal v take zadeve na veliko jezo g. Glavnika, toda v korist saveznih članov. Žalostno je, če člani izvoli jo take predsednike, da potem ti po svoje pravila obračajo, kakor jim bolje kaže. Baje pa že na zadnjem občnem zboru g. Glavnik ni bil pravilno izvoljen, ker je bila večina preti njemu. Upanje je, da se bodo oči odprle še ostalim, tako da bodo gnilo cnodiiišno odstranili iz svojih vrst. če se v kratkem gnilo ne izreze, potem sploh nima pomena biti član saveza.
Vse drugače pa posluje posmrtninska blagajna Jugoslovanske Vzajemnosti v Aumctzu. Kadar umre član te blagajne, ne bo treba čakati mesece in milo prositi kakor prosi berač kruha, temveč takoj, ko se bo zvedelo za smrt, se bo denar izplačal od vsakega člana po 5 frankov, vsega skupaj zaenkrat 515 frankov. Če hi ne bilo kaj prav, ima vsak pravico reklamacije. Prav gotovo se ne ho poskušalo izbegavati ali odlašati plačila, češ nečlani se nimajo pravice vtikati v poslovanje. Tako se lahko tudi odgovori ženi pokojnega člana, kakor je v gornjem slučaju g. Glavnik odgovoril pooblaščenemu zastopniku pokojnega Hribarja, oziroma njegovega sina.
Aumetz. — Glede izleta v domovino se izseljencem sporoča, da smo na splošno željo priglašenih določili izlet na nekoliko kasneje,
Antonija Rože, Tucquegnieux:
Srečanje
Srečal je na cesti brata brat: prvi v težki svili, drugi skoro nag eden skrbno negovan, drugemu spil kri je glad.
In ko sreča brata brat, vsak pogleda v drugo stran, prvi dvigne bič svoj zlat, drugi stisne črno dlan.
Veter boža čez oba, čez oba gre solnca žar, človek, človek pa ne zna razdeliti božji dar.
namreč od 3. do 24, avgusta. V tem času bodo že zrela jabolku in driijjo sadje in bo bivanje doma vsekakor bolj prijetno.
Treba se je priglasiti zadnji čas do 24. julija in obencin poslati 300 frankov (za otroke do 10 let 150 frankov), 2 fotografiji z rojstnimi podatki in natančnim naslovom. Moški pa si preskrbijo «e dopust pri delodajalcu.
Odidemo iz Metza v ponedeljek 3. avgustu malo pred t. uro popoldne. Če bo dovoli pri-glašenccv, dobimo direktni voz do Ljubljane. Natančneje bo sporočeno vsakemu posebej ila izkaznici, ki jo dobi za polovično vožnjo po Jugoslaviji. — švelc, izseljenski duh., Aumetz.
Zveza jugoslovanska Vzajemnost je priredila proslavo Vidovega dne letos na Marini, kjer je bila v ta namen slovesnu peta sv. maša. Po maši so pevci odpeli žalostinko, nakar so sledile molitve za kralja. Pri maši so bili polno-številno člani obeh jugoslovanskih društev in zastava Slovenskega delavskega' društva iz Aumetza, ki je obenem tudi zastava zveze, dokler zveza ne dobi lastne zastave. Popoldne je bila prireditev v proslavo 5 letnice Jugoslovenskega delavskega društva v Tucquegnieuxu. Program je bil zelo obširen in pester ter zanimiv. Zlasti je ugajala opereta »Gorenjski slavček«. Lepim narodnim pesmim, ki so se razlegale z odra, so tudi poslušalci dodajali svoje glasove, na koncu pa je dolgotrajno ploskanje bilo dokaz, kako so bili vsi zadovoljni. Prav tako originalen je bil tudi otroški nastop: Palček. Pozna se otrokom, da hodijo v dobro šolo. Saj so izvežbani v slovenskem jeziku kakor v nobeni drugi koloniji. Vmes so se vrstili razni govori in pozdravi. Najprej je govoril g. učitelj Jankovič o važnosti društev, zlasti ker društva mnogo store za svoje člane bodisi glede podpOr, bodisi \ narodnem oziru, Podpredsednik llentak je orisal zgodovino društva, V imenu zveze je čestital g. Hren. Na oder je stopil tudi g. Verščaj iu čestital društvu v imenu savezne podružnice. Veseli nus, da se je tako poboljšal! Proslava je bila za nekaj časa prekinjena, da smo mogli poslušati pevski koncert »Triglava« iz Merle-buclui. Petje je prenašala rudio-postaja Strasbourg. Poslušalci so bili vsi navdušeni in so zvočniku po vsaki pesmi burno ploskali. Seveda je ploskanje veljalo pevcem »Triglava«. Če ga niso slišali, bodo vendar veseli, ko bodo to brali.
Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. izseljenski komisar iz Pariza g. Bukovac. Njegove besede so vsi pazno poslušali in jih navdušeno odobravali.
Tucquegnieux. — V nedeljo 28. junija smo prav lepo proslavili Vidov dan in petletnico našega podpornega društva. Že na vse zgodaj smo postali dobre volje, ko smo videli, da se nam obeta lepo vreme in ko smo zvedeli, tla nas počasti s svojim obiskom g. Bukovac, izseljenski komisar pri našem poslaništvu v Parizu. Ob 10. uri smo se zbrali k slovesni službi božji v kapeli na Marini. Naš izseljenski duhovnik je daroval sv. mašo za umrle člane Jugoslovanskega delavskega društva iz Tucquegnieuxu, po sv. maši pa so bile molitve za kralja in domovino. Opoldne smo se zbrali predstavniki omenjenega društva in odbor »Jugoslovanske Vzajemnosti« pri skupnem kosilu v Jugoslovanski kantini. Polcrepčani in izvrstno razpoloženi smo odšli po kosilu v Tucquegnieux, v rudniško dvorano, ki je bila ta dan po zaslugi društvenih članov zelo okusno okrašena. Prireditev je otvoril izseljenski učitelj, ki je pozdravil g. izseljenskega komisarja in vse navzoče, potem pa govoril o pomenu Vidovega dne. Za njim je povzel besedo g. llentak, ki je podal zgodovino Jugoslovanskega delavskega društva iz Tuccjue-gnieuxa. Oglusila sta se k besedi tudi izseljenski komisar in zvezni predsednik g. Hren. Vse te štiri govore so poslušalci sprejeli z zadovoljstvom in odobravanjem. Nekoliko čuden vtis pa je napravil na vse predsednik tikenjske savezne podružnice, ki se je nepoklican in nezaželjen pojavil na odru. Govoril je mešanico vseh mogočih jezikov, s čimer je menda hotel povedati, da je »Jugoslovan«. Najbrž bi bil rad z lažmi in zbudanjem jhi svoji navadi izzval kak prepir in inotil prireditev, pa se ie zmotil. Bili smo namreč v kulturni dvorani in ne v kaki zakotni gostilni. Z Vrščajem ne vemo, kako je bilo, toda mi smo bili vsi trezni, zato smo mu odgovorili tako, kakor se spodobi — z molkom in mrkim preziranjem ter tako omogočili, da je prireditev potekla v najlepšem redu. Po doma-
rodnih deklamacijah šolskih otrok in po državni himni so nastopili igralci z »Gorenjskim slavčkom«. Predolgo bi bilo, ako bi hoteli naštevati, kdo jc dobro igral in ničesar bi ne mogli napisati, če bi hoteli koga grajati. Ob 5. uri smo prekinili igro in poslušali prenos pevskega društva »Triglav« iz Merlebacha. Sledil je »Damoklcjev meč«, veseloigra, ko so se gledalci držali za trebuhe, boječ se, da bi jim ne počili. Polsedmih! Tri ure in pol že sedijo gledalci v dvorani, na sporedu pa je še otroška trodejanka »Palček, potepuščck«. Mnogi morajo na vlak. Kaj storiti';' Ali naj igrico izpustimo? ne! Preveč bi to užalostilo male naše Slovence in Slovenke, ki so se igre tako dolgo učili. Nadaljevali smo. Otroci niso, kakor odrasli. Sebi in zaradi sebe igrajo, zato jih ni prav nič motilo, če se je dvorana precej izpraznila. Ob 8. uri približno je bila prireditev s to ljubko igrico zaključena.
