Peštoina plačana v gotovini. ŠTEV. 76. ”, LJUBLJANI, -torek, dne 7. aprila 1926. LETO III na številka Din V—. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti. Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica št. L: TELEFON ŠTEV. 552. I pravništvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t Pismenim vprašanjem naj se priloži zn« .......... za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Edino prava rešitev. Dejstvo je, da je sedanja vladna kriza nastopila v prvi in glavni vrsti vsled afeie Radeta Pasica. Zato je jasno, da je pravilna samo ona rešitev krize, ki jamči, da se bo afera R. Rašica rešila tako, kakcr zahteva zakon in kakor je \ interesu nalroda. To se pravi objektivno in brez ozira na osebne zveze in interese. Zato je le prenaravno, da se splošno zahteva, da nove vlade ne sme sestaviti Nikola Pašič! Naj bi bil Nikola Pašič tudi jugosiovenski Aristid, bi bilo vendar preti vsem parlamentarnim običajem, da bi načeloval oče vladi, ki naj razpravlja afere sina. Pravilno je povdaril St. Radič, da je na Francoskem odstopil minister Caillaiix, ko se je morala zagovarjati pred sodiščem njegova žena vsled uboja moža, ki je-klevetal čast njenega moža. Zadnja poročila iz. Beograda pa pravijo, da je N. Pašič pripravljen pristati tudi na razpravo o interpelacijah opozicije glede afere svojega sina, samo da se obdrži na vladi. Umik g. Pasica je popolnoma nesprejemljiv, ker osmešili bi se pred svetom, če bi sprejeli Pašičev kompromis. Afera Radeta Pasica se ne , da razčistiti s kompromisom, temveč le j na način,- kakcr je rešil Aleksander gordijski vezel. Z odločnim zamahom je -presekati sedanji . vozel, da popol-n°tiia lazpade, ne pa razvezati samo ene pentlje. S kompromisom pa tudi ni nikomur me p omagano, ker vsi vemo, da ne bo minule mesec dni in zopet bomo v isti situaciji, v kateri smo danes. Razlika bo le ta, da smo zopet zapravili mesec dni dela, da je vera naroda v pravico vnovič padla ih da smo v tujini zopet izgubili na ugledu. . Našega večnega kirizarenja mora biti enkrat konec In zato treba -situacijo temeljito razčistiti. Korupcije se ne da zatreti s praški, temveč le z operacijo, z iz-rezanjem gnilobe. In čim prej se- ta ' operacija izvrši, tem manj bo težka, v nasprotnem slučaju pa se bo gniloba tako razvila, da bo tudi najbolj radikalna operacija prekasna, Nad dve leti se že vc-di boj za odpravo sedaj vladajoče oligarhije. Neštetokrat so se nadejali že vsi poštenjaki, da se vendar enkrat naredi odločen korak in da postane Jugoslavija Evropa na Balkanu. Ker za to gre boj v svojih zadnjih Posledicah. Ali se bo vladalo pri nas po načelih evropske demokracije in evropskega parlamentarizma ali pa se bodo balkanske metode raztegnile na vso Ju-Š°slavijo. Ni jul) vsem težkim izkušnjam pa osta-b&iho optimisti, ker je samo optimist Obtožen za borbo. Zato smo uverjeni, da tudi eventuelna napačna in kompiromi-sanfca rešitev ne more preprečiti končne zmage zdravega principa, da je interes celote vedno višji ko interes posameznika, pa naj bode njegove historične zasluge še tako velike. Danes sc interesi naroda v nasprotju •/. interesi posameznika in zato je edino prava rešitev — vlada brez Nikole Pa- Pašič popušča, SKUPŠČINA SE SESTANE ŠE TA MESEC. PAŠKA SE BODO OBRAVNAVALE. INTERPELACIJE O AFERI R. SPORAZUM OSTANE. sna. BRIANI) ODKLONIL ZVEZO Z RUMU-NI.TO. Bukarešta, 7. aprila. Posebni poročevalec Adeverula javlja iz Pariza, da ni uspelo prizadevanje Romunije skleniti rumunske-franeesko zvezno pogodbo, kakor je bila sklenjena med Češkoslovaško in Poljsko ter med Francijo. Briand se je proti vil podpisati pogodbo, ki bi bila Proti duhu locarnskih in pacifističnih prizadevanj. Beograd, 7. aprila. Kriza se razvija v takem pravcu, kakci- ga ni nihče pričakoval. Po s močnih dveh avdiencah, to je po avdienci Nikole Pasica in Štefana Radiča, se zdi, da bi se cela kriza megla rešili take, da se likvidira ves spor in da ostane stanje neizpremenjeno. Zahtevam radičevcev bi se ugodilo na ta način, da bi se narodna skupščina sestala ne 8. aprila, kar je sedaj nemogoče, temveč po muslimanskem bajramu sredi tega meseca in da bi se na dnevni red stavile interpelacije, ki jih je vložila -opozicija. Iz krogov HSS se doznava, da bi Št. Radič sprejel tako rešitev, zlasti že zato, da bi se ohranila politika sporazuma in pa tudi zato, da se Pašič angažira v borbi proti korupciji. Ako se kriza danes reši, bo ta rešitev samo začasna, ker se bodo pač morala načeti sporna vprašanja in bo morda kriza nastala zopet prej, kakor se pričakuje. V političnih krogih se misli, da je današnji dan zelo važen, ker je cd njega odvisno, ali bo ostala sedanja koalicija ali pa se bo izvršila iziprememba vlade. Ako Pasje ne sprejme Radičevih pogojev, potem sta mogoči dve kombinaciji, koncentracijska ali volilna vlada. Sinoči so se zopet lansirale vesti, da naj bi koncentracijsko vlado sestavil dr. Ninč-ie. Beograd, 7. aprila. Včeraj popoldne so se nadaljevale avdience. Prvi je bil pri kralju Nikola Pašič, ki je odšel na dvor eb 4. in tričetrt. Njegova avdienca je trajala do 5.40. Ta avdienca je bila |.. vsem nejasna. Ni se dalo zvedeti, ali je dosegel Pašič na dvoru kak uspeh. V narodni skupščini se je med radikali razširila vest, da je Pašič dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade. A takoj se je v idelo, da ta vest ne drži. Izgleda, da bi bil Pašič voljan sestaviti vlado in da je pripravljen k največji popustljivosti, samo da bi obdržal vlado. Pašiču je največ na tem, da se izvleče iz sedanje neugodne situacije, čeprav bi se pozneje moral umakniti. Pašič bi sedaj nikakor ne hotel imeti v vladi take osebe, ki bi mu ne bila po volji. PASIC PRIPRAVLJEN ŽRTVOVATI SINA, A NIKAKOR NE ODSTOPI. Beograd, 7. aprila. Iz najbližje okolice Nikole Pašiča se doznava, tla je Pašič izjavil, da se v sedanji borbi ne umakne in da l>o nadaljeval oster boi, kakor ga je vodil v času reakcionarnega režima ped liberalci in naprednjaki. Če že mora njegov sin v zapor, naj gre; in tudi če mora kal: minister v ječo, naj gre. Toda v L- ju je treba vstrajati. to tembolj, ker je boj odkrit in pošten. Nekateri krogi so mnenja, da je sedanji položaj za Pašiča kljub temu zelo delikaten in da ga je vanj spravila njegova najbližja okolica. [ obziren v tem težkem položaju. Jpvano-i vič se je držal zelo reservirano in ni dal nobenega znaka, niti da pritrjuje Stano-| jevicu, niti tla ne idobrava njegovih na-| svetov. Zato se misli, da Jovanovič pri-: pravlja napad na radikalni klub in preko tega tudi na Pašiča. Trde, da ima Jovanovič v klubu 40 poslancev svojih pristašev. Ne da se dognati, v koliko je to res. Gotovo je samo toliko, da se bo klub razcepil, ako Jovanovič odkrito nastopi ■proti 'Pašiču. Glede na to je malo ver-i jetno, da pride do kompromisa. Na današnji seji radikalnega kluba pade odločitev. LJUBA JOVANOVIČ NE BO ODNEHAL. - POSREDOVANJE A (E STANOJEVIČA BREZUSPEŠNO. Beograd, 7. aprila. Veliko zanimanje vlada za današnjo sejo radikalnega kluba in to tembolj, ker se vstrajno vzdržujejo vesti, da pride na današnji seji do preloma med pristaši Ljube Jovanoviča in Nikole. Pašiča. Zaradi tega so. v radikalnem klubu zelo vznemirjeni. Z raznih strani tudi že poskušajo pomiriti strasti. Še več zmede je povzročila vest, da je Aca Stanojevič odpotoval iz Beograda. Beograd, 7. aprila. Kakor smo izvedeli, je imel Aca Stanojevič sinoči dolgo posvetovanje z Ljubo Jovanovičem. Prigovarjal je' Jovanoviču, naj bo lojalen in NIHČE ŠE NIMA MANDATA. Beograd, 7. aprila. Včeraj popoldne je bil od 6. do 6.25 na dvoru dr. Nikič. Ko je prišel z dvora, je izjavil novinarjem: Nihče še nima mandata. Ko se vrnem, sc bomo še dalje razgovarjali.