PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 7 (13.540) Trst, torek, 9. januarja 1990 Prvi dan izven priviligiranega območja 6-odstotnega nihanja Lira prestala ognjem krst Pozitivni rezultati kotacij Sindikati in podjetniki sedaj opozarjajo na inflacijo in državni primanjkljaj Prva preizkušnja pa bo julija ob sprostitvi pretoka kapitalov v ES RIM — Prvi dan izven privilitjiranega območja še-stodstotnega nihanja vrednosti je italijanska valuta dobro prestala »ognjeni krst«. Včerajšnje kotacije so zgovorno dokazale, da je lira vzdržala, še več, v primerjavi s petkovimi kotacijami se je celo okrepila. Zahodnonem-ška marka je bila včeraj vredna 748,10 lire jv petek 750,60 lire), vrednost ameriškega dolarja pa je včeraj padla na 1256,45 lire (v petek 1267,74 lire). Nič čudnega torej, da so bili včerajšnji komentarji finančnikov, borznih izvedencev in gospodarstvenikov pozitivni. Z zadovoljstvom so dobro prestane preizkušnjo ocenjevali tudi v vladnih vrstah. Italijanska valuta lahko sedaj niha le za 2,25 odstotka, kar pomeni, da se lahko tečaj zahodnonemške marke suče od 731,57 do 765,40. Glede na včerajšnjo kotacijo je torej lahko vsakomur jasno, da je bila vrednost italijanske valute na denarnem trgu nad srednjo vrednostjo. Seveda pa ne bo vse tako lahko, kot izgleda na prvi pogled. Sindikati so jasno povedali, da bo brez sanacije javnih financ ukrep lahko nevaren. Namestnik generalnega tajnika CISL Sergio Antoni je poudaril, da je sedaj prednostna naloga vlade povečati davčni priliv z odpravo davčnih utaj, obenem pa mora vlada strožje nadzorovati izdatke in povečati produktivnost v javnem sektorju. Podobnega mnenja je tudi UIL, ki se boji, da bo celoten manever negativno vplival na javne stroške in inflacijo, če mu ne bodo sledili ukrepi o stabilizaciji cen in znižanju obrestnih mer. Generalni direktor Confin-dustrie Paolo Annibaldi je manever ocenil kot pomemben korak na poti evropske integracije. Zahteval pa je znižanje inflacije in zmanjšanje državnega primanjkljaja. Po njegovem lira v bistvu ni devalvirala, tako da bodo koristi za italijanska podjetja minimalne. Valutni tečaji so, sodeč po včerajšnjih kotacijah, ostali nespremenjeni, medtem ko inflacija narašča. Vse to bi lahko italijansko gospodarstvo drago stalo. Annibaldi zato zahteva takojšnjo sanacijo državnega primanjkljaja in seveda nadzorstvo nad notranjimi stroški, predvsem nad ceno dela, ki ne sme preseči stopnje inflacije. Iz včerajšnjih komentarjev izvedencev nesporno izhaja, da bo lira brez večjih težav preživela prihodnje mesece. Svojo težo in vlogo bo dokazala šele julija, ko se bodo v državah Evropske skupnosti svobodno pretakali kapitali. V teh mesecih pa bo morala utrditi svoj ugled, kar bo v veliki meri odvisno tudi od gospodarskih izbir vlade. Seveda pa ne bo šlo brez težav tudi v samem Evropskem monetarnem sistemu. Zahodnonemško gospodarstvo doživlja razcvet kot ga ne pomnijo že desetletja. Marka je danes podcenjena, tako da bo treba prej ali slej ponovno urediti tečajne vrednosti v Evropskem monetarnem sistemu. ZRN postaja torej vedno bolj »gospodarska lokomotiva« Evrope. Bonn že pripravlja dolgoročne gospodarske načrte za pravi »Drang nach Osten«, če ji bodo to dovolile vzhodnoevropske države. V prihodnjih mesecih bodo torej finančni krogi v Evropi s strahom gledali na razvoj dogodkov. Že sama možnost monetarne unije med ZRN in NDR marsikomu povzroča sive lase, saj je na dlani, da bi v takih pogojih postali politično ločeni, a gospodarsko kompenzativni Nemčiji prava gospodarska velesila, ki bi vse ostale države pahnila v podrejeni položaj. Ž odpravo 244. člena hrvaške ustave Hrvaška odločno stopila na pot pluralhjna v politiki ZAGREB — Prva seja nekega foruma Hrvaške v novem letu je pravzaprav priznanje, da se komunisti SRH na 11. kongresu niso prenaglili. Če so, kar zadeva politiko, presenečenja sploh še mogoča, potem je bila sobotna seja razširjenega predsedstva Hrvaške, kar pravzaprav pomeni vrh vseh njenih forumov in predstavnikov v zveznem vrhu - prijetno presenečenje. Na tem sestanku so sprožili spremembo 244. člena in 44. dopolnila k ustavi SRH in s tem ukinili vse omejitve, ali preprosto povedano - dovolili vse, kar z zakonom ni izrecno prepovedano v zvezi s svobodo političnega združevanja, svobodo in samostojnostjo tiska, javnih nastopov in zbiranj, s posebnimi popravki v tistem delu volilnega zakona, ki sta ga tako partija kot širša javnost najbolj kritizirala; gre za postopek kandidiranja. Da bi se otresli večine značilnosti tistega obdobja, so storili kar največ na zagrebškem vseučilišču, na katerem so že letos iz programa črtali predmet marksizem ter teorija in pre-ksa samoupravljanja, namesto njega bodo predavali splošno sociologijo ali sociološki pristop k področju, ki ga piosamezen študij obravnava. Alternativci so od predsednika sabora Andjel-ka Runjiča zahtevali naj iz imena SRH črta pridevnik socialistična. Del te alternative ponuja za perspektivo republike razširitev meja in ustanavljanje že znane velike Hrvaške, ki naj bi bila tekmec veliki Srbiji, ki jo v svojem programu ponuja del srbske alternative, imenovan Srbska narodna obnova... Še enkrat so torej zahtevali Hrvaško, vendar ob grožnji: Ne današnja, ne katerakoli hrvaška država ne sme imeti državne koristi od genocida nad Srbi, izvršenega pod hrvaško zastavo.. Kar zadeva spremembo zemljevida, so prizanesli le Sloveniji, medtem ko se za BiH potegujejo tako eni kot drugi, Črna gora in Makedonija pa tako in tako' ne obstajata, ko gre za Veliko Srbijo. V sedanji obliki sta proizvod socializma, ki se ga tako eni kot drugi želijo na vsak našin otresti. Kakorkoli že, volilci na prihodnjih volitvah, ki bodo skoraj zagotovo tudi na Hrvaškem pluralistične, bodo izbirali med tem, kar je socializem že dosegel, in med tistim, kar ponujajo kot obnovo obdobja, ki ga je prehodil socializem. (dd) Prozorno rožljanje z orožjem v Karibih Moda blokada ZDA resno skrbi Kolumbijo VVASHINGTON — Načrt ameriškega predsednika Busha, da bi s pomočjo in s posredovanjem ameriške vojne mornarice zaustavil pretok kolumbijskega mamila na ameriško tržišče, je naletel na velik odpor kolumbijske vlade. Predsednik Virgilio Varco ga je včeraj odločno zavrnil iz bojazni, da bi se ponovila negativna panamska izkušnja, ki je bila le deloma uspešna in je terjala preveč žrtev. Washingtonska vlada se sedaj trudi, da bi Varcovo bojazen omilila in se izgovarja, da je kolumbijska vlada nasedla na prenagljene in neutemeljene govorice. Letalonosilka Kennedy, ki je že zasidrana pred kolumbijsko obalo v Karibskem morju, je po mnenju Pentagona le na rutinskem urjenju, ki je bilo načrtovano že pred časom. Pentagon pa ni podrobneje pojasnil, kakšno nalogo je poveril približno devetdesetim lovcem, bombnikom, izvidniškim letalom ter podmornici, ki se prav tako že nahajajo v neposredni bližini kolumbijskih ozemeljskih vod. Protest kolumbijske vlade, ki je po prvotni zavrnitvi Bushevega predloga nekoliko omilila svoje stališče, pa so se med tem podprle številne druge vlade in mednarodne organizacije. Večina meni, da gre za grobo poseganje v kolumbijske notranje zadeve in da morska blokada ogroža državno suverenost Kolumbije. Predsednik Varco pa je tudi v precepu, saj se dobro zaveda, da so ga medelinski baroni mamil že zdavnaj obsodili na smrt, ameriška in siceršnja zunanja pomoč pa mu je ta čas še kako potrebna. Vsekakor pa gre poudariti, da ameriški predsednik Bush zaenkrat še ni dal uradnega »placeta« morski blokadi. čeprav je o tem načrtu govoril že pred dobrim mesecem dni. FNR je sprejela odlok, po katerem bodo vsi Romuni smeli imeti potni list Posebna vojaška sodišča bodo sodila »teroristom« in članom securitate BUKAREŠTA Včeraj so v Sibiu in v glavnih mestih drugih romunskih dežel .pričela delovati vojaška sodišča. Fronta narodne rešitve je namreč določila, da bodo »teroristom« in članom securitate sodili po najhitrejšem postopku po vojaškem zakoniku, nihče pa ne bo obsojen na smrt, ker se je zgodovina smrtne kazni v Romuniji zaključila s smrtjo conducatorja in njegove žene. Osebe, ki so zagrešile najhujše zločine v imenu bivšega režima, bodo torej obsojene na dosmrtno ječo. Čeprav se za besedo »terorist« lahko skriva marsikaj, so člani Fronte narodne rešitve točno določili, da je terorist oseba, ki je kakorkoli povzročila pokol prebivalstva ali uničila skupno imovino z namenom, da bi onemogočila revolucijo. Sodišča bo sestavljalo pet sodnikov, od teh pa bodo trije vojaški sodniki. V Sibiu bi lahko sodili tudi Niču Cea-usescu, ki je bil voditelj tamkajšnje partije, vendar to še ni bilo določeno. Med tolikimi zakoni, ki jih je v zadnjih dneh FNR prikrojila novemu političnemu trenutku, izstopa včerajšnji odlok o potnih listih. Po novem bodo imeli vsi Romuni, z izjemo tistih, ki imajo opravka s pravico, potni list, delili pa ga bodo na kvesturah. Za Romune pa je bistvenega pomena tudi pomoč, ki jo še dobivajo od tujih držav. Prav včeraj je iz Italije odplula transportna ladja San Marco, ki bi morala v nekaj dneh prilputi v Romunijo, kjer bo raztovorila nekaj ton zdravil. Na ladji so tudi vojaki bataljona San Marco, ki bodo priskočili na pomoč romunskim kolegom. Pomožna ladja San Marco, ki so jo italijanske oblasti izkoristile za prevoz zdravil v Romunijo (Telefoto AP) Dan emigranta: Maccanicov osnutek je treba nujno izboljšati NA 3. STRANI Panama že ukinja Noriegovo vojsko PANAMA — Panamski podpredsednik Ricardo Arias Calderon je napovedal, da bo v prihodnjih tednih popolnoma spremenil sestavo in vlogo dosedanje panamske vojske. Iz njegovih izjav je mogoče razbrati, da ne bo več obstajala vojska v pravem pomenu besede, pač pa bodo za državno varnost skrbele posebne specializirane enote. Claderon, ki je hkrati tudi minister za pravosodje, je pojasnil tudi, da bo vlada odločno skrčila letalstvo in da bo letala uporabljala večinoma za prevažanje blaga, medtem ko bo popolnoma ukinjena služba vojaških helikopterjev. Ze prejšnji teden je panamska vlada močno zmanjšala vojaški potenci-al, saj je »zaplenila« kakih 79 tisoč možnarjev in raketometalcev. V času, ko so ameriški vojaki vdrli v Panamo, je Noriegova »obrambna sila« štela nekaj več kot dvajset tisoč vojakov. Predsednik Andreotti v Gorici GORICA — V prenovljenih prostorih nekdanjega malega semenišča v Gorici je bila včeraj pomembna slovesnost ob odprtju sedeža univerze v Gorici. Že v prihodnjih dneh se bo pričela redna dejavnost štiriletnega tečaja za mednarodne in diplomatske vede. Slovesnosti ob odprtju sedeža univerze se je udeležil tudi predsednik ministrskega sveta, poslanec Giu-lio Andreotti, ki so mu ob tej priložnosti podelili prvi častni naslov doktorja mednarodnih in diplomatskih