G. izseljenskemu komisarju iz Pariza in vseni rojakom, ki ste prihiteli ta dan k nam, prisrčna hvala! Zahvaliti se moramo na tem mestu še g. Mielieru, tukajšnjemu trgovcu z radio-apa-rati, ki je postavil v dvorano močan sprejemni aparat z več zvočniki in tako omogočil, da smo poslušali prenos iz Merlebacha. Kot poštenega trgovcu, ki ume tudi dobro popravljati aparate, ga vsem rojakom toplo priporočamo. — Odbor Jugosl. del. društva iz Tucquegnieuxa.
Bruay. — V nedeljo 14. junija smo lepo proslavili praznik vseh naših mamic.
K otvoritvenemu nagovoru smo povabili našega msgr. Val. Zupančiča, ki je ganljivo opozarjal matere na težko dolžnost, ohraniti otroke veri, domovini in tudi svojemu jeziku zveste. Materin jezik je ključ do prave omike. Geslo naše bodi: Navajati otroke k ljubezni do svojega naroda in domovine ter med svojimi ljudmi vsepovsod govoriti le svoj jezik.
Ves nadaljnji spored so želeli otroci pokloniti svojim mamicam. Počastili so jih najprej z lepimi deklamacijami ter nato z dvema dobro podanima igricama »Materinska ljubezen« in »Čudežne gosli«. Nato so nastopili še v zboru. Pevovodja jih je spremljal z gosli in so nuni res lepo zupeli par pesmic.
Celo proslavo so pa želeli olepšati še mladi fantje, ki so nastopili v kvartetu s »Planinsko«.
Ko človek preživi tako lep dan, se 11111 zdi, da ga je prebil med svojimi brati in sestrami, sredi s pesmimi obdane lepe Slovenije.
Bruay. — Nesreče malih. Kmalu potem, ko se je ponesrečila deklica, ki je skoraj že ozdravela, se je ponesrečil 13 letni Štajner Rudolf. V šoli je pri obvezni telovadbi ob skoku v višino padel tako nesrečno, da si je pod komolcem kar dvakrat zlomil levo roko. Zdravi se zelo dobro in bo, kar je upati, kmalu okreval.
Belgija
štrajk. — Po vsej Belgiji je meseca junija izbruhnila stavka ,skoraj celokupnega delavstva. Začela se je stavka pri mornarjih in pristaniških delavcih v Antwerpnu, razširila se je med rudarje in tovarniške delavce, celo deloma med nameščence različnih obratov. Deset dni, od 15, do 24. junija, so počivali vsi rudniški in tovarniški obrati. Bilo je pa več ali manj mirno, vsaj tukaj v Limburgu, Tam okrog Liitticha in iiu nekaterih drugih krajih je sicer prišlo do manjših prask in nemirov, ki so pa bili kmalu udušeni. Seveda je štrajk zajel tudi Slovence, ki delajo v rudnikih in tovarnah. Počitnice smo imeli, saj jih potrebujemo, a nerodno je to, ker se je ob plačilnem dnevu le preveč poznalo. Skoraj bi si morali jermene nekoliko bolj nategniti. — Glavne zahteve delavstva so bile: 40urni delovni teden, plačan letni dopust, zvišanje dnevne mezde za 10 do 15 odstotkov. Na obljube delodajalcev in vlade so se delavci v sredo 24. junija zopet podali 11a delo. čakamo, da nam obljube izpolnijo. Žal, da se na drugi strani cene življenjskim potrebščinam zvišujejo.