« Dr. Nikič se je odpeljal z avtomobilom in se ni več vrnil. RADIČ ZAHTEVA RAZPRAVO O INTERPELACIJAH. Beograd, 7. aprila. Sinoči je bil predsednik HSS Št. Radič sprejet pri kralju v avdienco. Avdienca je trajala od 6. in pol do 7. in tričetrt in je bila v zvezi s popi I danske avdienco Nikole Pašiča. Kakor se doznava, bo danes Radič poselil asica, da mu ponovno predloži zahteve svojega kluba, ki jih vsebuje znano pismo Ri valskega seljaškega kluba. Radič 1)0 zahteval, da se mu da odgovor, da bo potem določil, kako bo nadalje postopal v sedanji situaciji. Radič bo zahteval, da pristane Pašič na to, da se sredi tega meseca sestane narodna skupščina. Skupščina bi morala vzeti v pretres interpelacije, ki so na dnevnem redu, ker se ve, da je prišla vlada v krizo ravno zaradi teh interpelacij. Interpe- lacije so postale čisto politične narave in je treba o njih razpravljati, da se očuva čast in ugled države. Ako 'bo Pašič ‘sprejel Radičeve zahteve, se smatra, da je situacija izravnana. NEMCI IN ZEML J OR ADNIKI 8TV0-RILI ENOTEN KLUB. Beograd, 7. aprila. Včeraj popoldne je vzbudila v parlamentu senzacijo vest, da so se zemljoradniki fuzicnirali z Nemci v parlamentarni klub. Ta njih fuzija je tehničnega značaja. Za predsednika je bil izvoljen Jovan M. Jovanovič in za podpredsednika dr. K raft. Novi klub je poslal predsedništvu skupščine akt, s katerim se sporoča, da so poslanci zemljoradniške stranke in stranke Nemcev stopili v ožjo parlamentarno sodelovanje zaradi ustanovitve skupnega parlamentarnega kluba pod imenom »Poslanski klub zveze zemljo-radnikev«. V tem klubu so Jovan M. Jovanovič, Miloš Moskovljevič, Dimitrije Vujič, čeda Kokanovič, dr. Št. Kraft, dr. Grassel, dr. Hans Mcser, dr. Neuner in Schumacher. Za tajnika je bil izvoljen Miloš Moskovljevič. Kompromis m obzorju. Beograd, 7. aprila. Ko se je Štefan Radič vrnil od avdience pri kralju, so se zbrali okrog njega novinarji in ga začeli spraševati. Na vprašanje, kaj je novega, je odgovoril Radič: »Storjen je velik korak naprej.« Na vprašanje, kdaj bo sestavljena nova vlada, kakšna bo in kaj je s spe razumom, je odgovoril: »Za vprašanje sporazuma sedaj ne gre. Sporazum ni v krizi, temveč se bo izvedel, bodisi z radikali, bodisi v koncentraciji. Imeli' bomo kmalu vlado sporazuma«. — Pa brez Pašiča?« — »To je odvisno od Pašiča samega*. Ce se sporazumemo glede sklicanja parlamenta in glede interpelacij. potem bo vse. v redu. P-csetil bom g. Pašiča in mu ponovil naše zahteve v lom pogledu.. — Nato je Radič sedel v avl«' in pozdravil še novinarje z besedami: Čestitam, gospodje, časopisje se je držalo na višini. : POGOJI HSS BODO IZPOLNJENI. Beograd, 7. aprila. Včeraj sta bila v predsedstvu narodne skupščine sprejeta dr. Spaho in Sušnik. V zvezi s tem se je trdilo, da je Marku Trifkoviču že dana možnost, stopiti ha mesto g. Pašiča. Misli se namreč, da bi se sedanja kriza rešila tako, da bi se umaknil Pašič in bi namesto njega prišla kaka druga oseba, ki bi bila po godu g. Pašiču in bi hkrati obljubila, da izpolni zahteve HSS, t. j.: 1. da skliče zopet parlament in 2. da narodno skupščino angažira v borbi proti korupciji. NASTAS PETROVIČ KANDIDAT ZA NOTRANJEGA MINISTRA. Beograd, 7. aprila. Včeraj se- je razširila vest, da je imel Ljuba Jovanovič sestanek s šefi opczicionalnih skupin Ljubo Davidi vičem, dr. Spahom in dr. Kulovcem. Ta vest je napravila pri radikalih mučen utis tem bolj, ker se govori, da bi naj v bodoči vladi Ljube Jovanoviča prevzel -ministrstvo notranjih del Nastas. Petrovič. i .ULaBMPP ^ -a-i-'*'- NINČIČ ZA PAŠIČA. Beograd, 7. aprila. V ministrstvu zunanjih poslov vlada popolno zatišje. Inozemski poslaniki ne prihajajo v ministrstvo in se tudi ne informirajo o politični situaciji. Oni čakajo na novo situacijo in na nove ljudi v vladi. Dr. Ninč-ič je bil včeraj ves dan v kabinetu in je po prihodu ministrskega predsednika Pašiča odšel k njemu ter mu referiral od predvčerajšnji dolgi avdienci pri kralju. Doznava se, da je dr. Ninčiču uspelo nekoliko razpršiti nerazpoloženje proti Pašiču in radikalnemu klubu. RADE PAŠIČ ODPOTOVAL NA KRF. - Beograd, 7. aprila. Sin ministrskega predsednika Rade Pašič je predsinoe-njirn s svojo soprogo na naglo odpoto-val iz Beograda. On potuje na Krf, kjer mu je umrl njegov tast. Sušak, 7. aprila. Včeraj ob 2. popoldne je dospel sem Rade Pašič. Takoj po prihodu je odšel na poveljstvo obmejnega orežništva, kjer je ostal do 4. popoldne. NOVI GUVERNER ANGLEŠKE BANKE. London, 7. aprila. Montague Nc rman je bil včeraj že sedmič izvoljen za guvernerja angleške narodne banke. ABDELKRIM PROGLAŠA SVETO VOJNO. London, 7. aprila. Abdelkrim je proglasil sveto vojsko proti vsem krščanskim osvajalcem Maroka in pozval vsa plemena, da ga podpre v borbi proti Francozom in Spancem. Med dnem stj?om na tleh V zadnjem svojem dopisu o našem velikonočnem mačku sem opozoril slovensko javnost na novi kure fašistovske politike, ki ko-ketuje z Nemci. Dejal sem tudi, da so Nemci skraj.no nezaupni in priporočajo previdnost. Ali, dostavil sem, da je treba še veliko več previdnosti nam, da ne obsedimo nekega lepega dne med dvema stoloma — na tleh. Še predno je bil la moj dopis objavljen v Narodnem Dnevniku« so nadaljni dogodki v polni meri potrdili moje slutnje. — Za državnega tajnika v zunanjem ministrstvu je prišel poslanik Bordonaro z Dunaja, znan germanofil, — a iz Pariza je izginil poslanik Avezzano, ki je germanofob da ne bo kvaril Bordonarijevih računov. V vsej diplomaciji se pripravljijo temeljite spremembe, ki kažejo na radikalno spremembo fašistovske politike in taktike, še prav posebno na radikalno spremembo bojnih manir m sredstev. Zmagala je parola: Fašizem mora biti in-transigenten proti — intransigentom a lastni stranki! V tem pravcu se je vršila tudi velepomembna seja velikega fašistovskega sveta v noči od tega .torka na sredo, ki jo je vodil Mussolini sam; navzoči so bili tudi ministri: Federzoni, Beliuzzo, Ciaiio, Fedele, Giurati, Roeeo, Volpi, — in podtajniki: Grandi, Bal-bo, Bianchi; med poslanci tudi Ginuta in in Turati. Ne spada v okvir tega dopisa, kaj vse je povedal Mussolini v svojem zelo obširnem poročilu. Ali eno zveni glasno in razločno: da je evolucija fašizma na krepkem pohodu il utopij in metod ricinovega olja v umerje-ncjše oblike, ki jih narekuje »il sacro ego-ismo« realne politiko. Obenem pa napoveduje >krepko roko« proti nediscipliniranosti v lastni stranki. — Musolini je spoznal, kakor se zdi, is voj nerožnat položaj v svetovni politiki. Nekoč je samozavestno vskliknil: »Dagli amici mi guardi Dio — che dai nemiri mi guardero io!« (»Prijateljev me varuj Bog — sovražnikov se bom varoval sam!«) Ali hitro vršeči se dogodki zadnjih mesecev so ga poučili, da ima le malo ali nič resničnih prijateljev, sovražniki pa se že gibljejo n i vseh krajih in koncih, dasi še me — oficijel-no. Ko pa bo Nemčija član Zveze narodov, tedaj bi se sovražniki strnili pod njenim vodstvom v mogočna falango, tki bo nevarna fašistovski Italiji. Prav zadnje čase pa ,ie celo senat Združenih držav severoameriških dal Mussoliniju glasen memento, da je tisti »dai, nemici mi guadero i o! podoben noju, ki pred bližajočo se nevarnostjo vtakne glavo v pesek. Zato je Mussolini .poklical za svojega prvega svetovalca Bordonara z Dunaja, — a odslovil je Farinaccija iz velikega sveta. Na njegovo mesto pa je bil na splošno presenečenje izvoljen poslanec Augusto Turati iz Brescie, bivši socialist, »tar 38 let — zmeren fašist in desna roka — Federzpnijeva. največjega antogonista odslovljenega Farinac-ci ja. • Federzoni je politik hladnega razuma, ki zna računati s političnimi faktorji doma in v tujini. On dobro ve, aakaj toliki uspehi fašizma v tako kratkem času, kajti pozna italijanski narod, ki rad vskipi, ljubi šlagerje in fraze, pa »panem et circensesc, kakor za Neronovih časov. Toda nestanoviten je 111 ljubi spremembe tudi v paradah! — Pole? tega je ogromna večina udana svoji veri! Zato je Federzoni predvsem za spravo s cerkvijo kar postavi stranko doma na verne j-So podlago in odpadejo mnoge neprijetnosti! Farinacci ni rad odstopil. Komaj osem dni poprei je govoril družbi svojih najbolj vernih po svoji hujskaški navadi, a ko je povedal, da .izstopi iz velikega sveta, so -bili vsi poslušalci presenečeni in so mu klicali, naj vstraja in naj nikar ne odstopi. Ali on m rekel besedice .in je dal razumeti, da je to sklenjena reč proti njegovi volji. — Da je to res, je dokazala izvolitev Turatija v sredo ob pol '6. uri zjutraj, po jako viharni no« M o n a k o v o, 3. aprila 1926. j I velikega fišastovskega sveta. Celo noč so stale velike množice pred palačo Chigi in v splošno presenečenje je bila sprejeta vest o izvolitvi Turatija. Farinaccijevi čestilci so sicer že pokazali svojo nevoljo z lepaki, ki sramote Turatija in pikajo samega Mussolinija, ali po mojih mislih je njihova jeza brez pomena za nov kurz fašistovskega režima. — In s tem dejstvom moramo računati tudi mi! Torej: Federzoni, Turati, Bordonaro pod Mussolinijevim pokroviteljstvom so nositelji novega kurza nasproti — Nemčiji in Avstriji. Ali in v koliko bodo želi uspehov, pokaže bodočnost. Danes bi bilo zaman vsako ugibanje. Politika je vlačuga, ki dela tudi naj-grše reči za dobro plačilo! -— Nemci, ki so prisegali Italiji večio sovraštvo (radi vero-lomstva 1. 