ved. Zjutraj je imel Andreotti krajše srečanje na županstvu, kjer mu je rav-' natelj Smelta iz Ljubljane izročil Rusjanov cekin. Slovesnosti sta se udeležila tudi županja Ljubljane Nuša Ker-ševan in novogoriški župan Albert Bevčič. Dopoldanski obisk v Gorici je predsednik vlade zaključil z udeležbo na skupščini (API). NA 8. STRANI Včeraj podpisali dekret, s katerim so stekli postopki za volilni boj Pred začetkom predvolilnega boja v Sloveniji protest opozicije zaradi pičle podpore v tisku Markovič danes na obisku v Sloveniji LJUBLJANA — Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je včeraj podpisal dekret, s katerim so stekli postopki za volilni boj. V Sloveniji se je tako začela volilna tekma, ki bo ostra in odločna, toda hkrati tudi demokratična, svobodna in poštena. Volitve so izredno zapletene, saj bodo hkrati volili člane treh zborov slovenske skupščine, občinskih skupščin, vaških skupnosti in člane ter predsednika republiškega predsedstva. Volilni sistem je za različne izvoljene organe različen, po večini večinski, kar pomeni, da bodo številne volitve potekale v dveh krogih, ker v prvem verjetno noben kandidat ne bo dobil večine glasov, v drugem pa se bo izbiralo med dvema, ki bosta imela največ glasov. Neposredno pa bodo potekale volitve v republiški družbenopolitični zbor, ki bo izvoljen po dosledno proporcionalnem sistemu, vendar tako, da bodo seštevali glasove, oddane za kandidata, ki bo lahko uradni predstavnik stranke ali pa tujli osebnost, ki ni odvisna od nobene stranke. Tudi zato se bo volilo kar tri dni: 8. aprila v občine, v družbenopolitični zbor in republiško predsedstvo, 11. aprila v zbor združenega dela, 22. aprila pa bo balotaža za zbor občin in torej drugi krog volitev. Najpomembnejše bodo volitve v družbenopolitični zbor republiške skupščine; volitve bodo proporcionalne in iz rezultata bo izhajala tudi nova politična podoba Slovenije. Imele bodo torej izredno važne politične posledice za razmerje sil v skupščini in s tem tudi za razmerja pri delitvi oblasti. Povrh bodo na temelju števila izvoljenih delegatov razdelili med stranke sredstva, v ta namen že predvidena v republiškem proračunu za to leto. Z včerajšnjim dnem se je torej pričela volilna kampanja, predvsem pa odštevanje, saj je treba v 69 dneh izbrati vse kandidate in jih po predpisanih postopkih predložiti volilnim komisijam in jih registrirati. Tudi ta postopek ne bo povsem preprost, saj so možne različne oblike kandidiranja, od predloga registrirane stranke ali združenja pa do zbiranja podpisov za posameznega kandidata. Hkrati s tem se pričenja druga, lahko bi dejali -prava in klasična oblika volilnega boja. Danes se bodo sestali člani republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Skoraj gotovo bo to zadnji sestanek pod tem nazivom, saj se bo danes SZDL preimenovala v Socialistično zvezo, torej v levo centralistično socialistično stranko, ki bi jo lahko na Zahodu primerjali s socialdemokratskimi in socialističnimi strankami. V zvezi s to odločitvijo se je v zadnjih dneh zvrstilo veliko sestankov za zaprtimi in odprtimi vrati, polemik in različnih stališč. Na tak način se namreč dokončno prekinja s Kardeljevo tezo, da je SZDL prostor, v katerem prihajajo do izraza različni interesi, in torej izginja teorija pluralizma interesov, ki jo zamenjuje večstrankarski sistem, v njem pa je Socialistična zveza ena izmed strank, ki kandidira za volilno podporo in na temelju tega za oblast. Vedno bolj aktivna pa je tudi opozicija, alternativa, ki se je združila v Demos in bo imela danes dve pomembni zasedanji. Dopoldne ob 11. uri bodo na tiskovni konferenci predložili svoj program in tudi glavne kandidate, popoldne ob 18. uri pa prirejajo v Cankarjevem domu okroglo mizo na temo svobodne Slovenije. Opozicija protrestira zaradi prešibke podpore tiska, zaradi volilnega zakona in lastne slabe organiziranosti. Volitve so zares izredno zapletene, ljudje nimajo izkušenj, kandidatov na različnih listah in za razne zbore bo na stotine, kar nalaga zapleteno in obsežno delo. V tem kontekstu pa je tudi zapleten odnos do tiska in še zlasti radia in TV, ki sta formalno še vedno v okviru SZDL, saj je ta po ustavi njena ustanoviteljica. Vendar gre v tem primeru bolj za odprto uredniško politiko vseh zainteresiranih redakcij, ki je že zdaj precej odprta in se objavlja poročila vseh organizacij in strank. Slovenija je skratka stopila v zanimivo razdobje volilnega boja, ki je postal že oster in izraža zapletene razmere slovenske družbe. Sleherno predvidevanje pa je prenagljeno tudi zaradi zapletenih odnosov v Jugoslaviji in refleksov, ki jih ima položaj v Sloveniji na splošni jugoslovanski razvoj, ter nasprotno. BOGO SAMSA LJUBLJANA — Predsednik zvezne vlade Ante Markovič bo popoldne prispel na uradni obisk v Slovenijo. Pogovarjal se bo s člani predsedstva in s predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem. Včeraj je obiskal Makedonijo, iz Slovenije bo odpotoval na Hrvaško in še ta teden v Srbijo. V kratkem namerava v BiH in Črno Goro. Markovič se pogovarja po republikah o svojem antiinflacijskem programu in gospodarskem razvoju. V Sloveniji pa se bo razgovor razširil še na ustavne spremembe, saj je znano, da se je slovenska ustavna komisija že izrekla proti, in malo verjetno je, da bi vanje privolila slovenska skupščina, ki se bo sestala v četrtek, 11. januarja. Predsedstvo slovenske republike pa je zavrnilo predlog ustavnih sprememb, ki ga je pripravilo zvezno državno predsedstvo. Predlog je celovit in bi na temelju tega lahko izdelali povsem novo jugoslovansko ustavo. Slovensko predsedstvo pa je mnenja, da je predlog zgrešen, da izhaja iz zaščite države, ne pa državljana in da ne upošteva splošnega političnega pluralnega razvoja sodobne družbe. (B. S.) Pismo uredništvu Zgodovinska priložnost za socialistično stranko Dileme in nasprotovanja, očitki in tudi neprizanesljive besede, aplavzi in negodovanja in potem konec, ki bo moral prinesti jasen odgovor na zdaj že zastarelo vprašanje: kaj bo (hoče in mora) biti, oziroma postati SZDL v spremenjenem slovenskem političnem prostoru kot pravzaprav zadnja organizacija, ki se bo v že uradno priznanem večstrankarstvu prelevila v nekaj sodobnega, evropsko orientiranega in - končno, pa zadnji hip - zasedla tisti levosredinski prostor, ki ji kot pionirki pluralnega obnašanja tudi gre. Vse to se bo (upam) zgodilo danes, ko boste prebirali svoj časnik, v veliki dvorani slovenskega parlamenta na Konferenci Socialistične zveze, kjer se bo odločalo o njenem profilu, doziralo njeno bodočo pokončno držo in urejalo prostor pod soncem, ki bi ga marsikdo rad (pa ga hvala bogu še ni), zasedel. Za socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije (tako širokogrudno jo je krstila za enkrat še obstoječa, a spreminjajoča se in celo na novo pišoča se ustava), je značilno vsaj dvoje: da se poslednja med vsemi političnimi subjekti spreminja v nekaj novega, in da je temu v veliki meri tudi sama kriva. Kriva zato, ker se predolgo (najmanj do lanske pomladi) ni znala otresti poslušne vloge zveste izpolnjevalke opravil, ki ji jih je nalagala Komunistična partija (od Dolomitske izjave), oziroma kasnejše. Aprila 1989 je namreč Zvezi komunistov Slovenije odvzela (v svojem statutu) njeno tu-torstvo. Kriva tudi zato nenazadnje, ker so nekateri njeni ljudje šele z zakasnitvijo dojeli, da lahko tukaj in zdaj uspeva ta lepa nadaljevanka tradicij ljudsko-frontovskega gibanja in Osvobodilne fronte, le še kot Zveza slovenskih socialistov (kot socialistična stranka), ki se socializmu le ne bo odrekla, temveč ga bo sprejela kot svoj program, svojo ideologijo in poli- tično usmeritev. Vendar tisto evropsko socialistično misel, ki za slovenski socializem pomeni sinonim za demokracijo, način udejanjanja evropske humanistične misli in dosežkov sodobnih inovativnih družb, ki - kot je dejal Viktor Žakelj - presegajo klasična ideološka nasprotja med kapitalizmom in socializmom - v zdajšnjem zgodovinskem trenutku in v naših konkretnih gospodarskih in političnih danostih. Gre preprosto za to, da ni mogoče vsega pridobiti in vsega hkrati tudi ohraniti. Gre za to potemtakem, da se mora Socialistična zveza, če hoče postati profilirana stranka, spopadati z bojaznijo tistih, ki bi tudi v prenovljeni organizaciji za vsako ceno radi ohranili še frontovstvo in čim več kolektivnega, namesto (postopoma zgolj) individualnega članstva. SZDL je dejansko neodločna in ji nekateri upravičeno očitajo, da se ne zna opredeliti, kaj je in kaj ni. Res pa je tudi, da je socialistična zveza v morda najtežjem položaju pri svoji preobrazbi, ker jo skuša marsikdo prehiteti in se je celo Zveza slovenskih komunistov začela spogledovati z zahodno socialdemokracijo. In prav zato mora do zadnjega diha izkoristiti vse prednosti, ki jih ima kot med prebivalstvom od Prekmurja do Krasa najmočneje prisotna politična organizacija, izkoristiti mora tudi to, da ima precej manj hipotek iz povojne preteklosti kot kdo drug, in predvsem tisto, kar jo je rodilo v Osvobodilno fronto, da je namreč znala prva združiti vernike z ateisti in pripadnike različnih strank v boj za usodo. Za usodo - čeprav drugačne vrste -pa gre tudi to pot, ko, ljudje moji, citate svoj časnik in se v Skupščini SRS bije bitka za nekaj, kar utegne postati najbolj privlačna stranka v bodoči Sloveniji in, ki predvsem mora zmagati na pomladnih volitvah. BARBARA GORIČAR Avtomobil je nadomeščal rampo V Tokiu je policija našla rabljen avtomobil, ki ga Je skupina neznancev uporabila za izstrelitev dveh obrtniško izdelanih raket. Obe raketi sta padli v bližini bivališča princa Hitachija, brata cesarja Akihita, nista pa povzročili škode ali žrtev - „ (Telefoto AP) Napoved moskovskih generalov o krčenju sovjetske armade MOSKVA Namestnik generalštaba sovjetskih oboroženih sil generalpolkovnik Krivašijev je za agencijo TASS izjavil, da se bodo enote sovjetskih oboroženih sil v letu 1990 zmanjšale za več kot 185 tisoč vojakov, že lani pa se je po njegovih besedah številčna sestava sovjetske armade zmanjšala za 265 tisoč vojakov. V Moskvi se torej nadaljuje dinamizem razorožitvenih pobud, ki so neposredna posledica nove miselnosti in potreb prestrukturiranja sovjetskega gospodarstva. Generalpolkovnik Krivašijev je v intervjuju za agencijo TASS med drugim povedal, da je sovjetska armada v minulem letu na lastnem ozemlju odpravila tudi dva vojaška okrožja in sicer srednjeazijskega in uralskega, raz-formirali pa so tudi upravo dveh armadnih območij in štirih armadnih korpusov. Število sovjetskih tankov na evropskih tleh se je po besedah Kriva-šijeva lani zmanjšalo za več kot 9000 enot, število artilerijskih sistemov za 5000, število vojaških letal