Waterschei. — V soboto 27. junija smo spremili na zadnji poti smrtno ponesrečenega ru-
darja Rudolfa Fleretn. Drugi dan po končani stavki, 25, junija, ga je v rovu stisnilo, da je bil na mestu mrtev. Veliko rojakov iz Water-sclieia in sosednjih kolonij mu je izkazalo zadnjo čast. Doma in 11a pokopališču v Genku 11111 je slovensko pevsko društvo zupelo nekaj žu-lostink v slovo. Na grobu se je od njega poslovil slovenski duhovnik in g. Gregor Požun. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Naj mu bo tuja zemlja lahka! Ostalim naše iskreno sožalje.
Eysden. — V zorni mladosti dvajsetih let nama je umrla 23. maja 1936 v Eysdenu nad vse ljubljena sestra, oziroma svakinja Helena Pe-trej. Prišla je lani iz domovine iskat sreče v tujino, a Bog jo je v svoji neskončni previdnosti poklical k sebi, preden je mogla stopiti s svojim zaročencem pred oltar. Vsem rojakom, tako iz Eysdena, kakor tudi iz drugih naselbin, prisrčen »Bog plačaj!« za spremstvo 11a njeni zadnji poti in za darovane cvetlice, zlasti za vefice Slovenskega pevskega društva Slavček iz Wuterschaja. Priporočamo jo v molitev.
Grobelnik Lovrenc in Marija roj. Petrej, Veselnk Leopold.
Holandija
Heerlen. — Romanje v Kevelaer priredijo društva sv. Barbare v llolandiji tudi letos in sicer dne 15. avgusta. Peljali se bomo z avtobusi. Vsi, ki se želijo udeležiti tega lepega romanja, naj se takoj prijavijo pri predsedniku in odbornikih društev sv. Barbare, da si zagotovijo sedeže. Vse drugo vam bodo oni povedali, ko se zglasite.
Brunssum. — V bolnišnici v Ileerlenu se nahaja naš zastavonoša Šket Avffust. Želimo mu skorajšnje ozdravitve.
Heerlen. — Zlata poroka in — smrt. V soboto 31 maja sta praznovala naša društvenika Ivan Keršič in njegova žena Marija v krogu svoje družine in sorodnikov zlato poroko. V sprevodu in z zastavo naših pevcev in pevk društva sv. Barbare iz Ileerlerheide, dalje belo oblečenih deklic so spremili zlatoporočenca od doma v cerkev, kjer se je ob 9. uri vršila zahvalna služba božja, katero je daroval č. g. pater H. Prah iz Belgije. Med sv. mašo je pa prepeval pevski zbor pod vodstvom »našega« patra Teo-tima.
Po sv. maši smo spremljali zlatoporočenca zopet na dom, kjer so prišli čestitat jubilantoma tudi mnogi Holandci, razni duhovniki, dalje razni drugi gospodie, med njimi so bili tudi gospodje, ki so prišli čestitat jubilantoma v imenu ravnateljstva rudnikov Oranje-iNassau in jima izročili v kuverti dar. Sprejela sta mnogo šopkov cvetlic od sorodnikov, sosedov,
znancev, naših kot domačinov, kar dokazuje, kako sta bila jubilanta spoštovana iu ljubljena pri vseh.
Ali kaj kmalu je Vsemogočni pustil kaniti grenko kapljo žalosti v družino zlatoporočencev. Dne 23. junija se je oglasila bela žena in odvedla v večnost jubilanta Ivana v starosti 74 let. In kakor pri zlati poroki, tako se je tudi pri njegovem pogrebu pokazalo, kako spoštovan je bil rajnki pri vseh. Kakor se je pri zlati poroki oglasila lepa slovenska pesem, želeč jubilantu še mnogo blagoslova v življenju, tako se je tudi pri pogrebu oglasila otožna melodija pesmi', prijatelju v slovo, prijatelju, ki ga več ne bo nazaj. Ostali družini izrekamo naše sožalje, Tebi Ivan pa, ki smo te tako daleč od domovine položili v hladni grob, pa kličemo: Bodi Ti tuja žemljica lahka, Vsemogočni naj Ti bo pa dober Plačnik!