1915. in potem radi nemške manjšine v Poadižju), postajajo že pozorni na ta fašistotfski preokret — in ni izključeno, da Bordonaro ne sklene kravje kupčije s svojimi starimi znanci v Berlinu in na Dunaju. Ali zapomnite si vsi politiki in politikastri v Jugoslaviji, kar vam tu rečem: Ako pojde kak Stresemann v Rim v goste k Mussoliniju, ne poleti tjekaj tako ponižno, tako brezglavo, tako brez trohe ponosa, kakor jc storil to g. dr. Ninčič. Nemcem ne bo dovolj verjetna sprememba stališča Italije napram — AnschluiSsu, kajti vedo dobro, da je Auschluss čisto postranskega .pomena »fiir die Machtstellung Nemčije v svetovnem položaju. Ali je Avstrija tudi formalno član nemške zveze držav, je brez pomena za tisti čas, ko bi Nemčija morala stati na Brennerju ali — Karavankah. Kar manjka bo napravljeno čez noč! Dvomiti o tem morejo edino politični otročaji v Sloveniji in nevedni naivneži v Beogradu! Celo v Pragi in v Rimu so še prišli do prepričanja, da je vprašanje o Anschluslsu le taktičnega [pomena, da ga je mogoče le — zavleči, "ne pa preprečiti. Nemci sami niti ne polagajo preveč važnosti na čim sko-rnjšno rešitev, naj le srečni zmagovalci sami potegnejo Avstrijo iz mlafke povojnih težav, ieniu bi se Nemčija mučila s tem. Ko bo jabolko zrelo, pade itak samo v predpasnik matere Germanije. Nemcem tox*eij niti ne gre toliko za Auschluss, pač pa za — podjarmljene soplemenja-kc v Poadižju. Ti so glavni objekt za politične kupčije med Nemčijo in Italijo! Ako bo Italija pripravljena za zadostne koncesije, potem bodo želi gospodje Federzoni, lurati, Bordonaro največje uspehe. Prvi in glavni pogoj 'Nemčije bo: rešitev manjšinskega vprašanja južnotirolskih Nemcev. Zastopniki Nemčije ne bodo trepetali pred Mussolinijem in postavijo tak Conditio sine qua non, 'kii ustvari šele možnost za liiia od Beljaka do Sp. Dravograda, ali ni to krasna enota? In ta kotlina je po veliki večini še danes slovenska. Zanimiva je tudi 8. karta, kjer se nam tudi kaže celovška kotlina kot enota. Pozimi vlada v kotlini najhujši mraz na Koroškem, poleti največja vročina. Podobno iudi 10. kari a: rastlinsko geografična razdelitev. Celovška kotlina enota zase. 11. karta nam kaže silno bogastvo vodnih il Koroške. 60.000 P. S. je že izrabljenih, a na razpolago je še 300.000 P. S. — Naslednje karte nam kažejo, da je Spodnja Koroška, t. j. Koroška vzhodno od črte, ki jo potegnemo skozi Beljak od severa proti jugu, pretežno poljedelska, Zg. Koroška pa pretežno živinorejska dežela. 23. karta nam kaže, da se največ rži na Koroškem seje v sodnih okrajih: Žel. Kapla, Doberlavas, Velikovec. Največ pšenice v sod. okraju Vošperk. Največ ovsa v sod n. okraju Velikovec. Goveje živine redijo največ v goratih krajih severne Koroške, zelo mnogo svinj v okraju Doberlavas; dalje tudi v okrajih Velikovec, Pliberk. Največ konj v Zilski dolini. (Karte: 25., 24., 29., 30, 33.). Zanimiva je 39. karta, ki nam predstavlja, kaj je Koroška izgubila po mirovni pogodbi. 40. in 41. karta nam nazorno kaže stanje ko-icške industrije. 42. karta nam predočuje železniški promet Koroške. Na prvem mestu stoji Beljak. 56 parov vlakov prihaja oz. odhaja vsak dan v Beljak in iz Beljaka. 44. karta nam kaže redko naseljenost se-verozapadne nemške Koroške. 45. karta nam i ponazoruje, da se je v zadnjih 50 letih naj- i bolj pomnožilo prebivalstvo v sodn. okrajih Beljak, Celovec; dalje Vošperk, št. Vid, Spital. Nazadovalo pa je v okrajih Žel. Kapla, Doberlavais, Pliberk, Veliikovec, Podklošter, Šmohor in še v šestih nemških okrajih. (Beg v mesta, razvoj industrije!) 46. karta nam kaže narodnostne razmere na Koroškem na podlagi štetja 1. 1923. Sleparija! Karta ima samo eno objektivno-resnič-no vrednost: kar je na karti barvastega in šatiranega, to je Slovenski Korotan! Splača se, da si naše organizacije, ki se zanimajo za Koroško, nabavijo atlant. PRAVICA ZDRUŽEVANJA IN POSTOPANJE OBLASTI V GRČIJI. Iz oiicijelnega poročila Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu. Država in podjetništvo se protivi združevalni pravici grškega delavstva. Država sama se poslužuje raznih form, da oropa delavstvo te pravice. Za vse delavstvo in nameščence obstoji stavkovna prepoved. Vsa zborovanja na prostem se morajo prijaviti vojaškim oblastem, ki lahko poljubno ovirajmo zborovanje, ga razpuste ali zabranijo, ker da so gotove točke v predloženem dnevnem redu kaznive. Ta pojm je pri vojaštvu seveda še bolj relativen in elastičen kot v obče sploh. Zborovanju redno prisostvuje zastopnik vojaStva. katerega navodilom mn- prijateljsko sožitje Nemčije in Italije. Nič se ne bodo bali očitka, da se vtikajo v notranje zadeve Italije: Ali-ali, entvveder - oder! Za- rajo govorniki slediti, lostne vloge dr. Ninčiča ne bo igral noben i Pripetilo se je že, da je vojaški zastopnik nemški diplomat! Ko je šel Ninčič zadnjič v Rim, so Nemoi neprijetno sprejeli ta dogodek; smatrali so ga po znanih sporih z Mussolinijem za neko demonstracijo. — Ali čudno čudo: \ meniških listih je bilo čitati očitanje, da Ninčic ni odprl ust za zatirano slovensko manjšino! Priporočam /jugoslovanskim politikom, da posvečajo popolnp pozornost novemu kurzu v Italiji, ki so mu predstavitelji Federzoni-Turati-Bordonaro. Ako tudi so za prijaznost z Nemci, nireo sovražni nam, — toda paziti je, da ne bi biti deležni dobrot novega kurza samo Nemci v Poadižju! Nismo znali sprejeti ponujane nemške roke še manj smo znali izkoristiti položaj, ko nas ie iskala Italija; neznatni italijanski , i v Italiji smo dali vse in še več, za ; . azpuistil zborovanje pod pretvezo, da ne od govarja dnevnemu redu. Ob splošnem štrajlcu 1923 so bile razpuščene vse organizacije, ki so se ga udeležile. Najbolj usodne za strokovno svobodo pa so one odredbe vlade in Oblasti, ki nimajo ni-kakega oiicijelnega značaja in niso utemeljene v zakonu, temveč le v policijskih odredbah. V to vrsto spadajo na pr. preganjanja organizacijskih voditeljev, ki so na predvečer kake strokovne akcije postavljeni pod strogo policijsko nadzorstvo, dalje deportiran je delavskih voditeljev v oddaljene pokrajine, neprizaaoja delavskim organizacijam zastopstva v javnih institucijah, ki služijo splošnim interesom in mnogo drugih odredb je, ki še bolj davijo delavsko gibanje, kot pa oficijelna in javna prepoved združevalne man sini . -----------------------------,v, „ • naše v Italii miso pridobili — nič! Pazimo, j pravice. ... . . .. da je definitivno ne pokidamo ii da ne obli- | Na proteste organizacij odgovarjaj obla činio med dvema stoloma — na tleh BC*UQ4KrF»’?SR)f (ii Nt. Koroški domovinski atlas. Lansko leto jeseni je izšel na Dunaju: osterreichischer Bundesverlag fiir llnter-richt, VViRsenlschaft und Kunst, • Karntner Heimatatlas. Sestavili so ga profesorji Wut-te in I,ex. Atlas obsega 14 (tekst) in Vil. (zemljevidi) strani. Ima 25 večjih in 29 manjših zemljevidnih kart. Stane 7 in pol šilingov. »Kanntner Heimatatlas je prvi te vrste v Avstriji. Atlant naj bi bil, kakor pravijo se-stavitelji v uvodu, dopolnil« h knjigi: Lan-deakunde von Karnten, ki je izšla 1. 