XVII-74- 1996 
'Triglavu in pa tudi nekaj metrov stran od morja 
se ponujajo zanimive asociacije, Martin Košfr; 
Linhartova 68, 1000 Ljubljana 
ČRNA VRANA Corvus corone corone 
CARRION CROW - On 24th October 1995 at 
Glinščica stream (Ljubljana) 
Ornitolgi seveda opazujemo ptice tudi na 
naših vsakodnevnih poteh. Dan si velikokrat 
polepšam, ko se pred pričetkom predavanj 
sprehodim po okolici Biološkega središča, 
opazujoč ptice in drugo naravo. Toko včasih 
naletim tudi na kakšno zanimivost. 
24.10.1995 okoli osme ure zjutraj sem šel 
po svoji redni poti na predavanja, Poleg 
vsakodnevnih znancev, kot so sive vrane Cor-
vus cornix, srake Pica pica, kavke Corvus 
monedula, liščki Carduelis carduelis, bele 
pastirice Motacilla alba, sive pastirice 
Motacilla cinerea , kosi Turdus merula, 
taščice Erithacus rubecula , vrbje listnice 
Phylloscopus collybita, poljski vrabci Passer 
montanus, domači vrabci Passer domesticus 
in drugi, sem med manjšo skupino sivih vran 
na polju opazil (1) osebek črne vrane, ki si je 
tešila žejo bližnji Glinščici . Tisti dan sem ob 
Glinščici opazoval še dve (2) vriskariciAnthus 
spinoletta , nekaj dni prej pa sta se na travnikih 
pred Bioloških središčem zadrževali dve (2) 
sivi čaplji Ardea cinerea, ki sta lovili male 
sesalce. 
6.11.1995 pa sem na istem mestu okoli 
desetih dopoldne opazoval med jato sivih vran 
in kavk, ki so se prehranjevale na polju, štiri 
(4) rečne galebe Larus ridibundus. Galebi so 
kasneje odleteli v smeri proti mestu. Tisti dan 
sem opazoval tudi dva (2) skobca Accipiter 
nisus, ki sta krožila nad poljem. AJ Vrezec, 
Pražakova 11, 1000 Ljubljana 
KROKAR Corvus corax 
RAVEN - 80 on 23rd April, 20 on 2EJh April and 
a pair on 14th May 1995 at Kompolje near 
Dobro polje 
23.4.1995 smo šli z družino na nedeljski 
izlet na Dobrepolje. Južno od vasi Kompolje 
se polje zoži v nekaj sto metrov široko dolino, 
kijo pokrivajo zamočvirjeni travniki, imenovani 
Mlake. Na koncu Mlak, pri vasi Catež, se nam 
je okrog druge ure popoldne ponudil 
nevsakdanji prizor. V krogih so se s travnika 
začeli dvigati krokarji Corvus corax. Našteli 
ACROCEPHALUS 
smo neverjetnih osemdeset (80) osebkov. Ko 
so se dvignili za nekaj sto metrov; so se začeli 
posamič in v malih skupinah prepeljevati proti 
grebenu Male gore in za njo sčasoma skoraj 
vsi izginili. 
Verjetno je šlo za jato negnezdečih 
neteritorialnih mladih ptic, ki se po podatkih 
iz literature (Cramp & Perrins, Vol. VIII) prek 
celega leta klatijo daleč naokrog. Krokarji prvič 
gnezdijo pri starosti dveh ali (pogosteje) treh 
let. 
28.4.1995 sem na Mlakah med zaselkom 
Brezje in Čatežem naštel približno dvajset 
krokarjev, ki so se po parih in v malih skupinah 
prehranjevali po travnikih. 
14.5.1995 sem na celotnih Mlakah zabeležil 
en sam par kr9karjev. Tomaž Jančar, Gorenje 
Blato 31, 1291 Skofljica 
VELIKI STRNAD Miliaria calandra 
CORN BUNTING - Singjp.g male on 14111 June 
1995 at Bole!mečiči in the Sčavnica valley i:7 
V dolini reke Ščavnice , pri kraju 
Bolehnečiči, sva 14.6.1995 z Nušo Vogrin 
slišala petje velikega strnada. Nekaj trenutkov 
kasneje sva pevca tudi videla, sedečega na 
žicah električne napeljave. Samec je pel ob 
robu koruzne njive, ki je mejila na vodni jarek 
in travnike. Milan Vogrin, Hotinjska cesta 108, 
2312 Orehova vas 
VELIKI STRNAD Miliaria calandra 
CORN BUNTING - 6 on 14th December 1991 
at Vratno Otok (Croatia) near Ormož (Slovenia) 
~ 
~ / 
Dne 14.12.1991 sem okoli 1,5 km N od 
Ormoža za zaselkom Vratno otok (Hrvaška) v 
drugi polovici popoldneva v jasnem, a 
hladnem vremenu nenadoma sunkovito zavrl: 
silhuete šestih (6) opazovanih ptic na žicah 
telefonske napeljave, neposredno ob cesti 
Ormož-Varaždin, so v nasprotni sončni svetlobi 
dale misliti na velike strnade! In res, šest velikih 
strnadov je bolj ali manj negibno sedelo na 
žicah. Ptice se niso oglašale, bile so skrajno 
pasivne. Med desetminutnim opazovanjem sta 
le dve poleteli na zasnežena tla in se kasneje 
vrnili na bakrene žice. 