Heerlen, — Zahvala. Vsem našim slovenskim in jugoslovanskim izseljencem v Limburgu, ki ste prispevali z darovi za spominski dar »našemu« patru Teotimu, katerega smo mu izročili ob priliki proslave 25letnice mašništva, se Zveza jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji s tem najiskreneje zahvaljuje.
Pri tej priliki omenjamo še, da je pri proslavi 251etnice mašništva v Heerlerheide med drugimi tudi pevski zbor društva sv. Barbare v Brunssumu podaril jubilantu g. Teotimu lep šopek cvetlic, katere je izročila gdč. Šilihova
iz Brunssuma in pa, da sta deklamirala in podarila šopek i/, Lutteradc hčerka Koprivškova in Brešurjev fant, kar smo pri zadnjem poročilu v junijski številki »Rafaela« pomotoma pozabili poročati.
Heerlerheide. — 60»
letnico rojstva je obhajala dne 11. maja vzorna krščanska žena vdova Kuder Antonija. V prejšnjih letih nam je tako rada pomagala pri naših društvih: bila je vzorna cerkvena pevka, zato jo tudi naši pevci in pevke iz Ileerlerheide niso pozabili in so ji zapeli lepo godovnico in ji želeli še mnogo let dočpkati. Spoštujemo jo
kot vzor krščanske rojakinje, ki z veliko ljubeznijo žrtvuje za dobro samaritansko delo slovenskemu sorojuku: ima namreč v oskrbi ponesrečenega slovenskega invalida Zoreja, katero delo je sedaj njen kruh. Zato je tudi naša želja: Bog naj blagoslovi leta in delo tako vrlih slovenskih rojakinj!
Heerlerheide. — Zahvala! Podpisana vdova Antonija Kuder sc vljudno zahvaljujem Slovenskemu pevskemu zbo|ii, kukor tudi društvu sv. Barbare v Heerlerheide, katero mi je dne 10. maja na predvečer moje 60 letnice prišlo s petjem čestitat, kar je naredilo name ogromen vtis veselja in žalosti. Obenem se zahvaljujem tudi za vsa darila Slovencem zu moj rojstni kakor tudi godovni dan. Bog plačaj vsem skupaj — Antonija Kuder.
lloensbroek. — Radio večere, namenjene izseljencem, ki jih oddaja radio-postuju Ljubljana, prav radi poslušamo v llolandiji. Da, prelepi so ti večeri, tako da jih komuj pričakujemo. On, kako lepo smo slišuli pritrkavati zvonove raznih slovenskih cerkva ob priliki velikonočne oddaje, ko ie pozdravil izseljence tudi naš ban g. dr. Natlačen. Lep je bil radio-večer tudi 31. maja, ko je govoril ljubljanski župan g. dr. Adlošič izseljencem. Pozdravljamo naše predstavnike državnih oblasti in se jim zahvaljujemo za njihove iskrene pozdrave in veliko pozornost, ki jo imajo sedaj do nas izseljencev.
Dne 28. juniju smo pa imeli priliko poslušati tudi izseljence iz Merlebacha, Francija. (Prenašala je rudio-postuja Strasbourg, katero (11 kuj mnogo bolje slišimo kot Ljubljano, ker je veliko bolj močna v oddaji. Tudi Ljubljuna bi morula biti najmanj tuko močna, ali mislite, du bi to ne bilo najbolj domovini v korist? Iz Strasbourga smo čuli zelo razločno ves prenos. Vračamo tem potoni pozdrave našim vrlim izseljencem v Franciji, ki so nas razveselili z lepimi pozdravi in petjem. IJpuino, da jih še večkrat slišimo.
Pepca Furlan, Buenos Aires:
Velemestna služkinja
Ko sem doma še mlada bila, sem veselo pela, rada molila.