1922 v Celovcu v založništvu Gutenberghaus i\V. Merkel. Knjigo so spisali isti pisatelji, ki so sestaviti atlant. Z aitlantom hočejo nazorno prikazati zemljepisne in gospodarske razmere prebivalstva na Koroškem. Atlant bo dobro služil dijakom, ko se bodo učili koroškega domovino-znanstva. Atlant kakor tudi knjiga Landeskunde von Karnten zasledujeta tendenco, prikazati Ko-ro&ko kot geograf i&n o in gospodarsko enoto. Kar na tem mestu je treba pripomniti, da tvori Koroška res zemljepisno enoto, lega g. \Vutteju nihče ne oporeka. V tem oziru ima nekaj zase geslo ■»Karnten ungeteilt-, Uj ga bodo na Koroškem že kmalu čivkali vrabci na strehah in ponavljali dojenčki v zibeljkah. Toda pripomniti je treba, da dežele niso naj višje enote. Tega niti Nemci sami ne trdijo. Kajti oni hočejo Koroško nerazdeljeno isamo zato, da jo ohranijo celo in nerazdeljeno nemštvu in majki Veliki Ger-maniji. V tem oziru smo si z Nemci edini, da je narod višja enota nego dežela. Zato ima mnogo več zase geslo: »Narod nedeljen", nego »dežela (Koroška) nedeljena ! Nemci bi radi imeli tudi Štajersko nedelje- | sti, da so ti ukrepi naperjeni le proti kosnu-j ni stični propagandi, ki ogroža s svojimi re-| voluoijonarnimi metodami zakone. V liuvo- i gih slučajih je to utemeljevanje nevzdizino, ! četudi )se mu ne da odrekati v drugih slu- i čajih zalkonite podlage. i Ta dejstva silijo grške delavske oigam-! zacije v zelo pereč problem, kaj naj store, OD MEJE. j da se ubranijo posledic takozvane revoluci- «, v. „ j i c name propagande,' ki jo uganjajo komuno. Pa. le zato, da bi jo rešili nemštvu. Češko ■ na raf.un delavskih organizacij, kar jim bi radi imeli deljeno, ker jim tako bolj kaze j rovzroga številne težkoče. in vedo, da cele, nedeljene Češke vendar ne j RaV(10 tako se protivijo tudi podjetniki bodo mogli tako kmalu zopet pobasati v svo- • koalicijski pravici delavcev in se poslužujejo jo nemško malho. Še v tem letu je pine , zay, naravnost klasičnih načinov. Tako no- dila Andrej Hoferjeva zveza v Nemčiji na , gej0 priznati strokovnih organizicij :kot legi- Badenskem zborovanju, pri kateri priliki so j zastopnic delavskega razreda. To je rani napisi: >Fur Grossdeutscn- j jgta mentaliteta kot je vladala v drugi polo viseli po dvor land! . Tirol deutsch bis SalurnU, »Karu-len ungeteilt!« »Vergesst uicht Marburg und CilliU j Nemcem je torej Kernten eugeteilt« sanio j srexlstvo do cilja, a ciilj je: Velika Germani- : ja. O tem je treba, da smo si na jasnem. Mi si nismo nikdar lastili cele Koroške, I čeprav bi si jo bili mnogo bolj po pravici nego Nemci, kajti-nekdaj je bila cela Koroška slovenska, a še nikdar ni bila cela Koroška nemška! Zato moramo tembolj protestirati proti nemškemu »Karnten ungeteilt , ker to ne pomeni nič drugega nego: Cela Koroška nemška! Kakor Nemci prej niso hoteli pristati na to, da 'bi se Avstrija razdelila in upravljala po načelih narodne pravičnosti, anipak so hoteli sami gospodovati celi Avstriji, Mo imperialistično stališče zastopajo sedaj glede Koroške. Sicer jim ni prav, da gre na Tirol-skem meja vrhu Brennerja in kričiijo: »Tirol deutsch bis Salurnk, a na Koroškem nočejo ničesar slišati o tem, da maj bi šla meja kje drugje nego vrhu Karavank. To tendenco zasleduje torej tudi »Kftrntner Heimatatlas.« Oglejmo si nekatere posameznosti. Tudi slovenska Koroška tvori geografično in gospodarsko celoto. Poglejmo n. pr. 7., morlologično-geologično karto. Celovška tkot- je .......... - w ■ . i vici devetnajstega stoletja v podjetjih zapan-: ne in srednje Evrope. In v resnici je za ve-! fiino podjetnikov delavec le blago; podjel-i niki se protivijo po prosluli manchesterski ! logiki kategorično vsaki omejitvi neomejenih ! delavskih svodobščin. Le malo delodajalcev, kot n. pr. tobačna industrija, se je odločilo pogajati se z delavskimi organizacijami in skleniti z njim kolektivno pogodbo. V tobačni industriji se je posrečilo uvesti delavske preračune na zlato. Ta uspeh se mora pripisati posredovanju radikalne vlade, četudi omogočajo posebne okolščine v tej industriji, da se more ugotoviti delavskim zahtevam. Folltfcia® vesti = Kdo sestavi novo vlado? V vseh političnih krogih se seveda pridno komentuajo zadnji politični dogodki predvsem pa se ugiba glede sestave nove vlade. Splošno prevladuje mnenje, da je popolnoma nemogoče, da bi Pašič sestavil novo vlado, ker ne bi imel zadostne večine, tudi če bi ga podprli samostojni demokrati. V tem slučaju bi namreč odrekel podporo Pašicu gotovo del radikalov, ki bi bil na vsak način tako močan, da bi več ko odtehtal pomoč samostojnih demokratov. Ti sicer demantirajo, da bi se hoteli pogajati s Pašičem, toda ta demanti se smatra samo kot priznanje, da sploh ne morejo upati na nobeno upoštevanje pri sestavi, vlade, ker so docela Izolirani. Največ verjetnosti je zato, da sestavijo novo vlado radikali (Jovanovičeve skupine), radičevci in naša SLS. Verjetno je, da bodo v novi vladi zastopani tudi demokrati, vendar pa to vprašanje še ni čisto rešeno, ker odvisi njegova rešitev od stališča, ki .ga zavzame radikalni klub. Če se radikalni klub razbije, potem je sigurno, da bo Jovanovičeva skupina skušala s pritegnitvijo demokratov okrepiti srbsko stališče. Verjetno pa ie, da se radikalni klub ne razr bije, temveč da bodo stopili v ozadje le ljudje najbližje Pašičeve okolice in seveda Pasic sam. V tein slučaju pa pritegnitev demokratov ne bi bila absolutno potrebna, ker bi bili srbski poslanci itak v vladni koaliciji v večiiVi. Da bi vstopili v vlado tudi mu sij-mani, ni za enkrat verjetno. Gotovo pa je to, da bo nova vlada v resnici vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev in da bo že zaradi tega pomenila veliko zboljšanje, še eno prednost bo imela čisto gotovo nova vlada. Bo namreč neprimerne manj strankarska od dosedanjih. Državna politika bo stopila v ospredje, obenem bo pa tudi vsled likvidacije raznih afer — ne samo one Rade Pašiča — storjen velik korak k popolnemu uveljavljenju zakonitosti. Novo vlado zato splošno vsa javnost pričakuje z velikimi nadami in upajmo, da ne bo razočaranja. — Izjava Ace Stanojeviča. Znani radikalni prvak Aca Stanojevič je 'izjavil novinarjem, da se še ne more reči, »kako se bo kriza razvila. Govoril je s Pašičem, ki pa ne bo ničesar sam podvzel, ker se drži radikalnega kluba. Da bi stvonil novo vlado Voja Marinkovič iz sedanjih opozicionalnih skupin in ra-dičevcev, je le malo verjetno. Nas je bilo samo dvoje v vladi, pa se nismo razumeli, težko pa da bi se to posrečilo tako pisani vladi, ki bi bila sestavljena iz demokratov, ra-dičevcev, muslimanov, klerikalcev in končno še zemljoradnikov. Kriza je zelo resna, ker zadeva v najvažnejše državne interese. Vsaka rešitev krize brez radikalne stranke, ki je največja stranka in obenem tudi največja srbska stranka, bi bila škodljiva. V radikalni stranki sami ni prepira. Če je kdo kriv, naj se to ugotovi pred sodiščem. In to velja tudi za ministre. Vse to treba prepustiti sodišču, samo nekateri so nestrpni in ne znajo čakati. In v tem je spor. =: Evropska kultura običajno popolnoma odreče, če pride Evropejec v nasprotje z dru-gokožci. To se je zopeit videlo na Kitajskem. Ker je evropskim silam prebujenje Kitajske neprijetno, so popolnoma na strani Čangsoli-na. Oborožili so njegove čete in omogočili, da je iztrgal iz rok kitajske nacionalne armade Tientsin. V evropskem delu mesta so namreč skrili Čangsolinove vojake, jih dobro oborožili in jim v odločilnem trenutku omogočili, da so posegli v boj in zavzeli Tientsin. — še lepše so se pa izkazali evropski diplo- mati v Pekinsru. Ko i© znCel-o zrnžno Kr/vrtO^' je Čangsolina bombardirati Peking in ko je prebivalstvo Pekinga prosilo evropske konzule za intervencijo, so ti odgovorili, da ni za intervencijo vzroka, ker ne padajo bombe v evropski del mesta. Če je pri tem pobitih nekaj sto mirnih kitajskih prebivalcev, seveda evropske diplomate .ne briga, ker evropska kultura velja samo za belokožce in Japonce, ki so znali belokožcem dokazati, da so jim glede vojnih .izkušenj, kos. — Itusko-poljski odnošaji. Poljska vlada je privolila, da bo polkovnik Muchonoszyn sovjetski vojaški ataše v Varšavi. Med sovjetsko in poljsko vlado je bila sklenjena nova konzularna pogodba, vsled katere se ustanove na Poljskem novi sovjet, konzulati. Zaenkrat samo v Lvovu, kasneje pa tudi \ Locizu in Gdanskem. — V obmejnem okraju i)°ro-byzansk se je vršil prvi kongres poljskih so-vjetov. Kol delegata rusl>e komunistične stranke sta se udeležila kongresa Kohn in gospa Džerzlinskaja. Na čast poljskega komunista Marka Moškega umlhwyumlh\vyrdgo nista Mahlevskega se je prvi poljski okraj preimenoval v okraj Mahlevskega. Za častnega člana eksekutivnega odbora je bil imenovan bivši poljski poslanik Lanzuski. — Oficiel-n i odnošaji Poljske in sovjetske Rusije se torej stalno boljšajo, obenem pa vodijo sovjeti propagando proti Poljski, kakor dokazuje demonstrativna ustanovitev poljskih so-vjetov. . — Madžarska se obouoiujo. Kakor poroča Abend iz Budapešte, je naročila madjar- ska vlada potoni Gospodarske zveze, za katero stoji iz ponarejevalske afere znana Nacionalna zveza, velike količine blaga za vojaške uniforme. Tekom zadnjega tedna je to blago tudi že prispelo v Budapešto. Blago je dvojne vrste, temnomodro in črnosivo. Vsakega blaga je za 300.000 uniform. Blago je nakupil po naročilu madjarske vlade in gf neralnega štaba poslanec vladne koalicije Bagya. Temnomodre uniforme dobi znana Levante-organizacija *in madjarski skavti, črno sive pa bodo uporabljene za »6rno armado madjarskih fašistov. ' . Velika zmaga Pangalosa. Volilni rezultati dokazujejo, da so Grki danes za diktatorja Pangalosa tako navdušeni, kakor so bili*neko® za svobodomiselca Venizelosa, ker skoraj tako zmago ko Venizelos 1. ie doživel sedaj Pangalos. Udeležba v^»il (na bila povsod velika in Pangalos je . ■ 0 ?