Že Sovinc (1994) v zimskem ornitološkem 
atlasu pravi, da je med osebki, ki pri nas 
ostanejo prek zime, treba ločeno obravnavati 
39 
ACROCEP!WiUS 
zapise iz zahodnega dela Slovenije, v pasu pod 
submediteranskim vplivom, in tiste iz notranjosti. 
Ne glede na to, da je zgoraj opisano opazovanje 
bilo le za streljaj čez mejo, zasluži iz več vidikov 
posebno pozornost 1. opazovane ptice so se 
zadrževale v jati, 2. jato so sestavljali izključno 
veliki strnadi, 3. doslej je bilo v "kontinentalnem" 
delu znano samo opazovanje enega osebka te 
vrste, in sicer v Malečniku pri Mariboru dne 
8.1.1988 (BRAčKo 1991 v Sov1Nc 1994), in 4. 'Treba 
bo razjasniti zimski status subpanonske 
ROpulacije velikega strnada pri nas. Borut 
Stumberger, 2282 Cirkulane 41 
Skrivnostna fotografija 
Mystery photograph 
i<:..1i..,:1 .i \·rst..i Je to „ Can you 1cJenufy the spec,1es'? Foto. A. Sovmc 
Skrivnostna fotografija iz 7 4.številke 
Acrocephalusa je bila posneta novembra 1995 
v Santa Monici v Kaliforniji na obrežju Pacifika. 
Kot je povedal fotograf Tomi Lombar 
(fotografijo nam je prijazno odstopilo 
uredništvo Dela), ptica ni bila prav nič plašna, 
ne peščenem žalu jih je bilo veliko, "ful kot 
galebov". 
Da gre za pobrežnika, ni težko ugotoviti, 
čeprav je kljun za pobrežnike nenavadno dolg 
in močan. Druga značilnost je očesna maroga, 
ki se običajno razteza od očesa do kljuna. Rep 
40 
XVII -74-1996 
ni črn, kot se zdi na prvi pogled, to kar vidimo, 
so črni vrhovi zloženih letalnih peres, ki 
prekrivajo razmeroma kratek, a svetel rep. 
Ptica je v zimskem perju videti dokaj enotno 
siva, popestrena le s temnejšimi lisami na 1 
krovnih in terciarnih peresih. Dodajmo še, da 
so noge temno sive. 
Povsem drugačen vtis pa daje ptica med 
letom, namesto prejšnje monotomije 
kontrastno razgiban črno-bel vzorec peruti, 
tako z zgornje kot s spodnje strani. Sijaj 
razprostrte peruti je moral prevzeti tudi 
krščevalca, saj znanstveno rodovno ime tega 
pobrežnika Catoptrophorus pomeni v grščini 
"tistega, ki nosi ogledalo" in vrstno ime 
semipalmatus v latinščini " na polovici dlani". 
Slovensko bi ga potemtakem smeli imenovati 
ogledalčar ali zrcalčar. Američani ga 
onomatopoetsko kličejo Willet, po njegovem 
svatbenem oglašanju "pill-o-will-o-willet". 
Tu močvirski pobrežnik gnezdi tako na 
atlantski kot tihomorski obali Združenih držav 
Amerike, na severozahodu tudi v notranjosti, 
v južni Kanadi in na Karibskem otočju. Po 
obdobju močnega lovskega iztrebljanja si je 
populacija v novejšem času opomogla in 
dosega malodane prejšnje razsežnosti. Ptica 
prezimuje na južnejših severnoameriških 
obalah, na Karibih in v Južni Ameriki. Kot 
naključen gost se pojavlja semtertja tudi v 
Evropi: 12.marca 1979 na Azorih, v 
devetnajstem stoletju enkrat samkrat v Franciji 
in 21.septembra 1983 na Finskem. Torej še en 
motiv več za strastno opazovanje pobrežnikov! 
Iztok Geister