pa za več kot 800 enot. V "ladijskih pokopališčih" so uničili 40 vojaških plovil. Razgovor z agencijo TASS je Krivašijev sklenil z napovedjo, da bo njegova država v letu 1990 nadaljevala z umikom vojaškega arzenala in moštva iz Vzhodne Evrope, še zlasti pa iz Madžarske. Omenjene pobude predstavljajo nadaljevanje dosedanjih, ki so posledica prednostnih nalog nove politične miselnosti Mihaila Gorbačova, se pravi verige tvornih pobud v smeri odpravljanja posledic hladne vojne. Že na prvi dan letošnjega leta je Mihail Gorbačov poudaril, da je ena prednostnih nalog velesil opuščanje inštrumentov hladne vojne, kar pomeni popoln odmik od konfrontacije in merjenja vojaških mišic do formiranja novega modela zagotovitve varnosti na ravni t.i. razumnega zagotavljanja obrambne moči. Bistvena sestavina sov- jetske obrambne doktrine se zrcali v proklamirani obveznosti, da ZSSR v nobenem primeru ne bo prva uporabila jedrskega orožja, da ne bo začela nikakršne vojaške akcije proti komurkoli, razen v primeru, če bi sama ali njeni zavezniki postali objekt agresivnih dejanj. Tukaj praktično ne mine dan, da sovjetski informativni mediji ne bi poročali o sadovih t.i. konverzije sovjetske industrije v civilne namene, ki naj bi po eni strani zmanjšala oboroževalne stroške, po drugi strani pa naj bi v marsičem prispevala k izboljšanju katastrofalnega stanja na trgu povsem osnovnih potrošnih dobrin. Tudi Mi-hailu Gorbačovu je popolnoma jasno, da lahko sovjetsko gospodarstvo prestrukturira zlasti pomoč finančnega servisiranja z Zahoda in z odličnim klestenjem vojaškega proračuna. Ob spreminjanju "tankov v pluge" pa je nujno potrebno opozoriti na dejstvo, da sovjetski državni in partijski voditelj ni sam in da ga obkroža začaran krog kremeljskih jastrebov, ki so doslej praktično ob vsaki razorožitveni pobudi bolj ali manj glasno reagirali. V nekaterih tukajšnjih vojaških krogih pa so dosedanje razorožitvene pobude sovjetskega voditelja, bolj kot zunanje in notranje opuščanje vojaškega potenciala, označiti kot proces racionalizacije, ki ne zmanjšuje vojaške zmogljivosti. Protest na meji s Turčijo Milica ne varuje več stavb CK Zveze komunistov Slovenije LJUBLJANA — Včeraj, natanko ob 15. uri se je novi predsednik slovenskih komunistov dr. Ciril Ribičič pred stavbo CK zahvalil predstavniku ljubljanske milice za, kot je dejal, dolgoletno in korektno opravljanje dolžnosti varovanja stavbe CK-ZK Slovenije. V spremenjenih družbenih razmerah, po sprejetju novega volilnega zakona in zakona o političnem združevanju, je dejal Ribičič, takšna zaščita ni več potrebna, zaposleni v CK pa bodo v bodoče sami poskrbeli za svojo varnost... Naval na jugoslovanske banke Bolgari hočejo kupiti devize DIMITROVGRAD — Prebivalci vzhodnoevropskih držav dobesedno oblegajo podružnice Beograjske banke v Dimitrovgradu in hočejo kupiti devize po uradnem tečaju. Odkar so pričeli veljati novi predpisi, je v bankah v tej obmejni občini skušalo kupiti zahodne valute dobrih 12 tisoč prebivalcev vzhodnoevropskih držav. Kot poudarjajo, je največ Bolgarov, Poljakov in sovjetskih državljanov. Vendar pa jim ne morejo ustreči, ker predpisi jugoslovanske vlade ne omogočajo tujcem kupovanja deviz v jugoslovanskih bankah. Bančniki v Dimitrovgradu opozarjajo, da spet čedalje bolj cvete trgovina na črno, saj so prebivalci vzhodnevropskih držav pripravljeni plačati za devize tudi več, kot znaša uradni tečaj, dinarje pa dobivajo s prodajo blaga, ki ga prinašajo v državo. MOSKVA — Kot so poročala sinočnja Izvestija so se v Nahičevanski avtonomni republiki neredi z iranske razširili tudi na turško mejo. Predvčerajšnjim se ]e ogromna množica nahičevanskih Azerbajdžancev zbrala pred nekim mostom čez mejno reko Araks. Sovjetskim graničarjem je množica ultimativno ukazala, naj v roku 20 minut zapustijo svoje karavle, stražne stolpe in položaje. Da ne bi prišlo do prelivanja krvi, so se vojaki umaknili. Le nekaj minut kasneje so demonstranti začeli sistematično uničevati vse obmejne objekte. Položaj je torej do skrajnosti napet. JSIahičevanska avtonomna republika je azerbajdžanska enklava, ki meji na Armenijo, Turčijo in Iran, administrativno pa spada pod Azerbajdžansko SSR. Prvi neredi z rušenjem obmejnih pregrad na iransko-nahičevanski meji so se začeli 31. decembra. Prvotno so protest ocenjevali kot izbruh panislamizma, ker so mu v Teheranu dali izreden poudarek. Kmalu pa je bilo jasno, da je to le nov odraz azer-bajdžanskega nacionalizma, ki je dosegel svoj višek v gorskokarabaški krizi. Azer-bajdžanski skrajneži zahtevajo združitev vseh Azerbajdžancev v samostojno republiko, kar je seveda pognalo strah v kosti tudi teheranskim ajatulahom, ki so v Moskvo poslali podpredsednika vlade Mahmuda Fadzija. Na sliki (telefoto AP): Azerbajdžanci rušijo ovire, ki jih ločijo od bratov. Z nedeljskega Dneva emigranta odločna zahteva • v v V• i l v •v • po pravičnem zaščitnem zakonu za našo manjšino ' Slovenski izseljenci so se zbran v ze osemindvajsetič ČEDAD Kot je že običaj, so se izseljenci iz Beneške Slovenije, ki so se za božične in novoletne praznike vrnili v rodne kraje, v nedeljo zbrali na tradicionalnem Dnevu emigranta. Prireditev, v priredbi slovenskih organizacij videmske pokrajine m pod pokroviteljstvom Občine Čedad, že 28. po vrsti, je bila v gledališču Ristori v Čedadu, katerega so v toplem vzdušju napolnili številni izseljenci, domačini in tudi gosti s Tržaškega in Goriškega. Prisotni so bili številni prijatelji Beneških Slovencev, med katerimi"čedajski podžupan Faustino, ki je zasedanje pozdravil s posebno pozornostjo, predstavniki krajevnih uprav tega področja, senator Spetič, predsednik SKGZ Palčič, predstavniki SSO in SSk, tolminske SZDL, konzulata SFRJ v Trstu, združenja ANPI, čedajske kvesture in še drugi. Glavno besedo so na prireditvi imeli izseljenci sami oziroma njihovi problemi. Le-ti so tesno povezani s celotno problematiko slovenske manjšine v Italiji, kateri je italijanska vlada končno ponudila zakonski osnutek za njeno zaščito. In prav o tem osnutku ministra Maccanica, oziroma o njegovi vsebini je bilo največ govora na nedeljskem prazniku beneških emigrantov. Jasno je prišlo do izraza, tako v besedah govornikov (glavnega gvornika Fabia Bonini-ja ter deželnih svetovalcev Ivana Bratine in Bojana Brezigarja ter predstzavnika Kanalske doline Antona Sivca), kot v nastopu domačih skupin v igri »Politiki ne poznajo zemljepisa«, ki si jo je zamislil in režiral Aldo Clodig, da tudi Beneški Slovenci niso nikakor zadovoljni z Maccanicovim osnutkom. Ne pristajajo namreč na razdeljevanje po razredih in zahtevajo, da se celotno slovensko manjšino obravnava na enak način. Ravno tako je bilo poudarjeno, da bodo morale politične in ostale družbene sile napeti vse sile, da bo v parlamentu lahko prišlo do sprejemljivejšega besedila Maccanicovega osnutka. Prireditev je zaključil nastop SSG z nekaterimi prizori iz igre Marija Čuka »Lepo je v naši domovini biti«. Nastop igralcev Slo-yenskega stalnega gledališča, ki je v Benečiji dobro poznano, kjer je že večkrat gostovalo, je tudi tokrat vzbudilo prijetno pozornost Pri gledalcih, ki so se ob izvajanju Prizorov iz Čukove igre zelo veseli in igralce nagradili s toplimi Bonini: Priznati j*e treba našo prisotnost Glavni govornik na nedeljskem Dnevu emigranta je bil župan iz Grmeka Fabio Bonini. V benečanskem narečju je v preprostih in jasnih besedah ocenil minulo leto, in kaj je to leto prineslo Beneškim Slovencem. Ne samo njim, ampak vsem Slovencem je prineslo Maccanicov zakonski osnutek o zaščiti manjšine. »Njegova vsebina ni taka,« je pristavil, »kot bi jo sami želeli. Veseli pa nas,« je nadaljeval, »da se nas v zakonskem osnutku vsaj omenja; v njem je zapisano, da v teh krajih v resnici obstajamo, potem ko so desetletja govorili, da nas ni. Nismo pa zadovoljni,« je poudaril grmeški župan Bonini, »da nas generično označujejo kot Slovane, ker smo Slovenci. Cilj Beneških Slovencev je torej, da pride do odobritve takega zakona, v katerem mora biti priznana prisotnost slovenske manjšine tudi v teh krajih in da se v njem Slovenci ne ločujejo po razredih in da so zaščiteni vsaj tako, kot ostale manjšine v Italiji. Zaradi tega bo treba vložiti velike napore,« je še dodal Bonini, »da bo zakonski osnutek občutno izboljšan. Razmere so se v Benečiji v zadnjih letih sicer zelo izboljšale. Stranke, ki so že od začetka nasprotovale vsakršni zahtevi slovenske manjšine, so deloma spremenile svoja stališča. Spremenile so — v prvi vrsti KD — svoj odnos do slovenske manjšine, kjer pa se še opažajo različna stališča, ki jih te stranke zagovarjajo, na deželni in vsedržavni ravni, kjer so bolj odprti do naših problemov.« Govornik je s tem v zvezi poudaril veliko vlogo, ki jo je v vseh teh letih opravila Slovenska kultur-no-gospodarska zveza, ki je s svojim vztrajnim delovanjem dosegla, da oblasti gledajo na manjšino in njene zahteve bolj naklonjeno, kot še pred kakim letom. Govornik se je nato zaustavil ob dveh važnih problemih kulturnega osveščanja krajevnega prebivalstva in uporabe jezika, oziroma njegovega poučevanja v šolah. Pri tem je predvsem ugotovil, kako je špetrski dvojezični center edina šola v slovenski Benečiji, kjer beležijo naraščanje vpisanih. Zato se je tudi vprašal, zakaj ga oblasti ne uradno priznajo in mu pač zagotovijo potrebno podporo. Ob vseh teh ugotovitvah je Fabio Bonini poudaril, da se morajo krajevni politiki aktivno angažirati, da bi se spremenilo sedanje stanje. Dodal je, da Beneškim Slovencem ne bo prav nič podarjenega kar avtomatično in da se bodo morali za vsako zahtevo pošteno truditi. Zaradi tega bo treba dajati nove predloge in to na vseh ravneh (v strankah, na občinah, pokrajinah, Krajevnih zdravstvenih enotah), v upanju, da bo prišlo do bistvenega izboljšanja zaščitnega zakona. Govornik je tudi ugotovil, kako vedno prihaja do novih provokacij do slovenske manjšine, ko kaže, da se rešitev njenih problemov bliža koncu. S tem v zvezi je izrazil vso solidarnost duhovnikoma Gujonu in Zuanel-li — in te njegove besede je dvorana podprla s toplim aplavzom — ki sta bila žrtvi podobnih napadov. Bratina: Bolje brez kot s slabim zakonom Brezigar: Napeti vse sile za izboljšanje osnutka Tudi deželni svetovalec Ivan Bratina se je v svojem posegu dotaknil vprašanja zaščite slovenske manjšine oziroma predloga ministra Maccanica. Med drugim je dejal, da spričo vsesplošnega gibanja in pretresov v Evro-pine moremo nikakor primerjati skromen in dvoumen korak, ki ga je An-dreottijeva vlada naredila na poti h končnemu priznanju našega narodnostnega obstoja in vseh pravic, ki iz njega izhajajo. Maccanicov osnutek je namreč v marsičem do naše skupnosti žaljiv. Njegova vsebina pa je v dobršni