Rožice vse so meni cvetele, ptičke vesele meni so pele, zvezde migljale, rose blestele, Vse,
vsaka najmanjša stvarica božja je veselila moje srce.
V mestu mogočnem danes živim, sredi prešerne gospode se ma Iokd aj razveselim, ne rož ni, ne ptičic, molitve ne verne in menda bodo grenke solze, žalostne skušnje, bodočnost brez upa, čisto uničile moje srce.
Jugoslovanska Vzajemnost"
Zveza finančno samostojnih društev jugoslovanskih delavcev v Franciji
Dne 21. junija se je Zveza udeležila po svojih zastopnikih odborniku-svetovalcu g. Švelcu in Zveznem predsedniku g. Hrenu ustanovnega občnega zbora Jugoslovanske Zajednice« v Parizu. Za enkrat je izjavila Zveza, da je pripravljena sodelovati kot članica »Jugoslovanske Zajednice« v Parizu. Vendar pa se zdi, da bo treba velike previdnosti. Vedeti je namreč treba, do jc Zveza v zelo prijateljskih stikih z našimi izseljenskimi duhovniki, ki so edini pravi nesebični prijatelji izseljencev. To ji daje jamstvo, da bo lepo uspevala. Kaj pa »Jugoslovanska Zajednica« v Parizu? Nismo šc
pozabili, kako je eden njenih največjih agitatorjev svoj čas zmerjal našega izseljenskega duhovnika z »garjevo ovco« in izjavljal, da »nema više Slovcnaca«. Zanimivo je 1 ud i dejstvo, da »jugoslovanska Zajednica« v Parizu služi kot rešilna bilka Savczu jugoslovanskih radnika« iz Metza, ki jc tako grdo preganjal naše izseljenske duhovnike. Sloga je lepa reč, vedeti pa moramo, da ogenj in voda ne gresta skupaj. Ali posuši ogenj vodo, ali pa voda pogasi ogenj. — Če smo pristopili k »Jugoslovanski Zajednici«, smo pristopili s trdnim upanjem, da se bodo razmere, ki so bile, ne-
hale in pa z upanjem, da bomo imeli kaj koristi od tega, ne pa, da bomo samo stolčki, na katerih bodo gotovi ljudje udol no sedeli, kar se pač tako rado zgodi.
Druga poročila Zveze: K Posmrtninski blagajni je zadnji mesec pristopilo deset novih članov. — Zveza jc imela svojo prvo lepo uspelo prireditev dne 28. junija na Vidov dan v Tucquegnieuxu. Neki znani član Savcza je skušal motiti prireditev po zvaničnein nalogu« svojega Fiihrerja«, pa ni uspel, ker so poslušalci smatrali za preveč poniževalno, da bi se razbur jali in odgovarjali. — Kakor mi pustimo Savezne prireditve v miru, tako naj bi tudi Savez naše. Ali ne mislimo prav?	Izseljenec.
Širite naš list „Rafaelu!
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z 0. Z.
V LJUBLJANI
TYRSEVA (DUNAJSKA) C. 17
TELEFON 30-67
Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela

V&0 HOVIC6 iz	krajev izveste naj-
ViJv* IIVVIVV prej in najbolj zanesljivo iz
splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
Naroča se v upravi DOMOLJUBA v Ljubljani

Prijatelj
izseljencev je
GLASNIK
presv. Srca Jezusovega ,
ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence sirom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Ne bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak narofalk dobi brezplačno v dar koledar, lepe slike In mesečno prilogo Bengalski Misijonar Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija)
Največja in čisto naša domača zavarovalnica je
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Poleg vseh vrst elementarnega zavarovanja vodi predvsem Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah, kakor: za slučaj smrti, smrti in doživetja, za doto, za starostno preskrbo i. t. d.
V posebnem „K A RIT AS" oddelku soji pod Izredno ugodnimi pogoji ljudska življenjska zavarovanja, za slutaj smrti, za starostno preskrbo In za doto.
Preden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila in ponudbe na
Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači).
Podružnice v Splitu, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavije.
Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišče.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.