«“ ,vse Se,o 9770 v Solunu o ____ 37.«)0 -35.000 in v ,epubli- Pangalos ^^'“'.^^tnislrski predsednik. Vložki so torej veliko večje >šlape> kajB možki celo z navdušenjem glasujejo za ‘ n za diktaturo, dočim je Pangalos s diktatom ženski modi žalostno pogorel Kratka krila so namreč na Grškem zopet dovoljena. Avstrijska delavska dclegacija se je vrni a s svojega informacijskega potovanja P°J; jetski Rusiji. Svetujemo naši Delavaki zbo mici, da se obrne na njene člane m dob bo dovolj informacij o Rusiji. ‘1 - 'Mk* PROTIKORUPCIONISTIČNA FRONTA. Glasilo dr. Politea v Zagrebu predlaga, da se mesto raznih plemenskih in pokrajinskih fondov ustanovi nova pr o i i ko r u poi onističn a Sronta. Značilno za naše razmere je, da sploh more biti ta predlog stavljen, ker v normalnih razmerah se razume samoposebi, da tvo-vs® prebivalstvo prot ikorupc i o n i s t i čn o 11011 to in da javna morala ne pusti, da bi se kornpeija razpasla. Mora biti korupcija r“ xe vgnezdena v javnosti, da nastane klic. ] ■es ... ______ , P° Pratikorupoionistični fronti. 1 a kakor so naše razmere žalostne, tako postaja vendar klic po protikorapcionistiem Jronti odveč, ker vse kaže, da se bo taka fronte sestavila’v sami vladi. I« ta fronta bo najbolj učinkovita m zato ‘ najbolj pozdravljena. — Carinske uradnike v Zagrebu je doletela dne 1. aprila slična neprijetnost, kot dne 1- marca pet drugih uradniških kategorij: ker so pozabili zaprositi merodajni faktorji pravočasno za potrebni kredit, so ostali uradniki brez mesečnih plač. — Čas bi bil, da bi se taki slučaji, ki škodujejo ugledu države ui povzročajo med prizadetimi uslužbenci razumljivo nevoljo, že enkrat ne dogajali več. . .““j® za n®deljski počitek. Glavni odbor u druženja privatnih nameščencev v Žagi ebu je imel te dni radi ukinitve nedeljskega počitka v osiješki oblasti sejo, na kateri je označil naredbo velikega župana kot protizakonito ter sklenil, da se prirede v vsej državi v zadevi protestna zborovanja in zahteva, da ise izvede nedeljski počitek v smislu zakona o zaščiti delavcev v polnem obsegu. Obenem je bil sklenjen protest zoper ukinitev ministrstva za socialno politiko. — Pobijanje nemoralnosti v Mitroviči. Te dni se je vršil v Mitroviči zaupen shod meščanov, na katerem se je obravnavalo o nemoralnosti, ki se je razpasla po mestu. Družinski očetje so se pritoževali, da obiskujejo njihovi mladoletni sinovi beznice, v katerih so nastavljene natakarice, ki so pravzaprav prostitutke, vsled česar je že več nadebudnih fantov spolno obolelo. Zborovalci šo poslali velikemu županu resolucijo, v kateri prosijo, da se ukrenejo potrebne mere. Oklic zoper preklinjanje je bil afiširan te dni po vsem Zagrebu. V oklicu se poživlja prebivalstvo v toplih besedah da se odvadi grde navade preklinjanja, ki škoduje ugledu našega ljudstva ter upliva škodljivo na vzgojo mladine. Na oklicu so podpisani zastopniki vseh zagrebških kulturnih, izobraževalnih ‘n gospodarskih društev in organizacij, razvem tega pa kot prvi župan dr. Heinzel, ar-^'ajski poveljnik general Matič, nadškof dr. ^auer jn namestnik velikega župana Gra- pedagoški šoli namerava uvesti grada, iv. Sik^v'0’ *kot P0™6*'1’!0 iz Be°-mk. Vprašanje je v principu re-Zil Praktično izvedbo načrta »o v teku. .r ,?,a obiskovalce milanskega velesejma odredila italijanska vlada sledeče olajšave- 1 lE”"«. » «d » Diii naao '■efleEt Za.P°Pus.t2iadostuje, da se izkaže ralnem 1 ‘‘"^“Jeni italijanskem gene-Mil konzulatu z voznim listom Ljubljana ,Pi . li! se dobi v tukajšnji poslovalnici in .a«. 2-v50 odstotni popust za vožnjo tja pazai. Vožnjo se lahko nastopi v času od do 27. aprila t. 1., pri koji priliki se lahko uporablja velesejmski vozni listek, ki bo veljaven 30 dni. Pred povratkom je treba predložiti 'ta vozni listek velesejmskem odboru, da mu natisne sejmski žig. Nadaljna navodila o olajšavah določenih za razstavljalce in zm prevoz tozadevnega blaga se dobe vsak dan, izven praznikov, od 9. do 12. ure v pisarni kr. italijanskega generalnega konzulata. — Severni tečaj postane center svetovne trgovine. V kratkem odpotuje, kot smo po-Ocali, na severni tečaj med drugim ekspe-'hcija ameriškega kapetana Wilkinsa. Kot se ^daj doznava, je posredni cilj ekspedicije, ^ se esveji za Zedinjene države eventuelno l,„v° ozeinlje ter zasigura nova zračna pro-U i Wilkins nastopi potovanje kakih 14 vviiiiins nastopi potovanje Ka.Kin dni pred ostalimi desetimi ali dvanajstimi ^o^^cijami. Izjavil je, da vzroka za splo- "iu . i mnei iKttuicev iiui \ »jiu/jki flo^r^.bodo igrale arktične pokrajine v bo 'Jvnooii' o•— ...........~ i—... ni ^1 velevažno vlogo v svetovno trgovi-flmefiijK.^trategičnem oziru. Po izvajanjih bejj dni i dopisov ne dvomi dandanes no-"nalia■ | 0viJ(len človek več o tem, da se bo Pol-in Gibraltar v bodočnosti na kaki točki Zagj !’e8a morja.; Wilkinsova eksepedicija čin, ^ t0.r»i velevažne praktične cilje, do-zasledujejo evropejske večinoma v glavam znanstvene in športne. — Nevarnost atnvkc v Angliji. Zastopniki lastnikov rudnikov in ruadrjev so imeli te dni zopet štiri ure trajajočo sejo. Delodajalci vatrajajo predvsem na podaljšanju delavnika, dočim so izjavili zastopniiki delavstva, da mora privesti vztrajanje na tej zahtevi na vsak način do generalnega štrajka. k — Polet h Nevv.vorka v Pariz. Francoski ^talec Fonck namerava poleteti najpozneje litega avgusta t. I. iz Ne\vyorka v Pariz. hoče starta!i v zgodnjih jutranjih jiigT v Ne\vyorku ter pristali zvečer nasled-]laj?a dne v Parizu. Pri tein pa ne uporabi Wh Pro£e> temveč jioleti preko Neu- l(o • vnda proti Grenlandiji, od tam pa pre-eoJ^no^padne osti Islandije v Pariz. To W_ dolgo progo hoče preleteti Fonck litpT odmora v 35 urah. Seboj vzame 10.000 t';irdp ^enc'na' Spremljal ga bo samo en me- V zdravilišču »Terma« v Laškem raz-LiiiKr P0!10!11'«8!®1 zavod za nameščence v l.iani za dobo od 15. maja do 15. junija Var M ^vn Zi>sebna nameščenca — svoja za-rovanca — ki vsakega za pol meseca pro- sti-mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez polnili stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 1. maja t. 1. opoldne in morajo biti opremljene z uradnim 'spričevalom, da prosilec nima premoženja in s potrdilom zdravnikovim, da boleha prosilec na protin-skem ali revmatičnem obolenju lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15-dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. .— I® sodne službe. Višji deželnosodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Ivan Modic je vpokojen. — Iz državne službe. Veterinar pri ljuto-mersko-radgonskem srezkem poglavarstvu Franjo Dobnik je imenovan za tajnika v veterinarskem oddelku poljedelskega ministrstva, na njegovo mesto pride veterinar pri srezkem poglavarstvu Maribor levi breg, Franjo Baš. — Tragičen konec šale. Mesarski pomočnik Gjuro Schonberger in služkinja Marija ISlažovič v Osijeku sta bila dobra prijatelja. Te dni je posadila služkinja pomočniku v šali na glavo lonec za zelenjavo. Mesar je rezal ravno z ostrim nožem meso. Posvaril jo je, naj bo previdna. Toda bilo je že prepozno. Ko si je snel Schonberger lonec z glave, je zagledal na svojo grozo, da je krvavela deklica iz globoke rane. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico, kjer je drugi dan umrla,- ne da bi jo bilo mogoče zaslišati. Schonberger je bil aretiran ter se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Otrok utonil v greznici. V vasi Dobravlje (zasedeno ozemlje) se je igral te dni 3 in )>ol letni Vilko, vnuk posestnika Hi obala s tem, da je skušal dvigniti pokrov greznice. Pri tem je izgubil ravnotežje in telebnil v greznico. Ker se je pokrov za njim zaprl, so našli otroka šele potem, ko so ga že par iskali po vsej vasi. Otrok je bil seveda mrl ur mrtev. Raznovrstno pomladanski obleko r udi najceneje JOS.ROJINA, Lfubljana Aleksandrova c. 3. — 6-leten deček ustrelil svojo mater. Te dni sta prišla v gostilno Kate Brankovič v Veprinacu (Istra) dva gozdarja. Postavila sta svoji nabiti puški v kot ter sedla k večerji. Medtem je prišel v sobo G-letni sin gostilničarke, ki je-pograbil eno od pušk ter v šali pomeril na svojo mater. Puška se je nenadoma izprožila in krogla je zadela mater tako nesrečno, da je obležala na mestu mrtva. — O roparskem napadu na carinsko blagajno v Prestranku se širijo vsakovrstne fantastične vesti, 'to pa tembolj iker vodijo italijanske oblasti preiskavo čim mozmo tajno. Resnica je, da *je eden od ranjenih italijanskih finamcarjev umrl, dočim bodo ostali ranjenci kmalu zdravi. Ubita roparja so stražili fašisti vso noč. Pri tem so ju v svoji besnosti tako razmesarili, da ju od domačinov ni mogel nihče spoznati ter so morali priti šele trije fašisti, dr. Stecher, Carusi in inž. Hoffman, od katerih je spoznal prvi v enem od morilcev nekega Alojzija Vilharja, druga dva pa Statika Molka, ki se je zagovarjal svojčas pred ljubljansko poroto, obdolžen, da je umo- : ril dva karabinjerja, ki pa je bil oproščen, ker se mu stvar ni dala dokazati. Oba imenovana so italijanske oblasti že dalje časa iskale. Če pa sta ubita roparja ž njima res identična, se bo šele videlo. Karabinjerji so preiskavali dva dni vse okoliške obmejne , kraje ter odredili obsežne varnostne odred- j be. Pri tem so vršili pri naših ljudeh popol- I noina nemotivirane hišne preiskave in pošto- ! paii skrajno brutalno. Naše oblasti so odredile takoj po obvestilu, da ni izključeno, da so pobegnili roparji na naše ozemlje, strogo kontrolo tujcev. Italijanski listi poročajo o neki aretaciji, ki so jo baje izvršile naše oblasti na Rakeku, toda vest še ni potrjena. Svojima žrtvama prirede Italijani sijajen pogreb. Prisilili so tudi naše okoličanske vasi na zasedenem ozemlju, da so morale kupiti zanju v Trstu vence. — Smrtna kazen dvignjena. Dne 1. aprila se je zgodilo, nakar je obsodil senat Polaka tajna seja kazenskega senata, ki je razpravljala zadevo steklarja Antona Polaka, ki je bil obsojen meseca septembra leta 1922, obdolžen, da je umoril in oropal trgovca Riharda Rosenfelda v Podviucih pri Ptuju, na smrt na višal ih, a potem vsled srečnega slučaja pomiloščen na dosmrtno težijo ječo. Polak je bil takrat obtožen tudi dveh tatvin, ki jih JTf dočim je umor dosledno tajil ter [losil večkrat za obnovo postoiania Pri omenjen, senatni seji je predlagal ffi ni prav.l- clL ki r,SnfVTedi justificiranega d M *t ZV? Sta un'°rila Rosenfel-ua po naci tu Zlabtiča on in Kraiič — da se Polak oprosti knvde roparskega umora To se je zgodilo, pa epa je obsodil^senat Polaka radi hudodelstva tatvine na 5 let težke ieče tako, da bo Polak meseca maja 1927 «rai’ stil kaznilnico. — Roparski napad na ladjo. -Iz Londona poročajo, da so napadli na progi Shanghai —Kanton v potnike preoblečeni morski roparji neko trgovsko ladijo, zvezali potnike ter jim ugrabili vse denar in dragocenosti v skupni vrednosti ’ nad 12.000 funtov šter-lingov. — Roparski napad na vlak. Na progi K rakov—Varšava je bil izvršen te dni drzen roparski napad na neki osebni vlak. Neznani roparji so odnesli plen 75.000 zlotih. — Iz kaznilnice v Stari Gradiški sla po- ( begnila te dni dva nevarna zločinca: radi . umora na pet let težke ječe obsojeni Florijan j Marjanovič in radi tatvine na 4 leta obsojeni i sarajevski vlomilec Hasan Klujic. — Barabski napad na upravitelja »Edino- ' sti« v Trstu. Ko se je vračal te dni upravitelj j Edinosti«, g. Pertot domov, ga je ustavila v Barkovljah tolpa gosposko oblečenih mladih ljudi, znanih pretepačev. Mladeniči so ga vprašali če ni identičen z neko drugo osebo. Ko jim je odgovoril, da ga nekateri od njih itak poznajo, so ga jeli zmerjati s političnimi psovkami, in ko je proti temu protestiral, so ga 'jeli pretepati s palicami, dokler se ni zgrudil ves krvav in nezavesten na tla. To italijanskim kulturonoscem še ni zadostova- lo. Okrog polnoči so prilomastili pred njegovo stanovanje ter jeli bombardirati hišo s kamenjem. Razbili so vrata in prebili streho. Skozi vrata so prileteli do 15 kg težki kamni. Pertot je precej poškodovan na glavi, rokah in nogah ter je moral iskati zdravniške pomoči. Prijavil je slučaj policiji. Ker se je nahajalo med napadalci par individijev, ki jih napadeni pozna, ostalih ne bo težko najti, če bodo pa tudi primerno kaznovani, bomo seli videli. — Drama ljubosumnosti v Pragi. Ravnatelj neke državne obrtne šole v Pragi Housak se je smrtno zaljubil v svojo brhko služkinjo. Za dekleta pa je gorelo tudi srce računskega uradnika Stanislava Pospišila. Ker je izvedel Pospišil, da namerava dekleta njegov konkurent v kratkem poročiti je prišel te dni v njegovo pisarno ter ga stavil na odgovor. Nastalo je ljuto prerekanje, ki je končalo s tem, da ie potegnil računski uradnik revolver ter ravnatelja ustrelil, nakar je pognal še samemu sebi krogljo v glavo. Oba nesrečneža sta obležala na mestu mrtva. — Športnik — slepar. Te dni se je zagovarjal na Dunaju, bivši tajnik športnega kluba »Hakoah«, Laza rus radi goljufije. Obsojen je bil radi sleparskim manipulacij z vstopnicami k nogometnim tekmam na 5 mesecev težke ječe. — Zemljevid Kamniških ali Savinjskih alp. Končno je 'izšel v planinskih krogih že dolgo pričakovani zemljevid Kamniških ali Savinjskih Alp. Zemljevid je narisal g. Oskar Del-kin, član Slovenskega planinskega društva. Natisnila ga je Jugoslovanska tiskarna 'v Ljubljani. Papir je dober, oblika priročna in lična, kakor zemljevid Julijskih alp, ki ga je nedavno izdala SPD. Ti zemljevidi se naročajo in dobivajo v pisarni SPD v Ljubljani, Še-lenburgova ulica št. 7-II., levo, po Din 5 kos. — Mladinski list Zvonček 7. številka vsebuje Ganglovo odo »Novomesto«, nadaljevanje Vandotove povesti »Kocljeva osveta«, Kunčičevo pesnitev »V osamelost tiho šumeče noči«, nadalje spisa strica Pavleta »Izpre-hodi po Beogradu«, J. Jerasa »Deklice iz preteklosti«, pesnitev J. Lebena »Mladi glasbenik«, S. Savič »Pomladno hrepenenje« in Ločnikarjevo »Čebelicam«, sama mična in zanimiva vsebina. Naše neodrešene brate bo zanimal spis »Domovina vedno misli nate.« Tudi v tej številki ne manjka oddelka »Pouk in zabava«, niti »Kotička gospoda Dobrepoljskega, — Uprava ima tudi mnogo starih letnikov Zvončka v lični vezavi po 45 Din. Priporočamo našim naročnikom da sežejo po njih za svoje male. NiAŠO O L! N/HO CIKORIJO {jJabUanc. I— Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo, da je proračun za leto 1926 vsakemu članu v gremijalni pisarni med uradnimi urami na vpogled. 1— Društvo »Treznost« v Ljubljani naznanja, da sklicuje za jutri, dne 8. aprila anketo, ki bo obravnavala o temi »Alkohol in mladina«. Anketa se bo naslanjala na rezultate ' Mašekbve ankete«, ki se je vršila dne 15. februarja t. 1. v Zagrebu in ki je sklenila apelirati na vse šolske oblasti, vzgojitelje, humanitarna in kulturna društva itd., da jiobiijajo s primernim poukom alkoholizem, na policijske oblasti pa, da ga pobijajo s primernimi odredbami. 1— V sredo 7. aprila 1926 ob 19. uri in pol v higienski točilnici na velesejmu odborova seja in revizija društva »Treznosti« v Ljubljani. — Odbor. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. 1) r a m a. Začetek ob 20. uri zvečer. 7. aprila sreda: j>Pygmalioni. Red B. 8. aprila četrtek: -Deseti brat«. Red A. 9. aprila petek: John Gabirjel Borkman . Red F. 10. aprila sobota: »Scampolo , V korist Udru-ženja gledaliških igralcev, mestni odbor j Ljubljana. Izven. 11. aprila nedelja: ob 15. pop. »Če pride čarodej. Otroška predstava društva Atena. Izven. Ob 20. zvečer »John Gabrijel Bork-man, ljudska predstava po znižanih cenah, laven. 12. aprila ponedeljek: Ana Christie . Bed E. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. ‘. aprila sreda: »Wally«. Red D. 8. aprila četrtek: »Boheme«. Red E. J. aprila petek: »Žongler Naše Ljube Gospe-, j Rgu C. j 10. aprila sobota zaprto. 