meri dvomljiva, kolikor ni povsem jasno, ali gre za zaščitni zakon ali za zakon, ki naj pospešuje asimilacijo s tem, da nam odvzame to, kar smo si v teh letih z velikim trudom pridobili. Primer lahko najdemo še enkrat v vaših razmerah, je pristavil, ko beležimo, da v vladnem zakonskem osnutku ni nobenega priznanja za Špetrsko dvojezično šolo, čeprav le-ta predstavlja dragoceno in neizpodbitno stvarnost. Ta negativna ocena vladnega dokumenta pa nikakor ne pomeni, da se bomo zakonu odpovedali, da se bomo podali nevarni trditvi: boljši noben zakon kot slab zakon, nasprotno, prizadevali si bomo za dosego dobrega zakona in zato pozivamo vlado in vladne sile na njihovo odgovornost, da posredujejo manjšini takšen zakon, ki bo zanjo sprejemljiv in ki ji bo zagotovil nemoten razvoj. Vemo, da imamo v tem boju ob strani italijansko demokratično in napredno stvarnost. Dolžnost italijanske države je omogočiti nam, da kot narodnostna skupnost popolnoma odigramo vlogo, ki je nam odmerjena v novi Evropi državljanov in njihovih skupnosti. Pozdrav iz Kanalske doline Nedeljski prireditvi v gledališču Ristori je prinesel pozdrav tudi Anton Sivec, predsednik Slovenskega kluba iz Kanalske doline. V svojem kratkem posegu je predvsem ugotovil, kako ta praznik ne more biti v čast našim oblastem, ki se niso v zadostni meri potrudile, da bi odpravile problem izseljenstva. Poudaril je, da se bo tre- ba v večji meri zavzemati za gospodarski razvoj teh krajev, kar je edino jamstvo za zajezitev pojava izseljeništva. Skrajni čas je že, je še dodal, da v državi, ki je na 5. ali 6. mestu posebne lestvice o blagostanju na svetu, vsakomur zagotovijo možnosti za spoštljivo življenje. Številni gosti v Ristoriju Deželni svetovalec Bojan Brezigar je v svojem posegu med drugim dejal, da je treba Maccanicovemu predlogu o zaščiti manjšine priznati, da predstavlja prvi uradni korak italijanske vlade v zvezi s slovensko manjšino in tudi z Beneškimi Slovenci. Zaustaviti se želim pri dejstvu, je nadaljeval, da ta zakonski osnutek dejansko zanika, da bi bil jezik, ki ga govorite v Beneški Sloveniji, slovenski jezik, ampak govori o prebivalstvu slovanskega izvora. Mislim, da je to stališče žaljivo, je še nadaljeval deželni svetovalec Brezigar, za vse prebivalce Beneške Slovenije, kajti vsi vemo - in jezikoslovci z vsega sveta to potrjujejo - da gre za slovenski jezik, seveda v narečni obliki, kot velja to za vse jezike na svetu, tudi za italijanskega, saj Italijani v Milanu ne govorijo enako kot v Palermu. Osnovna zahteva, ki jo je treba postaviti vladi tudi s tega srečanja naj bo torej odprava te neresnice, potvarjanja osnovnega dejstva, ki zadeva jezik. Deželni svetovalec Brezigar je tudi poudaril, da si bomo morali vsi prizadevati, da se ta zakon. v parlamentu izboljša: zato, da bo zaščita res taka, da se bosta naša kultura in naš jezik svobodno razvijala. Pristavil je še, da danes v Evropi ne more biti več razlogov, ki bi služili kot izgovor za preprečevanje uveljavljanja posameznih kultur in dodal, da vsi vidimo in ugotavljamo, da so človekove pravice in pravice manjšin ena najpomembnejših programskih točk v veliki večini evropskih držav. In vsi vemo, da Italija trdi, da so ta vprašanja v tej državi zgledno urejena, in prav vsi vemo, je zaključil, da to ni res... »Strojni inženir Mekaniko, ali poznate zgodovino in zemljepis?« canira6^40 Pr*v°ščili ministra Mac- sedah^V" M^aniko se mora po be-an Maria Bergnacha in Renza Gariupa še naučiti zgodovine in zemljepisa, sodeč po tem, kar je nakuhal s svojim predlogom. V zabavni predstavi, s katero se je začela nedeljska prireditev, so nastopila tudi dekleta iz Kanalske doline (levo), ki a s spletom sloven- so se predstavila s spl skih, koroških in furlanskih pesmi, godci folklorne skupine iz Rezije s pesnikom Renatom Ouaglio (v sredi), ki je prebral nekaj svojih pesmi iz svoje knjige Baside ter cerkveni pevski zbor iz Barda in Zavarha, ki ga vodi župnik Renzo Calligaro (desno). Vse je seveda povezoval zvesti sodelavec in stalni gost teh srečanj Checco s svojo glasbeno skupino SSS in pevkama Sabino Trinco in Eleno Bergnach, ki so celotni prireditvi dali poseben ton. Dnevu emigranta sledil ALEKSANDER SIRK S krajšo slovesnostjo na zemljišču Obrtniškega konzorcija Dolina Začetek urbanizacijskih del za obrtniško cono v Dolini Po krajši slovesnosti in ob udeležbi številnih predstavnikov pristojnih ustanov in oblasti so se včeraj dopoldne uradno začela urbanizacijska dela za izgradnjo obrtniške cone v dolinski občini. Po otvoritvenem pozdravu predsednika Obrtniškega konzorcija Dolina Dušana Pangerca je spregovoril župan Občine Dolina Edvin Švab, spodbudne besede ob začetku uresničevanja tako pomembnega gospodarskega središča pa so nato izrekli še deželni odbornik za načrtovanje Gian-franco Carbone, podpredsednik ustanove za razvoj tržaške industrijske cone Antonio Minniti in predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli. Po blagoslovu dolinskega župnika Bogatca so bagri tudi dejansko začeli izkopavati zemljišče, na katerem naj bi predvidoma že konec tega leta stala ogrodja novih obrtniških delavnic. »Današnji dan je v veliko zadoščenje našemu konzorciju,« je v svojem govoru poudaril predsednik dolinskih obrtnikov Pangerc, »saj lahko po dolgih letih priprav, preverjanja, načrtovanja, uradnih odobritev in dovoljenj končno le premaknemo bagre in tako s stvarnim dejanjem dokažemo, da vloženi čas in trud nista bila zaman.« Obrtniški konzorcij Dolina združuje deset manjših obrtniških podjetij, ki v raznih sektorjih prekrivajo obrtniško ponudbo od proizvodnje do servisnega dela. Na zemljišču, ki se razprostira od naftnih rezervoarjev družbe SIOT do križišča med cestami za Dolino, Bo-Ijunec in Tovarno velikilj motorjev, bo v kratkem stala zgledno opremljena obrtniška cona z 12 dvojnimi paviljo-ni-delavnicami. Od skupnih 40.000 kvadratnih metrov zemljiške površine bo več kot 12.000 kvadratnih metrov pokritega uporabnega prostora. Poleg delavnic predvideva načrt - za tržaški Studio AR.CO. sta ga izdelala inž. Cla-udio Capobianco in arh. Dušana Vale-cich - tudi posebno stavbo za skupno uporabo vseh podjetij, v kateri bodo nameščeni tajništvo, uradi, sejna dvorana in razstavna galerija. S prostornimi parkirišči in urejenimi zelenicami bo torej nova dolinska obrtniška cona tudi za oko prijetno gospodarsko središče, predvsem pa za razvoj in vrednotenje obrtništva pomemben objekt. Še posebej pri prvih korakih na poti uresničevanja te zamisli je bila dragocena pomoč, ki jo je dolinskemu obrtniškemu konzorciju ponudila uprava Občine Dolina. »V skladu z vrednotami, ki jih uveljavlja naša občina,« je v svojem posegu podčrtal župan Švab, »smo v zadnjih letih uspeli uresničiti že nekaj pomenljivih pobud na tem področju. Po zadrugi Dolga Krona je bil drugi vidnejši znak gospodarskega oživljanja oljčni nasad na pobočju gričev Čelo in Brdo. Sedaj pa je pred nami še obrtniška cona, ki jo dolinski obrtniki uresničujejo z navdušenjem, dobro voljo in lastno soudeležbo, v soglasju z vrednotami miru, sožitja in dela.« Župan Švab je nato pohvalil dejstvo, da urbanizacijska dela opravijo obrtniki sami. Po drugi strani sta jim bila v izredno pomoč razpoložljivost in sodelovanje, ki sta jih ob tej' Z zamahom bagra se je začela gradnja obrtne cone (Foto Magajna) pobudi izkazali ustanova EZIT in družba SIOT, lastnik oziroma upravitelj zemljišča, ki ga je Obrtniški konzorcij pred petimi leti odkupil. Nenazadnje gre omeniti še pomemben denarni prispevek Sklada za Trst, s katerim bodo lahko krili približno polovico predvidenih stroškov za izgradnjo t.i. severnega dela cone za obrtništvo in malo industrijo. Deželni odbornik Carbone se je zaustavil predvsem pri širšem pomenu tega gospodarskega načrta, ki odpira nove možnosti za zaposlitev mladih, presega zgolj krajevni okvir in se vključuje v širši deželni načrt za razvoj gospodarstva. Podpredsednik ustanove EZIT Minniti je nato dodal še željo, da bi v istem duhu sodelovanja dosegli še marsikateri pomemben cilj in ugodno reševali probleme. Predsednik pokrajine Crozzoli pa je poudaril predvsem dejstvo, kako je gradnja obrtniške cone lahko dokaz, da se v Trstu odpirajo nove možnosti za boljšo prihodnost gospodarstva. Poleg že omenjenih osebnosti so se včerajšnje slovesnosti udeležili še številni predstavniki raznih političnih in upravnih ustanov ter varnostnih sil, med njimi podprefekt Mazzurco, funkcionar družbe SIOT Žari, inženir Ves-sel za Tovarno velikih motorjev, deželna svetovalca Brezigar in Budin, predsednik KGS Pečenik, predsednik Kmetijske zadruge Mihalič, podpredsednik ESA Ferrante, predstavnik pokrajinskega obrtniškega združenja Pe-samosca in Vsedržavne konfederacije obrtnikov De Biasi, direktorja TKB Svetina in HPO Brajnik, predstavniki SKGZ in SDGZ, direktor družbe SIOT Azzarita se je zaradi bolezni opravičil in in svoja voščila posredoval. DAMI AN A OTA Akcija za pomoč Romuniji je še vedno v polnem teku Skoraj vsak dan potujejo skozi mejni prehod pri Fernetičih solidarnostne odprave za Romunijo. V noči med nedeljo in ponedeljkom je prekoračilo itali-jansko-jugoslovansko mejo 35 francoskih tovornjakov z živili in zdravili za romunsko prebivalstvo, sinoči pa je odpotoval iz našega mesta tovornjak krajevnega italijansko-romunskega solidarnostnega odbora, ki je namenjen v mesto Bai-mare ob meji s Sovjetsko zvezo. Za danes napovedujejo kolono vozil iz tridentinske pokrajine, v naslednjih dneh pa tovornjake iz Turina, ki bodo v glavnem prevažali zdravila, posebno insulin. Tržaški solidarnostni odbor pa je medtem včeraj objavil sporočilo, da je v nedeljo dospela v romunsko mesto Sibiu kolona vozil s 140 stoti živil in zdravil, ki je odpotovala iz Trsta in Turina. Člani solidarnostnega odbora, ki so trenutno v Romuniji, bodo pripeljali s seboj v Italijo hudo bolno mater znanega baletnika Marinela Stefanesca, ki je prav v Italiji doživel največji umetniški uspeh. Prispevke za Romunijo (najnujnejša so zdravila) zbirajo v skladišču bivše vojašnice Beleno vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Na nedeljski protestni prireditvi ni švicarska zastava nikogar motila Preteklo nedeljo je bila na Trgu Riborgo napovedana demonstracija proti »naklepu ministrskega sveta, da z zakonom odvzame pripadnikom slovenske manjšine pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi«, kot je v svojem komunikeju zapisal pobudnik protesta Samo Pahor. Kot smo že poročali, je kvestor zborovanje dovolil (in sicer na omenjenem mestu namesto na Trgu Unita) pod pogojem, da se ne izpostavijo zastave tujih držav, s čimer se je nanašal na napovedano izpostavitev slovenske narodne zastave. Da bi preizkusili, ali se prepoved nanaša tudi na