Moe — volja in alkohol. CDalie.) Ako je laž tudi majhna ln nepomembna. navaja in mičc k ponavljamu. Pestalozzi podaja izpoved tatu pod obeŁa)om. Prvi prestppek ie bila laž in nerednost, kar se je ponavljalo in s potenciiano silo dovedlo do ropa. Laž je kp:nodna in zato se je marsikdaj poslužimo, k;ir nam pa rodi vedno slabt posledice. V prejšnjili časih so zdravniki zapisovali marsikatere indiferentne praške, ki so za trenotek pomirile bolezen, spoznalo se pa je, da so vendar praški uplivali siabp na srce in na živce. Cilavni vzrpki za laž s<-: komodnost samc-ljubje, strahopetnost, poželjivost iii napačno razumevanje prijateljstva. Glavni boj prpti uspevanju laži pri mladini. kakor tudl pri odraslemu, je pravp sppznavanje samega sebe in varpvanje pred vsakim hvalisatijem in ppvečanjem činpv. Laž jc nasprptna cilju, d«i jc človck sposoben za sobitje svojim sodržavljanom in izpodbija cilj moči in pbvladanje samega sebe. Foerster vidi glavni cilj vzgpjc v tem, da se ppbija laž in da se tembplj gpji riioč obvladnja samega sebe. V svoji »Jugendlehre« pravi: da živi v vsakein otroku nagpn mpči in mpra učitelj paziti, da ne uniči tp mlado moč in živo inicijativo otrpka v kprist zunanjega takpzvanega drila. Nikakpr ^e pa tnu ne sme ppdajati saino primero obvladanja samega sebe v zgodovini, kcr živi v drugem socijalneiii miljeju in še ne pozna sredstva samodiscipline. Orientirati se je treba o naravnih nagpnih in interesili otroka, ako se iiuhajajo v njem moči, ki se dajo upprabiti za njegpvo obvladanje samega sebe. To obvladanje samega sebe pa ne sme biti omejitev prostosti, temveč življensko stopnjevanje dokaza moči. Nadalje navaja Foerster tudi da se izigra en del značaia proti drugemu. Naravna vez in naraven čut in hotenje otroka se mora suraviti v krog nadziranja otroka. Najprvo bo močnim otrokom najbolj nerazumljiva odpoved maščevanja. Tu je treba prave vzgoje samoobvlade. Hptenje gojenca ne sme biti prepoved, ampak njegovo hotcnje se srne samo kprigirati. Preidem k nadaljni točki. k uspcšneni boju prpti alkoholu. Vidim uspešen boj edino v tem. da vzgojhno človeka, da se obvlada sam sebe, do pravega spoznanja in da ima moč in voljo, da se tudi po svojem spoznanju zadrži. Omenil sem že, da mora biti glavni boj napram laži. Izhaja pa to žc iz sarnega sebe, da izbojujemo tudi boj proti alkohplu, ker je ravnp alkohol najboljsa definicija za laž. Alkohol navidezlio okrepča izmučenega človeka, ker pospeši trenotni tok krvi, zato pa vpliva skodljivo na srčno delovanje iu kasnejše kroženjc krvi. Kako potrebno jc uporaI.iti v uspcšnem boju proti alkoholu moč in voljo nam dokazuje Foerster s sledeči!iii besedami: pijanec ve čisto gotovo, da ga peije pot v pogubo in vendar nima moči, da se premaga. Ljudje. ki so bili pijanci, so bili povečini že od ntladosti brez nioči na želodec, na jezik in na čute. Raditega pa inoramo si biti svesti, da nc smemo uničiti mlado moč in živo inicijativp ptrpka v samp kprist zunanjega takozvanega drila, Dr. Gerhart Bude prav' v svoji knjigi Alte und neue Bahnen in der Pedagogik- Nikoli ne pomislimp, da premočno prisiljenje k delu lahko škoduje, da je praksa za laž in za goljufije, slavohlepnpst in z!pč!n. Otrpk naj se ravna po vzgledu. nporabi pa naj se motiv, da se povzdiga na pomoč, da on poniaga pdvaiati slabpsti drugih. Odlpk Viš. šol. sveta št. 3699 ima iKunen dpseči uspešni prptiutež za uživanje alkphola, z ustattpvp društva »Mladi junaki«. Mpje skromno mnenje je, da je odlok izšel par let prezgodaj, ker še ni dozorel čas, da bi se moglo postopati pp takp enpstavnem sredstvu. Dpkler nima v.-aka šola prcdelana tla, dokler se ne i)-.udarja v učnem načrtu vzgpja mpči in samppbvlade, takp dplgo začrtana ppt pp omenjeneni odloku .sarr.o škoduje in izpodrine ad hock vsak uspeh temeljitega uspešnega delovanja. V pmenjleni naredbi mi ppsebnp ne u?aja stavek: »vsak mesec je treba zapisati kplikp učencev pristppi in paziti je na tp, da sa končno doseže število šolskih otrok sploh.« Nehote je ta stavek začrtal ppt in s tem povodal. da je vsa akcija že v naprej mrlvprojeno dete V.sak tičitelj, vsako šolsko vodstvp. pkr, šolski svet itd. bo sku§al nrivesti čimvečje število otrok v vstpp društva že iz sainega samoljubja in naD.ičnega razumevanja svpje dplžnpsti kcristiti šolski pblasti in državi sploh. Ičenca navaiamo direktno k laži, cvet.la bo laž, strahopetnosti, samoljubja in tež napačnej.a raznmeAania Dri_atel_stva, s tem, da učenec ne bo hotel užaliti svoiejra učitelja prijatelja. Gojenec je otrok sveta, a svet z učiteliem vred rrm kaže. da bi bila to prepoved samo za učenca, svet se pa ne drži tega in uživa alkohol. Ako ne vzgojino v gojencu moč pbvladanja samega sobe, kako naj prcma^amo podedovani na«on uživanje alkohola gojenca stariŠcv alkphplikcjev? Wilhelm BpIscIic nam navaja v svpjem spisu »Un'ri in bodi« (Stirb und Werde) nepdvrgljive dokaze, da se lastnosti stari^ev podedujejo. Tiikš?io siroto nikpli nc mpremp pripraviti samo z raznim drilpm dp absiiiionce. Na ta način bi samo lahko rešili iz alkoiiolnih krempljev tisti del, ki ima že podcdovanp antipatijp do alkohola. Vse druge bi pa pustili kot žrtve takozvanega »Zuhtwahl« (plemenske reje). To pa mKakor ne more danes biti več kpt cilj demckratičnega časa. Nadalje bi bil gojoncc v takp enpstavnem reševanju probicrna samp številka v aparatu in učitelja bi lahko nadomestoval računski stroj. Prepričan setn, da bo vsak pedagog tudi ztial ppsneti to, kar nas je dobrega naačila vojna in to tudi uporabljal. Centralne države so razpadle. ker jih ni vodila moč, temveč samo dril. Srbi so bili premagani in njih dom optistošen, prišli so na Krf in kljnb najhujšemu pomanjkanju ic bila zmaga na njihovi strani, ker so ljudje volie 'm moči. (Dalie nrihodniič.)