11. aprila nedelja: ob 15. pop. »Grofica Ma- j lica«. Izven. ' • Ljubljanska opera se odpelje dne 16. t. m. na turnejo v Sarajevo, Dubrovnik in Split in se vrne okrog 10. maja v Ljubljano. Operne predstave v Ljubljani v tem in začetku prihodnjega tedna so zadnje j>red odhodom na turnejo. Po vrnitvi traja letošnja sezona do zaključka ljubljanskega v elesejma, • t. j. do , 5. julija. V tem času bodo odigrane vse predstave, ki spadajo v letošnji operni abonma. Glavni premijeri bosta tekom maja Mozartov »Figarova svatba« in \Vagnerjev »Tannhau-ser«. V soboto, dne 10. t. in. in v nedeljo 11. t. in. nastopi prvokrat na koncertnem odru novi slovenski pevski zbor, kojega članstvo tvori izključno le naše učiteljstvo. Slovenski učiteljski pevski zbor deluje v okviru Društva učiteljev glasbe, vedi pa ga zborovodja g. Srečko Kumar. Za svoj prvi koncert si je izbral večinoma skladbe P. H. Sattnerja, kate-lega 75 letnico hoče s tem koncertom počastiti. Poleg pevskega zbora slovenskih učiteljev nastopi tudi ljubljanski srednješolski zbor, pod vodstvom prof. Brnobiča. Na oba koncerta tako na sobotnega, ki začne ob 8. uri in pa na nedeljskega, ki je namenjen kot ljudski koncert popoldne ob 3. uri opozarjamo naše občinstvo. Oba koncerta se vršita v veliki dvorani hotela Union in vstopnice so v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Zunanji udeleženci naročilo lahko vstopnice z dopisnico na naslov Matične knjigarne. Cene v soboto običajne koncertne, v nedeljo pa znižane ljudske. BELEŽKE. Malenkost, ki dosti pove. »Slovenec«, ki sicer ni bogve kako zavzet za posebne izdaje, je danes oznanil svojim čitateljem demisijo vlade in bližnjo spremembo režima s posebno izdajo. »Juitror, ki sicer vedno paradira s posebnimi izdajami, -ni tu pot priredilo nobene posebne izdaje, da ne pokvari svojim političnim prijateljem lepih velikonočnih praznikov. Zakaj priznati bi bilo treba, da je za vedno konec esdeesarske glorije in da se SDS nikdar več ne reši iz popolne osamljenosti, v katero je zašla vsled svojih nekulturnih metod. Poparjenost je zato med pristaši SDS velika in sicer tako velika, da je tudi stari mladinski popoldnevnik pozabil napisati uvodnik. Šport. Boksmateh pred 130 leti. V starih časih so imeli bokserji žeto težko stališče in moderni borci bi se lepo zahvalili, če bi morali pod enakimi pogoji stopiti v ring. Pri tem niti ni treba poseči v homerične čase, ko so si bokserji privezali na prste svinčene plošče in so udarci seveda vse drugače vplivali kakor danes, ko tičijo prsti v rokavicah. Toda tudi še pred 100 leti ni bilo dosti drugače, kakor nam kaže sledeča zgodba. L. 1795 se je vršil boksmateh med svetovnim mojstrom 18. stoletja John JaGksonom in nekim Mendozo v mestu Ilornehurch v Angliji. Ko je stopil Mendoza v ring, se mu gotovo niti sanjalo ni, da mu bodo njegovi dol-.gi lasje v pogubo. Do 4. runde je šlo vse dobro. Začetkom 5. runde pa je zgrabil Jackson Mendozo z desnico za lase in nabijal z levico toliko časa po njem, da je moral na tla. Sekundanti so sicer tulili od jeae in ogorčeno protestirali proti takemu načinu boksanja, toda sodniki so bili mnenja, da se ni zgodilo nič protipravilnega in da ima vse poledice nositi tisti, ki stopi z dolgimi lasmi v ring. In sedaj se je ponavljal rundo za rundo isti prizor: Jackson je prijel vsakokrat Mendozo za lase in tolkel po njem po mili volji. V 9. rundi Mendoza ni mogel več vzdržati takega »boksanja« ter zapustil ring ves obtolčen in razbit. Tako je izgledal boks-match pred 130 leti. Znani zamorski Champion Hubbard je skočil v Chicagu 7:49.8 m daleč in s tem postavil nov hallski rekord. Dunajski šp. klub »Admira« je igral 2. apr. v Carigradu v evropejskem delu mesta »Pe-ra proti tamošnjemiu nogometnemu klubu (1:0 neodločeno. Boju je prisostvovalo 3500 ljudi. Serija Rademacherjevih zmag se je nada> Ijevala tudi j)ri njegovem 7. Startu v Zjed. državah. Otežkoeili so mu sicer nalogo s tem, da so mu na 500 m postavili nasproti štafeto 5 X 100 m. Vzlic temu pa je prišel Rade-macher prvi na cilj in napravil s 6:56.6 na 50 v in z 7:35.4 mi 500 m dva nova svetovna rekorda. Švedska naberava prirediti 21. in 22. julija oziroma meseca septembra desetoboj, ki -e ga bo vdeležila elitna vrsta lahkoatletov in se bo vendar enkrat odločilo, kdo je med prvimi najboljši, seveda, če se bodo 'vsi povabljeni odzvali. K temu neoficijelnenui mojstrstvu bodo povabljeni sledeči atleti: Ernst Nilsson — Švedska, Wahlstedt — Fintska, Ha-rald Osborne — Amerika, Pavao Yrjola — Finska, Sten Petterson — Švedska, Klium-berg — Estonska, Sempe — Francija, Jans-son in Fasten — Švedska in Charles Hoff — Norveška. Gospodarstvo. I. REDNI OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE BORZE. Ker se občni zbor, sklican na dan 29. marca t. 1., vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti, sklicuje borzni svet v smislu § 39., odst. 7. borznih pravil ponovno" I. redni občni Zbor na dan 8. aprila 1926 ob 10. uri v bctrzne prostore Ljubljana, Kongresni trg 9/1. (poslopje Filharmonija). Dnevni red ostane neizpremenjen. Z ozirom na važnost občnega zbora se vljudno prosijo vsi člani, da se ga zanesljivo udeleže ali da pooblaste drugega borznega člana, da jih na istem zastopa. Pooblastilo se naj glasi: , . Pooblaščam g. X. Y. v ...., da me zastopa na občnem zboru Ljubljansko borze za bi« g Stran 4. ■■i um ttw ^mnuummmam ■in vrednote v Ljubljani, dne 8. aprila 1926 z vsemi mojimi pravicami. Ljubljana, dne............ 1926. r.Hps. Ljubljanska borza za blago in vred:; de. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin ml. 1. r. Dr. 31 Dobrila 1. r. Ljubljanska bcrza, v torek 6. aprila 1926. V r e duete: Celjska posojilnica d. ti., Celje, deti. 200, bi. 202, zaključek 202. — Blago: Deske smrekove, 13 mm, I., II., III., niionte od 4 m naprej, od 16 cm, media n ijmaiij 23, 24. fco vagon meja, 1 vag. den. 610, bi. 610, zoklj. CIO. Deske — smreka, jelka, 38 mm, 4 m, od 16 cm napr., media najmanj 23, mente, fco vag. meja, 3 vag. den. 520, bi. 520, zaklj. 520. GabrcCi hlodi (bel gaber), 30 cm prem. napr., s toleranco 5 odst., od 26—29 cm, od 1 in pol m napr., zdravi, ravni, fco vag. miki. post., 1 vag-, den. 440, bi. 440, zaklj. 440. Hrastovi obrobljeni plohi, 43 mm. 2.65 m in 53 mm. 2.80 m, od 18 do 30 cm (podnice), fco vag. meja, 1 vag., den. i300, bi. 1300, zakl. 1300. Drva bukova, suha, 1 m dolž., fco Ljubljana, 2 vag., den. 21, bi. 21 zaklj. 21. — Eksekutivna prodaja: Pšenica’ 73-74 leg, ex skladišče Domžale, zaduhla, tale-quale, 2 vag., den. 262.50, bi. 262.50, zaključek 262.50. Zagreb, dne 6. aprila. Devize: Ne\vyork ček "6.7—57, London izplač. 276.125—277.325, ček. 0—276.6, Pariz 199—201, Praga 168.2 do 169.2, ček 168.184—169.184, Curih ček 1C93.547 do 4097.547. Curih, dne 6 .aprila. Beograd 9.14, Nevvvork 519, London 25.2325, Pariz 18.025, Praga 15.9825, Milan 20.85, Sofija 3.75, Bukarešta 2.14, Dunaj 73.25, Berlin 123.525, Budimpešta 0.007275. To in ono. TEŽAKOV AVTOR 1’LAGIJATOR? Na vsem -svetu svoj čas ni bilo knjigarne, v katere izložbi ne bi bil razstavljen senza-cijski roman »Tarzan«. Prva izdaja je biia pokupljena v par mesecih. »Tarzan je doživel svetoven uspeh. Prestavljen je bil na vse evropske jezike. Prijatelji senzacijske literature so ga naravnost »žrli . Toda: »Habent sua fata libelii. Tarzanov avtor ki si je pridobil s knjigo takorekoč čez noč slavno ime in veliko premoženje je doživel sedaj velik škandal. Znani ruski pisatelj W. Strujski piše v listu »Sevodnja , ki izhaja v Rigi, da je po poročilih pariških listov Tarzanov avtor — plagijalor. Pred 25 leti je živel v Parizu siromašen, skoraj neznan francoski pisatelj Robita. (?) Bil je tipičen bohein. Sedel je po cele dneve v literarnih beznicah na Montmartru ter či-tal gostem za kozarček absinta svoje najno-vepe literarne produkte. Pred kakimi 15 leti se mu je posrečilo do-biii založnika za fantastičen roman . Avanture kapitena Saturnina Fernandoula. Vsebina njegove knjige je na las podobna vsebini Tarzana. Toda Robida je bil prezgodaj rojen. Živel je v času, ko še nd bil modem fokstrot, širni in drugi eksotični plesi. V času mirnega, nežnega valčka pa je bila tudi literatura enostavnejša, namreč literatura ulice. Pozneje je prišla vojna, revolucija in življenje ulice je postalo drugačno. Kmalu nato se je pojavil v izložbah knjigarn Tarzan. In Robida? Robida je bil že davno mrtev; njegova knjiga ni imela uspeha ter je bila kmalu pozabljena. Robida je spisal svoje delo prezgodaj. Deset let p; zneje se je konjunktura poulične literature izpremenila. Čitateljev okus je postal bolj nervozen, bolj nesmiseln. Tedaj se je torej pojavil Tarzan . Avtor je izpremenil v Ro-bidineni romanu imena in čas, prepisal par peglav ij, par stvari črtal ter pripisal izborno epi 'ni konflikt med človekom in gorilo v Tarzanovi' duši skoro dobesedno... im Avntu.ie Saturnina Ferandoula neznanega ii aacoskega pisatelja Robide so se izpreme-liile v roman slavnega angleškega pisatelja, ki je zaslužil s Tarzanom okroglo svotico 