zastave tujih držav, ki so sestavni deli federacij in konfederacij, so manifestanti poleg italijanske državne zastave izpostavili tudi zastavo švicarskega kantona Sankt Gallen, vendar policija - kot pravi Pahor v svojem sporočilu - sploh ni reagirala. Pač pa je demonstrante poleg večjega števila policijskih agentov in funkcionarjev nadziral tudi cel avtobus karabinjerjev, ki jih je spremljalo nekaj častnikov. Alternativna zelena lista v Miljah Pozitivna ocena upravnega programa Zelena alternativna lista je precej zadovoljna s političnim in upravnim programom nove miljske občinske uprave, ki jo vodi socialist Jacopo Rossini. Zeleni, ki so izvolili v občinski svet svetovalca Luciana Beninija, so posebno zadovoljni, ker vsebuje upravni program jasne obveze o resanaciji zgodovinskega središča Milj in ureditvi obvoznice, ki naj bi deloma potekala po že obstoječi trasi na jugoslovanskem ozemlju in bi tako na najmanjši možni način oškodovala naravno okolje. Benini bo na eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine predlagal, naj tudi Občina Milje ratificira in torej formalno sprejme nedavno ustanovitev Obalno-kraške konzulte. Zeleni, ki jih vodi tržaški občinski svetovalec Maurizio Bekar, se bodo tudi v Miljah zavzemali za ureditev železniške proge Trst-Milje in za smotrnejšo ureditev avtomobilskega in posebno tovornega prometa skozi miljsko občinsko ozemlje. Zeleni so o teh vprašanjih razpravljali na nedavni skupščini, ki so se je udeležili tudi nekateri rajonski svetovalci. Boni povzročili veliko gnečo pred občinskimi uradi V tržaški občini in v okoliških občinah naše pokrajine so včeraj začeli deliti bencinske bone, ki jih bodo tokrat upravičenci prejeli v enem samem obroku za vse leto. Posebno v občinskih izpostavah v središču mesta so se v zgodnjih popoldanskih urah ustvarile dolge vrste ljudi, zato je razdeljevanje bonov potekalo zelo počasi in z velikimi zastoji, tudi zato, ker pristojna telesa očitno niso pričakovala takega navala. Zato spet opozarjamo upravičence, da bodo bone razdeljevali do vključno petka, 2. februarja. Za dvig bonov veljajo ista pravila kot doslej: upravičenci morajo predstaviti občinskim uslužbencem veljavno vozniško dovoljenje in prometno knjižnico, za dvig pa lahko formalno pooblastijo tudi tretje osebe. Občinske izpostave Občine Trst bodo do petka, 19. januarja, odprte vsak dan (razen sobote) od 14. do 20. ure, od 22. januarja do 2. februarja pa bodo odprte od ponedeljka do petka med 16. in 20. uro. Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu ter pri Sv. Ivanu pa bodo občinske izpostave od 19. januarja do 2. februarja odprte samo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 20. ure. Okoliške občine pa imajo drugačne urnike. V Nabrežini bo bone mogoče dvigniti od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih pa še od 17. do 19.ure. V repentabrski občini bodo bone razdeljevali samo ob ponedeljkih in sobotah od 10. do 13.ure, v Zgoniku pa ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure. V Miljah bodo razdeljevali bone od ponedeljka do petka od 15. do 19.ure, v Dolini pa bodo upravičenci lahko dvignili bone vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure ter ob sredah in petkih tudi popoldne od 15.30 do 17.30. Na sliki (foto Križmančič) včerajšnja gneča pred šentjakobsko občinsko izpostavo v Ul. Caprin. Oživljen otroški zbor v Devinu Devinska Ladjica ne plove ampak prisrčno prepeva Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin imajo podmladek. Gre za otroški pevski zbor Ladjica, ki ga vodita mladi šolnici Olga Tavčar in Mirjam Bratina-Pahor, obe iz Devina. Zbor je že nekajkrat nastopil na Tržaškem in na Goriškem, posebno pa se je izkazal na božičnem koncertu, ki ga je priredil skupaj s starejšima devinskima zboroma na zadnje Štefanovo v Štivanu. »Zbor je bil ustanovljen pred tremi leti,« nam je povedala Tavčarjeva, »in sicer ne ravno iz ničesar, saj je poprej na našem koncu deloval otroški zbor Štivan, ki pa je nastopal skoraj izključno v štivanski cerkvi, in še to precej neredno. Za ustanovitev "pravega" otroškega zbora sta dala pod-budo oba starejša zbora, ki delujeta v Devinu, povedati pa moram, da je pobuda hitro naletela na dober odziv pri starših in zlasti pri samih otrocih.« Izbira imena Ladjica ni naključna. V Devinu je namreč na začetku tega stoletja delovalo društvo z imenom Ladja. Razpustile so ga fašistične oblasti. V začetku so otroški zbor sestavljali izključno osnovnošolci, zdaj pa v njem pojejo tudi srednješolci in predšolski otroci. Skupaj jih je kakih 30, prihajajo pa iz Cerovelj,^ Mavhinj, Vižovelj, Sesljana, Devina, Štivana in iz Medje vasi. Vaje imajo enkrat tedensko v dvoranici Fantov izpod Grmade in dekliškega zbora Devin. Zaradi velikega starostnega in hrati glasovnega razpona sta pevovodkinji sklenili, da vadita tudi ločeno. Pahorjeva je prevzela skrb za mlajše, Tavčarjeva pa za starejše. Pojejo v glav- nem slovenske pesmi, tako ljudske kot umetne. »V zadnjem času opažamo,« je povedala Tavčarjeva, »da se otroci doma le redko naučijo ljudskih pesmi. Po drugi strani pa pri oblikovanju repertoarja ne zanemarjamo niti sodobnejše glasbe. Radi pojemo pesmi sodobnih skladateljev, ki ustvarjajo v osrednji Sloveniji, pa tudi v našem zamejstvu. Tavčarjeva ima kljub svojim mladim letom že precejšnjo pevsko »kariero« za sabo. Že več let poje z devinskimi dekleti, v pevski svet pa jo je uvedel nekdanji otroški pevski zbor Kraški slavček, ki ga je vodil pokojni prof. Sergij Radovič. »Z njim smo res veliko izgubili, zlasti v naši občini,« je pristavila naša sobesednica. »Ob prekinitvi delovanja Kraškega slavčka zaradi Radovičeve smrti je pri nas nastala huda praznina, ki jo zdaj poleg nas skuša zapolniti otroški pevski zbor Vigred iz Šempolaja.« Toda otroški pevski zbor Ladjica se ne omejuje le na petje v ožjem pomenu besede. Pevovodkinji skušata otroke seznanjati z raznimi glasbili, učita pa jih tudi stvari, ki z glasbo niso neposredno povezane, na primer igrice. Vse to je na nek način prišlo do izraza tudi na zadnjem božičnem koncertu, na katerem se je zbor predstavil z Božično spevoigro. »Tako smo imenovali šop božičnih pesmi,« je pojasnila Tavčarjeva, »ki smo jih povezali na način, da so prikazale zgodbo o Kristusovem rojstvu na zaokrožen način. Kaže, da je bila zamisel posrečena.« (mb) Še ne 15-letnega so nacisti obesili pred 46 leti V Štorjah počastili spomin na partizana Marjana Štoko Poslanec Colom danes na sedežu INPS v Trstu Na desni strani ceste, ki skozi Štorje vodi proti Ljubljani, stoji v zavetju košatega triramnega borovca marmornati steber z ovito pretrgano vrvjo, simbolom mladega življenja, ki ga je na tem kraju na današnji dan pred 46 leti pretrgala nacistična vrv. Ob vznožju stebra stoji na kraškem kamnu vklesan napis, ki spominja na tisti tragični dan: »Na tem mestu je v času NOV stal telegrafski drog, na katerega so nemški nacisti dne 9. januarja 1944 po strahotnem mučenju obesili mladega partizana Kosovelove brigade Marjana Štoka, rojenega 15. julija 1929 na Proseku.« Marjanu Štoki ni bilo niti 15 let, ko se je odločil, da pristopi k partizanom. Priključen je bil Kosovelovi brigadi, a je že po nekaj dneh padel v nemško zasedo v Štorjah. Nacisti so ga vso noč strahovito mučili, da bi od mladega partizana izvedeli informacije o partizanski vojski, a fant ni klonil mučenju in ni izdal borčevskih tovarišev. Zato so ga nacisti naslednjega dne obesili na telegrafski drog. V spomin na njegovo mučeniško smrt so domačini v sedemdesetih letih OBVESTILO ACEGA Občinsko podjetje ACEGA ob; vešča, da bo od 10. januarja dalje čistilo grmičevje in drevje pod električnim vodom, ki oskrbuje z energijo Bazovico, Padri-če, Gropado, Trebče, Bane in Opčine. postavili na kraju, kjer je utrnilo mlado življenje, spomenik, ob katerem se ob obletnici smrti zberejo vaščani, ob njih pa tudi mnogo prebivalcev Proseka in Kontovela. Komemoracijo prirejata domača borčevska organizacija in sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI s Proseka-Kontove-la, ki se je tudi letos z vencem spomnila na svojega mladega partizana. Obenem se v Štorjah spomnijo tudi na druge domače žrtve nacifašistov. V narodnoosvobodilnem boju je izgubilo življenje sedem borcev iz Štorij in dva iz bližnjega zaselka Majcni, žrtve fašističnega nasilja pa so postali še trije prebivalci Štorij in eden iz Podbrež. Poslanec Sergio Coloni bo danes v svoji vlogi predsednika medzbornične parlamentarne komisije za nadzor nad delovanjem skrbstvenih ustanov opra-vil pregled položaja, v katerem se nahaja tržaški sedež zavoda inps. Parlamentarec bo z odgovornimi pri tržaškem INPS še posebej razpravljal o funkcionalnosti uradov, o odnosih z uporabniki njegovih storitev, o prizadevanjih za zmanjšanje čakalnih dob za prejem pokojnine in na splošno o vseh temeljnih vprašanjih, ki imajo velik socialni pomena. Takoj nato se bo poslanec Coloni srečal še s člani pokrajinskega odbora tržaškega skrbstvenega zavoda INPS. RAZPRODAJO - od 10. januarja dalje popusti od 20% do 80% PRIČAKUJEMO VAS! LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST ______________ obv. občini V Centru za znanstvene raziskave pri Padričah Delovno srečanje med slovenskima inštitutoma in padriškim Centrom (Foto Križmančič) Znanstveniki iz Slovenije in Trsta že več let sodelujejo, prav tako sodelujejo med sabo znanstvene ustanove in med njimi seveda Center za znanstvene in tehnološke raziskave in raziskovalni inštituti iz Ljubljane. Včeraj pa je bilo v prostorih padriš-kega Centra prvo uradno delovno srečanje med slovenskima inštitutoma Jožef Stefan in Boris Kidrič ter Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Delegaciji iz Slovenije sta vodila direktorja inštitutov prof. Tomaž Kalin in prof. Stane Pejovnik, padriški Center pa je zastopal izredni komisar prof. Dome-nico Romeo. Včerajno srečanje je bilo, kot smo zapisali, delovnega značaja. Raziskovalci inštitutov so predstavili delo v posameznih panogah, dejansko pa so potrdili področja, na katerih se lahko razvije plodno sodelovanje. V izjavah novinarjem je predsednik Centra prof. Romeo naglasil, da slovenski znanstveniki in obe ustanovi uživajo mednarodno priznanje. Na marsikaterem področju je sodelovanje že utečeno, Center pa ima inters, da se okoristi tudi z iskušnjami slovenskih raziskovalcev. Ravnatelj inštituta B. Kidrič prof. Pejovnik pa je dejal, da je Trst znanstveno mesto, ki lahko odpira slovenskim znanstvenikom novo okno v Evropo. Tudi prof. Pejovnik je poudaril, da se sicer slovenski in italijanski znanstveniki dobro poznajo, sedaj pa je govor o zelo konkretnih projektih, in to na uradni ravni. Pri tem je treba seveda zapisati, da imajo slovenski znanstveniki na nekaterih področjih velike izkušnje, tako da je sodelovanje v obojestransko korist. Med področji sodelovanja je Pejovnik omenil predvsem tri raziskovalne panoge, in sicer fizike delcev, ki je najbolj zanimiva, kemijo in genetsko inženirstvo. Podrob- Včerajšnje srečanje na Padričah neje je navedel tudi kristalografske raziskave ter raziskave katalizatorjev in peptidov. Med konkretnimi možnostmi pa je prof. Pejovnik omenil predvsem interes slovenske raziskovalne znanosti za pridobitev okna v jedrskem po-speševalniku, ki ga bodo začeli graditi predvidoma 2. aprila letos pri Bazovici. Slovenski znanstveniki imajo tudi na tovrstnem področju precej izkušenj, med drugim sodelujejo s sin-hrotronom v Angliji. Prof. Pejovnik pa je izrecno podčrtal, da ima Slovenija možnost, da se pridruži tržaškemu sinhrotronu. Denarja za takšne strukture v Sloveniji seveda nimajo, kljub temu pa se inštituti ne bodo mogli pridružiti praznih rok. Morali bodo prispevati tudi konkretno, z aparaturami in drugimi sredstvi. Se- veda je znanje pomembno, pri takšnem sodelovanju pa ne more biti edina dota. Konkretno področje, na katerem je možno sodelovati, je tudi genetski inženiring. Center ima na tem področju zelo razvito in kvalitetno dejavnost, Slovenci pa imajo zelo kvalitetno molekolarno biologijo. Področji se med seboj dopolnjujeta in zato je možno uspešno skupno delo. Vsekakor pa pomeni sodelovanje med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami in Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave veliko možnost, ki se uokvirja v evropski znanstveni prostor. Želja, da bi ta prostor širili in bogatili in seveda tudi večje možnosti za nove dosežke so jamstvo za skupno in visoko kakovostno delo, ki lahko najde v Trstu in Ljubljani svoji pomembni središči. D Piccolo morda jutri spet v kioskih Tržaškega Piccola tudi danes ni v kioskih. Tako so sklenili novinarji, ki so se po šestih dneh stavke včeraj spet zbrali na sindikalni skupščini. Možno pa je, da bo krajevni italijanski list izšel jutri, če bo založnik umaknil pismi, s katerima je vpisal v dopolnilno blagajno starejša novinarja. Spor, zaradi katerega II Piccolo skoraj dva tedna ni izšel, je izbruhnil zaradi različnega tolmačenja predpostavk, na katerih je slonel dogovor, ki so ga vodstvo grupe Monti in sindikalni predstavniki novinarjev podpisali lani poleti. Novinarji so tedaj sprejeli delno redukcijo osebja, ker je kazalo, da je založniški koncern v krizi, medtem ko je baje poslovni uspeh grupe kar zadovoljiv. Stavka pa je bila uperjena predvsem proti nenadzorovanemu uresničevanju siner-gičnega načrta, ki bi nedvomno osiromašil avtonomijo krajevnega tržaškega lista kot tudi ostalih naslovov družbe. Včeraj so se v Rimu srečali sindikalni predstavniki vseh časopisov in agencije grupe Monti z vodstvom vsedržavnega novinarskega sindikata, danes popoldne pa bo na sedežu združenja založnikov FIEG srečanje z vodstvom založniškega koncerna, na sestanku pa bodo začeli preverjati predpostavke, na katerih je slonel lanskoletni dogovor. Vodstvo podjetja se je tudi obvezalo, da umakne pismi z vpisom v dopolnilno blagajno, kar so novinarji postavili kot predpogoj za vsakršen razgovor. Kljub napovedanemu srečanju pa so si stališča podjetja in sindikatov še daleč narazen, zato je vsakršno predvidevanje o možnih rezultatih pogovora tvegano in niso izključene zopetne sindikalne akcije, ki bi tokrat lahko zajele vse naslove grupe Monti. Opekel se je med popravljanjem kamperja Na dermatološki oddelek glavne bolnišnice so zaradi opeklin prve stopnje na obrazu in obeh zapestjih sprejeli včeraj 36-letnega Viekoslava Dugino iz Ul. Ri-sorta 12. Moški se je opekel v mehanski delavnici svojega očeta Elia v Ulici F. Severo 88. Ozdravel bo v mesecu dni. Kot so ugotovili gasilci, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče, je Dugina popravljal kamper, ne da bi se zavedel, da iz jeklenke, s katero je bilo opremljeno bivalno vozilo, uhaja plin. Iskra, ki jo je ^ned delom sprožil Dugina, je zato sprožila manjšo eksplozijo in plamen, ki je Dugino oplazil po obrazu in zapestjih (roke je obvaroval, ker je nosil rokavice). Kljub bolečinam je Dugina bil toliko priseben, da je sam pogasil požar, tako da So gasilci nato le odpeljali kamper iz ga-raže, prezračili prostor in pač preverili, da ni več nevarnosti. Alessandro Kumar je verjetno umrl že v petek Našli truplo mladega alpinista Alessandro Kumar Včeraj popoldne so po poldrugem dnevu iskanja in poskusov prepeljali v dolino truplo mladega tržaškega alpinista Alessandra Kumarja, ki se je v petek smrtno ponesrečil, ko je skušal priti do koče Pellarini na Višu, ki spada v gorovje Montaža. Pogumnega, a tokrat slabo opremljenega plezalca, so začeli iskati že v nedeljo zjutraj, potem ko je zaskrbljeni oče obvestil finančne stražnike na Nevejskem sedlu in člane gorskih reševalnih skupin iz Trbiža. Luciano Kumar in njegov 19-letni sin Alessandro sta bila namreč dogovorjena, da se v soboto opoldne pogovorita po telefonu, vendar pa Alessandro očeta ni poklical ne ob dogovorjeni uri ne kasneje. Zato je v soboto zvečer Luciano Kumar obvestil pristojne organe in povedal, kam se je sin odpravil. V hribe, točneje v dolino Donje sta namreč Luciano in Alessandro Kumar prišla v sredo, da bi nekaj dni skupaj hodila po bližnjih gorah. Vendar pa se je moral v petek oče, ki je izkušen alpinist, vrniti v Trst, medtem ko se je Alessandro odločil, da bo po poti, ki pelje od bivaka Stuparich preko bivaka Mazzeni, skušal kar sam priti do koče Pellarini. Do te koče pa ni nikoli prispel, ker je padel v prepad, medtem ko podpis v knjigi gostov bivaka Mazzeni priča, da je mladi plezalec prispel do tega bivaka. Alessandro Kumar, ki je z družino stanoval v Ul. San Cilino 71, je bil star 19 let in je obiskoval zadnji razred zavoda Carli. Gre že za peto smrtno nesrečo, ki se je v tokratnem prazničnem obdobju pripetila v gorah Furlanije-Julijske krajine. Ranjena sopotnika prepeljali v Palmanovo Mlada Tržačana v nedeljo umrla v strašni nesreči v nedeljo zgodaj popoldne se je na avtocesti ^ ®stre-Trst pripetila huda prometna nesreča, v merit* sta izgubil3 življenji dva mlada Tržačana, višin' 140 sta bil3 njuna prijatelja ranjena. V rp ■ J Servisne postaje pri Gonarsu se je golf z y)susko tablico TS 346472, ki je vozil v smeri Proti Trstu, zaletel v guard-rail sredi cestišča, pri čemer sta bila na mestu mrtva 18-letni Paolo Smaldino, ki je stanoval v Ul. Commerciale 48, ln 19-letni Lorenzo Pettarosso, ki je stanoval Prav tako v Trstu, in sicer na Stari istrski cesti. cP Piuamika nesreče še ni povsem znana, kajti krat policij3 iz Červinjana, ki je prva prišla na dor, *jesreče, še ni izdala dokončnega poročila o 0koi0C*^u' P3.86, da so se v nedeljo popoldne p0. 1 15. ure štirje mladi Tržačani vračali domov, pfpffb ko so noč med soboto in nedeljo baje ^veli v diskoteki Tessera v Benetkah, satiri' tržaški 9olf ie upravljal 20-letni Ales-v °ro lenco, ki je prehiteval in pr: tem zavozil arriKrajno levo- Silovito se le čelno zaletel v gu-eni^ail' ki na tistem mestu označuje prehod med Solf cestiščem in drugim, se pravi, da je tržaški v02j,Prešel na tisti del avtoceste, ki je namenjen je pj?11?' ki vozijo iz Trsta proti Mestram. Udarec izgub,tf0 sil°vit. da se je golf, potem ko je sko r,!1 ,os. sprednjega dela, »dvignil« in dejan-ne sm ■ eil avtomobil, ki je prihajal iz nasprot-BL 22(Sn' ^ avtu tipa alfa z registrsko številko čil sta ^1 9a je tržaški golf dejansko preskp-^0 met 56 peliala zakonca Michieletto, približno thpma ^.OV-aa niima Pa se je v avtomobilu lancia Nildo 7„rrCrri,mSk? registracijo (UD 564468) vozil tel. čredno ie 'vaVr*1^699 ?e je tržaški golf zale-Priznr ni k ključil svojo smrtonosno vožnjo. koj pi ISIS 699 ri° naleteli mimoidoči ta- k, jfS 2?° del. avfoceste, sProtnil P.r0tl Benetkam (torej na na- deni pasu, po katerem je vozil avto štirih ( j Paolo Smaldino Lorenzo Pettarosso mladih prijateljev), so vsepovsod ležale razbitine tržaškega golfa, med njimi pa trhpli Smaldina in Pettarossa in razni predmeti, ki so pripadali štirim mladim Tržačanom. Voznik Alessandro lenco in njegov bližnji sopotnik 21-letni Michele Puis-sa sta bila v nesreči ranjena in so ju prepeljali v bolnišnico v Palmanovo. Medtem ko sta bila Paolo Smaldino in Lorenzo Pettarosso, ki sta po vsej verjetnosti sedela zadaj, pri priči mrtva. Kot smo že omenili, se je avtomobil po prvem silovitem trčenju v ograjo večkrat zaletel in pri tem postopoma zgubljal kose. Vzroki nesreče še niso povsem jasni, domneva pa se, da so se štirje prijatelji odpravili na pot po noči, ki so jo prebili v diskoteki in so zato bili neprespani. V nesreči, v kateri so od tržaškega golfa v bistvu ostale le razbitine, so bili poškodovani še drugi avtomobili. Alfo 75 zakoncev Michieletto je poškodoval kos motorja, ki je odletel s tržaškega golfa, potem pa se je vozilo še zasukalo okoli svoje osi, ker se je voznik skušal izogniti hujšim posledicam. Trčenju se ni mogel izogniti niti Zuccolo s svojo lancio, proti kateremu je z vso hitrostjo prihajal že močno oškodovani golf. Pri Korošcih pokopali Antona Kozloviča Včeraj opoldne so na pokopališču pri Korošcih nad Miljami položili k zadnjemu počitku starega borca za človekove pravice in še posebej za nacionalno svobodo slovenskega človeka v naših krajih Antona Kozloviča. Dočakal je lepo starost, saj bi v kratkem slavil 88. rojstni dan. Vendar njegovo življenje ni bilo le časovno dolgo, pač pa tudi vsebinsko polno in bogato. Pokojnik je še kot nedorasel mladenič prišel v Trst iz male vasi Zabavlje v slovenski Istri, kjer mu težka in skopa zemlja ni mogla dati kruha. Toda Anton Kozlovič je kaj kmalu spoznal, da tudi sicer bogato mesto ni radodarno. Prav nasprotno. Zato je povsem naravno, da se je že pri svojem osemnjastem letu znašel med tistimi, ki niso pristali na izkoriščanje in še posebej na nacionalno zatiranje slovenskega človeka v naših krajih. In tem načelom je ostal dosledno zvest. Zato je bilo povsem naravno, da se je priključil Osvobodilni fronti in spomladi 1944 ga srečamo kot člana okrajnega odbora OF v Skednju. Jeseni 1944 se je moral celo umakniti s terenskega dela v partizane. Po osvoboditvi je nekaj časa ostal pri Narodni zaščiti, nakar se je vrnil domov v Trst, k družini, na delovno mesto v staro »feriero« in seveda med tovariše v tedaj tako burnem političnem dogajanju v naših krajih. Tudi v najbolj vročih dneh nesrečnega razkola v delavskem gibanju aktivistom iz vojnih časov z nasprotnega brega srečanje z njim ni bilo neprijetno. Ko pa so se vode pomirile, je tudi sam iskal njihovo družbo. Nekaj let po upokojitvi se je iz svojega južnega predmestja preselil h Korošcem in bil še naprej družbeno zavzet. In šele tedaj, ko so mu leta upočasnila korak, je nekoliko zavrl tudi svojo družbeno-politično zavzetost. Te dni je dokončno omagal in zato je predsednik Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga v svojem zadnjem pozdravu pokojniku zelo lepo rekel: »Zato počivaj v miru v naši izmučeni šavrinski zemlji!