6 milijonov zlatili frankov. Skoro ves francoski tisk priobčuje sedaj napade na angleškega avtorja ter ga dolži javno plagijatata. Anglež ne reagira na te nr,;ade. Očividno se mu zdi bolj umetno, da m< Iči. HVALA LENOBE. Frank Orane (Newvork). Ne ženiram se: odkritosrčno povem, da sem lenuh. Rojen sem bil kot lenuh in moja lenoba postaja vedno večija. Niti ne ganil bi se ne, da bi ne povzročalo bolečin, če ostaneš vedno v isti poziciji. Edini vzrok, da se gibljem, .je ta, da se potem zopet lahko odpočijem. Motnko pa povzdigani svoj glas v obrambo armade lenuhov. Lenuhi so sol sveta. Lenuh je boljši delavec kot marljiv človek. Zakaj lenuh izvrši svojo nalogo z vnemo, samo, da jo ima čimpreje za seboj. Lenuh bo les hitro zažgal, da bo preje gotov in zopet lahko počival. Lenuhinja bo pomedla sobo hitro kot veter, dočim bo zamudilo s tem dekle, ki liubi delo, vse 'jutro. Lenoba je izvor vsega človeškega napredka. Ko si je hotel prihraniti lenuh vpreganje konja, je iznašel avtomobil in sedaj se vozimo z bi/ino, o kateri preje niti sanjali nismo. Ko so poatali ljudje preleni, da bi hodili po stopujieah, so iznašli električni lift. Ko so postali ljudje preleni, da bi izstopali iz železniških voz ter hodili v restavracijo, so iznašli jedilni voz — in ko so postali preleni, da bi se vozili vso noč sede, so iznašli spalni voz. Ko je postal prelen, da bi pomakal pero vsakih par sekund v črnilo, je iznašel ženij nalivno pero in ko je postal prelen, da bi pisal s tem peresom, je iznašel pisalni stroj. Ko je postal prelen, da bi pisal na pisalni stroj, je nastavil tipkarico. Geni-jalen lenuh je iznašel tudi vžigalnik, ker se mu je zdelo vžaganje svalčac z vžigalicami prenaporno. Ura, ki jo je treba naviti satrio vsak teden enkrat, je bila iznajdena vsled tega, ker so bili lenuhi nejevoljni, da so morali navijati svoje ure vsak dan in danes imamo že ure, ki jih je treba naviti sanio vsako leto enkrat. Lenobi se imamo zahvaliti za to, da imamo danes, parnike, brzojav, otroški voziček, žlico za obuvanje čevljev in Mark Twainova debi. O Mark Twainu se vendar pripoveduje, da je bil tak lenuh, da je dal večkrat slugi, ko je sedel še v redakciji, napitnino samo zato«, da je pomedel okrog njega tako, da mu ni bilo treba vstati s stola, niti dvigniti nog. fte bi bil vsak človek tako marljiv, da bi vedno samo garal in garal delo takorekoč žrl ter vsako priliko koristno vporabil, bi padli enostavno v barbarstvo. Zakaj, samo zato ker je naš rod tako preklelo nestanoviten in len, napreduje. : Z dragulji in pečeno piško je romala na drugi svet. Te dni je umrla v Rimu neka Amerikanka, Ju je zapustila originalno oporoke. Zahtevala je, da se jo pokoplje okinčano z vsemi njenimi dragulji ter se položi poleg nje buteljka najboljšega vina, pečena piska in srebrilo jedilno orodje. 5 2 Jack London: Morski vrag. Po prostoru je dišalo kislo in zaduhlo. Pri medli luči nihajoče mornarske svetilke sem videl, da je bil ves prosti prostor na stenah na deibelo' pokrit z obešenimi pomorskimi škornji, obleko iz povoščenega platna in vsakovrstno navadno obleko, čisto in umazano. Vse to se je z vsakim zibanjem ladije gugalo semkitja in delalo roštanje, kakor deia drevje oh zidovje ali streho. Nekje je močno zaropotal čevelj in bulal v re-dovitih presledkih ob sleaio. Dasi je bila zunaj mirna noč, je bilo vseeno slišati neprestano škripanje in pokanje lesovja in pregraj pa šumenje vode pod tlemi. Speči mornarji se niso zmenili za vse to. Bilo jih je osem; ozračje je bilo polno toplote in duha njihovega duhanja, na ušesa mi je pa zvenelo njihovo smrčanje, vzdihovanje, ječanje, znamenja počitka živalskega človeka. Ali so pa v resnici spali? Vsi? Ali so preje tudi .spali? To bi Wolf Larsen očividno rad dognal — da bi dr.znal, kdo je spal in kdo ni spal, ali kdo prav pred kratkim ni spal. Pri tem pa je ravnal na način, ki me je prav močno spominjal na neko povest iz Bocc^eeia. Snel je svetilko iz nihajočega okvira in jo izročil meni. Najprej je pričel preiskovati ležišča na sprednji desni strani. Na vrhnjem je ležat Oofty-Oofty, kakor so vznak in dihal mirno kot ženska. Eno roko je držal pod glavo, druga pa je ležala na odeji. Woll Larsen ga je prijel s palcem in kazalcem za zapestje in štel vtrip žite. Sredi štetja se je Kanakec prebudil. Zbudil se je tako rahlo kot je spal. Odprle so se na široko in strmele brez mežikanja nama v obraz. Wolf Larsen je položil prst na usta v znamenje, naj bo tiho, in oči so se zopet zaprle. V spodnjem ležišču je ležal Louis, topel in prepoten, spal je v resnici. Ko ga je držal Wolf Larsen za zapestje, se je nemirno premikal in tako upogibal lelo, da je za hip ležalo na plečih in petah. Ustnice so se mu gibale in govoril je zagonetno. »En šiling je vreden en kvoder (amer. denar pol dolarja); ne dajte za svetilke več kot tri penije, sicer vam jih naprti krčmar za šest.« Nato se je prevalil na drugo stran, ihteče vzdihnil in dejal: »Novec za šest penijev je ficek, šiling pa flika; kaj je merjasec, pa ne vem.« WoIf Larsen je bil zadovoljen s poštenim spanjem tega mornarja in Kanakea ter se napotil do naslednjih del, kaj se godi. Uganiti je moral, kaj je nameravat VVcli Larsen in da ga kapitan gotovo zaloti, da ni spal. Kakor bi trenil mi je zletela svetilka iz roke in ves prostor je bil hip. ma v temi. V istem trenutku je moral tudi skočiti naravnost doli na Wolfa Larsena. Prvi glasovi so oznanjali, da se vrši boj med bikom in volkom. Slišal sem, kako je Wot£ Larsen besno zarjul, Leaeh pa zarenčal, obupno in krvoločno. Johnson se mu je moral mahoma pridružiti; njegovo hlapčevske klečeplazno vedenje zadnjih dni na krovu ni l ilo drugega kot premišljena prevara. Ta boj v terni me je pripravil v tako grozo, da sem se trepetajoč po vsem životu naslonil na lestvo in nisem mogel splezati kvišku. Začutil sem v želodčni votlini tiste stare slabosti, ki mu jih je vedno povzročal pogled na fizično nasilnost. V tem primeru sicer ni-: o;u videl ničesar, slišal pa sem udarce, ki so padali — mehki mlinčeči glas, ki ga povzroča meso, katero udari s silo ob meso. Temu je sledil tresk v kopico zvitih teles, težko dihanje in kratki, hitri glasovi nenadne bolečine. V zarok, zoper kapitana in prvega mornarja je mo-. dveh ležišč na desni strani; kjer je zgoraj ležal Leaeh, \ ralo biti zapletenih več mornarjev, po glasovih sem spodaj pa Johnson, kot sva videla pri sveiilkini luči. j namreč spoznal, da je Leachu in Johnsonu prišlo še-Ko se je Wolf Larsen sklonil k nižjemu ležišču, da j nekoliko tovarišev na pomoč, bi potipal Johnsonovo žilo, sem videl jaz, ki sem stal Hitro eden po nož! je vpil Leaeh. pokonci in držal svetilko, kako se je izza stranice le- Po glavi ga daj! Razčesni mu glavo! je zakričal ga klicali tovariši. Kanakec in izboren mornar. Spal je j žišča skrivši prikazala Leachova glava, ki bil rad \i- Johnson. Sejmska restavracija se odda za dobo let-o&nje-ija velesejma od ‘20. junija do 5. julija. Krasen viljon je opremljen hinjo. Odda se tudi toč (lep paviljon na vin-! j skem. oddelku velesejma). j fl Ponudbe je vložiti pisme-! no do 15, aprila t. 1. na Urad. Ljubljanskega velesejma, ki daje tudi vse informacije. ^ "B (T* O promenadne, bele in barvaste, Č,:i | 'vv§> o vratnike vseh vrst in fason, pentlje, samovezniee, žepne robce, ronavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, t ipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP pETEUfIC-U LJUOLJAtiil bli»u Prešernovega spomenika ob vodi i š I TJ MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5’—, vsaka nadaljna beseda 50 par. 9sraBNMaa*ns£$ Damam in gospodom so nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din na vzorce. — Pismene ponudbe pod Postranski zaslužek« na Propagand«, d. z o. z., Ljubljana, Šelen-burgova ulica 7/II. Strojepiska in stenograf in ja z večletno prakso želi službe za takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Stenoti-pistka. Stekleno strežno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Dve trafiki na sejmišču Ljubljanskega velesejma se od dasta orilikom letošnje vele-sejmske prireditve od 26. junija do 5. julija. Paviljona sta opremljena. Informacije pri uradu velesejma. Postranski zaslužek primarno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. M tovarna d. z c. z *5 nudi kisa, 3R3, štetji iit e j st mtrcni Icis srt riaj©l*iiSKiMerlci,r< v Ljubljani Andrej Sever.