« Zaradi popravil in tehničnega pregleda občinskega šolabusa s 25 sedeži, ki ga predvidevajo veljavna zakonska določila v zvezi s šolskimi prevozi, devinsko-nabre-žinska občinska uprava sporoča, da bodo urniki občinskih šolabusov od danes do predvidoma sobote, 20. t. m. začasno spremenjeni. Za informacije o se lahko starši obrnejo na urad za šolstvo občine Devin-Nabrežina, soba št. 20, tel. 200421, int. 17. Pokrajinske svet le bežno o politični krizi Politična kriza, ki že nekaj tednov dejansko paralizira tržaško Občino in Pokrajino, za sedaj ni vredna debate v pokrajinskem svetu, ki se je sinoči redno sestal, ne da bi vzel v pretres političnih zdrah in prepirov znotraj pet-stranske večine. Predsednik Croz-zoli je le uvodoma, sicer ob precejšnjem nezanimanju svetovalcev, na kratko sporočil, da je izročil pokrajinskim vodstvom večinskih sil neke vrste dokument z oceno opravljenega dela in z okvirnim programom za delo v novem letu. Govoril je o preverjanju, ki je v teku, priznal nekatere težave v večinskih vrstah, ni pa omenil vzrokov, ki hromijo delo petstranskarske koalicije. Med nerešene programske obveze je predsednik uvrstil agencijo za mladinska vprašanja, kraški park in neizpolnjene obveze glede konference o gospodarstvu. Ta čudna in za navadnega državljana nerazumljiva kriza se torej nadaljuje. Tajniki večinske koalicije se bodo ponovno sestali v četrtek, ko bodo verjetno formalizirali ustanovitev neke vrste kabinetnega sveta, ki naj bi nadzoroval delo občinske in pokrajinske uprave. Razloge za krizo pa je treba v resnici iskati v krščanski demokraciji, kjer bi se hotel marsikdo rešiti župana Richettija in njegove morotejske struje, ki je v notranji opoziciji, a ima še vedno velik vpliv v krajevnih upravah in tudi v deželni vladi, ki jo zastopa odbornik za finance Rinaldi. (st) Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona in pra-nona t Pepka Štolfa vd. Grilanc Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 14. uri iz nabrežinske mrtvašnice v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo otroci Joško, Marta, Peter, Marica in Danilo z družinami, brat Karlo in ostalo sorodstvo. Salež, Veliki Repen, 9. januarja 1990 Draga nona Repka ostala boš vedno v naših srcih! Vnuki: Marjetica, Magda, Patricija in Maja z družinami, Tommy, Erika, Andrej, Damijan in Deborah. Pravnuki: Borut, Tomaž, Jasna, Poljanka in Veronika. Upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje svojemu uslužbencu Petru Grilancu ob bridki izgubi drage mame. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Cvetko Gomizelj Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Zgonik. Žalujoči žena Cvetka, sin Edi, hči Vanda, snaha Anica, zet Ivan, vnuka Dorjan in Damjana ter ostalo sorodstvo. Prosek, Veliki Repen, Fiumicello, 9. januarja 1990 V Srenjski hiši v Prebenegu Pri KD Rapotec je gostovala dramska skupina PD Domovina V soboto zvečer smo prisostvovali prvi prireditvi, ki jo je v novem letu priredilo kulturno društvo Rapotec iz Prebenega. V polni -dvorani srenjske hiše, v kateri ima društvo svoj sedež, so namreč domači prosvetni delavci gostili člane dramske skupine prosvetnega društva Domovina iz bližnjega Ospa. To je po vojni prvo srečanje med tema dvema društvoma in je -kot je poudaril predsednik KD Rapotec Boris Bandi - znak, da hočemo enkrat za vselej porušiti vse barikade in zidove, ki ovirajo medsebojno sožitje ter odpreti meje na vseh poljih, da bosta prijateljstvo in mir vladala ne samo tukaj pri nas, kjer smo sicer mejo že zdavnaj odpravili, temveč tudi povsod tam, kjer ljudstvo hrepeni po demokraciji, sožitju in miru. Prebenežanom, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so se člani osapskega društva predstavili z znano in priljubljeno igro Županova Micka, in to v njihovem narečju. Sami so jo prevedli, zrežirali in zelo lepo ter dobro podali. Kot nam je povedal starejši član skupine tov. Vodopivec, ima prosvetno delovanje v Ospu zelo dolgo in bogato tradicijo, saj je eno izmed najstarejših prosvetnih društev na Slovenskem. Osapska šola pa je pred leti praznovala 170. obletnico ustanovitve, čeprav sedaj na žalost otroci, ki jih je v vasi, kot povsod, zelo malo, obiskujejo šolo v Dekanih. Pred prvo svetovno vojno in takoj po njej, dokler niso fašistične oblasti prepovedale delovanje in zaprle vsa naša društva, so Osapci imeli zelo dobre stike na vseh poljih z vsemi breškimi vasmi, posebno s Prebenegom in Mačkoljami. Po zadnji svetovni vojni, ko se je diplomatsko in politično razmerje med Italijo in Jugoslavijo normaliziralo in so se meje odprle, pa je ta povezanost ponovno zaživela. Po končani prireditvi so udeleženci prireditve z vso vnemo in toplo nagradili nastopajoče z upanjem, da se bodo čimprej vrnili. Sledila je prisrčna in prijateljska družabnost, ki se je ob prigrizku in domači kapljici nadaljevala pozno v večer, (mm) gjerZSč®* SLOVENSKO SLOVENSKI KLUB f^rfsTALNO.. JvMfI V trstu 'Milili GLEDALIŠČE rahluiica sv. Frančiška ZU/11 Gostuje SNG DRAMA Ljubljana vabi danes, 9. t. m., ob 20.30 v Dušan Jovanovič Gregorčičevo dvorano ZID, na razpravo okrog knjige Karla Šiš-koviča, ki je postumno izšla pri ZTT JEZERO ZNANSTVENO RAZMERJE Režija Dušan Jovanovič DO VPRAŠANJA NARODNOSTI V petek, 12. t. m., ob 20.30 - abonma RED A in D O knjigi bosta spregovorila v soboto, 13. t. m., ob 20.30 - Boris Gombač in Pavel Stranj. abonma RED B, E in F O aktualnosti Šiškovičega raz- v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri - mišljanja pa bo spregovoril abonma RED C in G Ferruccio Clavora. gledališča kino VERDI Simionična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. V četrtek, 11. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu prvi letošnji simfonični koncert vključen v operno sezono. Na sporedu v prvi absolutni izvedbi za Trst Igorja Strawinskega POSVETITEV POMLADI. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Wolfgang Rennert, ki bo v uvodu predstavil drugo suito za orkester Ravelove DAPHNE IN CLOE. Koncert bodo ponovili v petek, 12. t. m., ob 20.30 (red B) in v soboto, 13. t. m., ob 18. uri (red S). ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila Wilderjevo delo PICCOLA CITTA. Režija: Ermanno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. ARISTON - 16.00, 22.00 Willy Signori... e vengo da lontano. EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Sylvester Stallone. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 17.30, 22.05 The Abyss, r. James Cameroon. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ho vlnto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Le dolci intimita di Annette, pora, □ □ NAZIONALE IV - 16.10, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.30, 22.15 Ghostbusters II. EDEN - 15.00, 22.00 Cicciolina e Moana supervogliose di maschi, pora, □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Indiana Jones e Tultima crociata. LUMIERE - 20.00, 22.15 Mystery Train. ALCIONE - 15.30, 22.00 L'attimo fug-gente, i. Robin Williams. RADIO - 15.30, 21.30 Le voglie sfrenate di Samantha e Vanessa, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Celoletna Mesečna SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Ubald Vrabec Tolminski puntarji Opera v treh dejanjih Libreto: Janez Dolenc Koncertna izvedba V četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petro-nio 4. Izvajajo: simfonični orkester iz Ljubljane - operni solisti: O. Gracelj, N. Belamarič, J. Kores, J. Reja, I. Sancin, B. Gorinšek, M. Trček, I. Tuskanič, V. Zadravec, M. Vedernjak - moški zbor društva "Consortium musicum" Dirigent: dr. Mirko Cuderman Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Trstu od 10.30 do 13.30. koncerti razne prireditve razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. , V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. t. m. na ogled razstava o ruskih baletih DIAGHI-LEVA. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ 89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. V galeriji S. Michele - UL S. Michele 8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. CRAGLIETTA ob 100-letnici rojstva. LOTERIJA BARI 82 28 18 28 30 CAGLIARI 6 85 29 55 52 FIRENCE 63 59 79 42 72 GENOVA 79 38 45 68 56 MILAN 81 77 63 51 56 NEAPELJ 70 51 47 67 64 PALERMO 30 29 49 7 50 RIM 88 5 55 65 12 TURIN 42 11 47 59 40 BENETKE 7 29 78 50 68 ENALOTTO 2 12 2 2 2 1 2 X 1 X 1 KVOTE: 12 59.167.000.- 11 2.050.000.- 10 178.000.- mali oglasi 192.000 lir 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnikd. včeraj - danes Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu SPOMINSKO PROSLAVO ob 45-letnici tragičnih dogodkov, ki so se odigrali 10. januarja 1945. Sodelujejo: osnovna šola Boršt ter MePZ Slovenec in Slavec. Na sporedu bo tudi kratek dokumentarec o pričevanju preživelih. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 13. t. m. na FILMSKI VEČER. Predvajali bomo film Rain man. Začetek ob 18.30. PO UGODNI ceni prodam stanovanje v Tržiču, primemo za dve osebi. Tel. (040) 208896. UGODNO prodam renault 5 TIGA, letnik 89. Telefonirati na št. 200970. PRODAJALKA in aranžerka išče stalno in resno delo. Govorni jeziki: srbohrvaščina, slovenščina, angleščina in italijanščina. Tel. (040) 572149. DAJEM v najem gostilno v dolinski občini. Za informacije tel. na št. 228017. OSMICO je odprla Sonja Štrajn v Mač-koljah - Križpot št. 84. OSMICO je odprl v Borštu št. 1 Sergij Mahnič. UVOZNO-IZVOZNO podjetje zaposli uradnico-uradnika z znanjem angleščine in srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na: Fermo posta Vlila Opicina - Pat. TS 2001024. IŠČEM v najem skladišče oz. trgovino, 80 kv. m, v Sežani, Divači ali Senožečah in okolici. Tel. (003867) 72069. IŠČEM hišno pomočnico, enkrat tedensko v jutranjih urah, po možnosti iz okolice Sesljana. Klicati ob urah kosila na št. 291270. SLOVENSKA študentka s pasivnim znanjem italijanskega jezika išče resno delo v Gorici. Tel. (003865) 25968. ODKAR ima Društvena gostilna v Dolini novo vodstvo so vedno številnejši gosti zelo zadovoljni nad izbiro vedno novih zelo okusnih specialitet. Seveda so gostom na voljo tudi izbrana domača in buteljčna vina. Danes, TOREK, 9. januarja 1990 NIKOSAVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 14.31 in zatone ob 6.24. Jutri, SREDA, 10. januarja 1990 DOBROSLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,2 stopinje, zračni tlak 1029,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Zanola, Elisa Rosatti, Andrea Stefanachi, Fabio Rupel, Linda Colarich, Federico Orsini, Mattia Petronio, Carlotta Degano, Ce-lešte Mercandel, Federica Calligaris. UMRLI SO: 75-letni Umberto Bau-zon, 80-letna Maria Germanis, 85-letni Aristo Manocchi, 78-letni Luigi Mat-jak, 80-letni Ferdinande Osvald, 78-letni Pietro Cherbocci, 68-letna Aliče Remic, 93-letna Filomena Marussich, 77-letni Bruno Rasman, 89-letna Antonia Boch, 65-letna Nives Logli, 67-let-ni Francesco Vianello, 92-letna Giusti-na Spechar vd. Germanis, 80-letni Gi-usto Kovačič, 70-letna Maria Antonini por, Giordani, 86-letni Emilio Preghel, 56-letni Bruno Ceschia, 38-letna Anna-maria Lamonarca por. Maraston, 68-letna Carmen Gerin, 34-letni Vincenzo Leone, 75-letna Giuseppina Terlicher, 83-letna Amalia Pangher vd. Camau, 66-letni Francesco Migliacci, 62-letni Bruno Parovel, 59-letni Giuseppe Bu-san, 79-letna Raffella Domadoma, 72-letni Giuseppe Balanzin, 78-letni Aldo Gardina, 76-letni Valentino Benolich, 68-letni Sergio Pertot, 79-letni Antonio Mesnik, 78-letna Roma Sabbadin, 88-letna Anna Zanier, 80-letni Tommaso Cusumano,' 82-letna Angela Savi, 66-letni Duino Braico, 69-letna Bruna Ba-buder, 67-letna Ida Maria Viscovich, 90-letna Guglielmina Ikavec. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 19.30 Ul. Roma 15, UL Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, UL. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti Bi radi na sneg v Val Ceniš od 19. do 27. januarja za 300.000 lir? Za informacije tel. na št. 200150 ob večernih urah. SPDT je sklenilo odpovedati izlet v Marano Lagunare 21. januarja zaradi nezadostnega števila vpisanih. Vsi tisti, ki so že vplačali za izlet, lahko denar dvignejo na ZSŠDI. Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET FAURE. razna obvestila Narodna in študijska knjižnica - Odsek za slovenski jezik obvešča, da redno deluje JEZIKOVNA POSVETOVALNICA v Ul. sv. Frančiška 20/1, tel. (040) 774333. Urnik: vsako sredo od 17. do 19. ure. TPPZ Finko Tomažič obvešča, da bo v petek, 12. t. m., ob 20.30 v Bazovici PRVA VAJA v letu 1990. Po vaji se bo vršilo vpisovanje pevcev in družinskih članov za križarjenje s potinško ladijo Istra od Kopra do Aten in nazaj. Nastopili bomo na Kefaloniji in na Korčuli. Ostale naprošamo, da pohitijo z vpisom, ker so mesta omejena. Sekcija KPI Josip Verginella vabi v nedeljo, 14. t. m., ob 10.30 v Ljudski dom v Križ na javno razpravo na temo "POLITIČNI PREDLOG TAJNIKA OCCHET-TA". Sodeloval bo deželni svetovalec Miloš Budin. prispevki Ob 20. obletnici smrti našega predragega strica in svaka Marjota Kocjančiča darujejo Pavel, Magdi in Gracja. 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 10. obletnici smrti dr. Carla Dela-mija darujejo za Center za rakasta obolenja: dr. Sardagna 10.000 lir, Rina Dolce 10.000 lir, Maria Angelotti 10.000 lir, Vincenzo Ferfoglia 10.000 lir, Maria Leghis-sa 10.000 lir, Markovič 10.000 lir, Colja 10.000 lir, Zora Tausani 10.000 lir, Baratti-ero 10.000 lir, Danila Marini 10.000 lir, Bruna Leghissa 10.000 lir, Sandrin 10.000 lir, Olga Okretič 10.000 lir, Nada Pernarčič 10.000 lir, Rudi Pernarčič 10.000 lir, Silvio Rebula 10.000 lir, Dario Pertot 10.000 lir, Marko Pertot 10.000 lir, Albina Ferfoglia 10.000 lir, Bruna Vigini 10.000 lir, Angela Godinic 10.000 lir, Giovanni Urbani 10.000 lir, Giuseppe Jurman 10.000 lir, Bruno Aloisio 10.000 lir, Aristi-de Balbi 10.000 lir, Albina Žužek 10.000 lir, Cvetka Pieri 10.000 lir, Carolina Cel-lie 10.000 lir, Dorina Terčon 10.000 lir, Franco Corbatto 10.000 lir, Franco Span-ghero 10.000 lir, Lidia Gabrielli 10.000 lir, Boero 10.000 lir, Lidia Roveri 10.000 lir, Gorian 10.000 lir, Neva Godnič 10.000 lir, Mila Godnič 10.000 lir, Milena Sirca 10.000 lir: Raimondo Misseroni 10.000 lir, Metlikovec 10.000 lir, Giacca 10.000 lir, Taucer - Leghissa 10.000 lir, Olga Blaži-na 10.000 lir, Dorina Concion 10.000 lir, Knez 10.000 lir, Roberto Medelin 10.000 lir, Giorgio Medelin 10.000 lir, Nevierov 10.000 lir, Bruno Sette 10.000 lir, Luciana Rigo - Fabrio 10.000 lir, Vilma Visentin 10.000 lir, Stanislao Kralj 10.000 lir, Andrea Terčon 10.000 lir, Enrico Merlino 10.000 lir, Alberta Antonie 10.000 lir, Elvira Toloi 10.000 lir, Ernesta Germani 10.000 lir, Lidia Nicolin 10.000 lir, Olga Mikelato 10.000 lir, Maria Jurman 10.000 lir, Angela Cattaruzza 10.000 lir, Milena Leghissa 10.000 lir za Mario Leghissa 10.000 lir, Nada Lassic 10.000 lir, Maria Sauro 10.000 lir, Maria Nicoletti 10.000 lir, Ema Šuc 10.000 lir, Marta Glavina 10.000 lir, Albina Terčon 10.000 lir, Tuta 10.000 lir, Antonietta 10.000 lir, Mary Se-riani 10.000 lir, Rozina Gruden 10.000 lir, Seriani 10.000 lir, Elide Giacca 10.000 lir, Vera Abbondanza 10.000 lir, Jelka Sardoč 10.000 lir, Lidija Cappelli 10.000 lir, Miroslave Štolfa 10.000 lir, Federico Pernarčič 10.000 lir, Žužek 10.000 lir, Adamič 10.000 lir, Pina Legiša 10.000 lir, Adriana Giuzzi 10.000 lir, Elena Gulič 10.000 lir, Marija Pernarčič 10.000 lir, Angela Peric 10.000 lir, Graziela Margherit 10.000 lir, Stanislao Cosma 10.000 lir, Luigi Paulina 10.000 lir, Marija Semolič 10.000 lir, Marija Leghissa 10.000 lir, Vittorio Leghissa 10.000 lir, Lina Leghissa 10.000 lir, Ludvik Mokole 10.000 lir, Albina Brana 20.000 lir, Giuseppe Gruden 20.000 lir, Zlatka Taučer 20.000 lir, Maria K ves 5.000 lir, Adele Brausin 5.000 lir, Laura Martellani 5.000 lir ter Marina Martella-ni 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Justa Švare daruje Zdravko Žuljan z ženo 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Justa Švaro darujeta Ne-vija in Nadja Berdon z družinama 50.000 lir za SKD Slavec - Ricmanje in 50.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Justa Švaro daruje Gračt-jela Vdrus 30.000 lir za_ŠD Breg. V spomin na Justa Švaro daruje Laura Forno 20.000 lir za ŠD Breg. Ob obletnici mamine smrti darujeta Karlo in Marta z družinama 50.000 Ur za KD Slovan, 50.000 lir za padriško cerkev in 50.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na padlega borca Henrika daruje sestra Angela Stefančič 25.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ. V isti namen daruje družina Luciana Sedmaka 20.000 lir za sekcijo VZPI -ANPI Križ. menjalnica 8. 1. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar .. ... 1256,400 1245,— Japonski jen 8,680 8,500 Nemška marka .. ... 748.- 745.— ' Švicarski frank — . 820,560 816,- Francoski frank . ... 219,130 217,— Avstrijski šiling ... . 106,400 105,800 Holandski florint ... 662,650 659.— Norveška krona ... . 192,570 190.— Belgijski frank .. ... 35,620 35.— Švedska krona .... . 204,090 203.— Funt šterling .... ... 2064,800 2045.— Portugalski eskudo 8,460 8,— liski šterling .... ... 1973,300 1960,— Španska peseta ... . 11,462 11,300 Danska krona ... ... 192,640 190.—- Avstralski dolar ... . 984,— 950.— Grška drahma ... 8,001 7,600 Jugoslov. dinar ... — 102,— Kanadski dolar .. ... 1081,300 1060,— ECU . 1512,400 — bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Ob zadnjih izjavah, komentarjih, polemikah in številkah Zastor na letošnji Fantastico Monica Vitti med lansko sezono v delu Giancarla Sbragie Prima pagina Tudi Lenin je moral v skladišče PARIZ — Val burnih dogodkov v Vzhodni Evropi ne vpliva samo na politično in gospodarsko dogajanje naše celine. Tudi televizijski programi so izpostavljeni vplivu tega dogajanja. In ne samo zato, ker bi novinarske, oddaje zasegale več prostora. Projekti, ki so se pred časom zdeli dobri, romajo v koš ali v skladišče. Tako se je zgodilo s kolosalom o življenju voditelja oktobrske revolucije Lenina, ki ga je prva franscoska televizijska mreža umaknila z ekrana, češ da ni to trenutek za predvajanje filma, ker preveč poveličuje Leninov lik. Vlak za Petrograd, ki obnavlja znano Leninovo potovanje iz Ziiricha v tedanjo rusko prestolnico, je koprodukcija francoske, italijanske, avstrijske, španske in zahodnonemške televizije. Film je režiral Damiano Damia-ni na osnovi teksta Enza Bettize, Leninov lik pa je podal Ben Kinsley, igralec, ki je dobil oskarja za svojo intepretacijo Gandhija. Podpredsednik TF1 Mougeotte je dejal, da so predvajanje filma odložili na poznejši čas, ker je »film sicer dober, vendar preveč prizanesljiv z Leninom. V bistvu gre proti sedanjemu dogajanju. Zato ga bomo predvajali, ko se bo stanje nekoliko ustalilo«. Utemeljitev je izzvala jezo režiserja Damiana Damianija, ki je dejal, da je bila osnova filmu trdo raziskovalno delo. »Privabila pa me je ideja o vlaku upanja in o tem, kako so to potovanje doživljali različni protagonisti.« Povsem nasprotnega mnenja pa je bil avtor teksta Enzo Bettiza, ki soglaša z vodstvom TF1. Bettiza pravi, da so Da-miani in producenti močno omilili njegov izvirnik. »V filmu je Lenin neke vrste svetniček,« obtožuje Bettiza, »ne pa učinkovit in tudi krut revolucionar, kar je v resnici bil. Danes ni mogoče predvajati tistega ponarejenega Lenina, ko drug za drugim padajo vsi epigoni leninizma in stalinizma.« Polemika se vnema. Vprašanje pa je, koliko bo koristila objektivnejšemu tolmačenju zgodovine. Neslana šala v oddaji Sandre Milo Sandra Milo je prekinila včerajšnjo oddajo Lamore e una cosa meravigli-osa po telefonskem sporočilu, da njen sin Ciro leži v neki rimski bolnišnici, težko poškodovan po prometni nesreči. Vest je sporočila med oddajo v živo neznana gledalka. Šele precej ur kasneje se je izkazalo, da je bilo telefonsko sporočilo le neokusna in neslana šala, ki si jo je dovolila neznana poslušalka. Oddaja se je začela kot običajno ob 14.45, telefonsko sporočilo je prišlo približno ob pol štirih. Kot predvideva pravilnik, se je ženska najprej pogovorila z uredništvom oddaje, povedala je lažno ime in telefonsko številko nekega javnega lokala, da so jo lahko spet poklicali. V oddaji bi morala spregovoriti o ljubezni, Milovi, ki se je prav tedaj pogovarjala s svojima gostoma v studiu - Alessandrom Gassmanom in Francesco DAloja, pa je zabrusila: »Kaj počneš tam, ko pa tvoj sin leži težko ranjen v bolnišnici?« Sandro Milo je v joku zapustila studio, zaradi slabosti so jo morali pospremiti v bolniško sobo, prekinjeno oddajo pa so nemudoma nadomestili z nanizanko. Avtorja oddaje Roberto Ferrante in Carlo Raspollini sta takoj segla po telefonu in skušala preveriti podatek o nesreči s prometno policijo in v posameznih bolnišnicah. O Čiru De Lollisu ni bilo sledu. Za zadevo se je začela zanimati tudi policija, ki je uspela fanta obvestiti o neprijetnem sporočilu. Ko se je vrnil domov, je bilo vse pojasnjeno. Ostane seveda dogodek kot tak, incident, ki se kljub previdnosti in kljub vsemogočim filtrom lahko vedno pripeti v oddajah v živo. Neznani gledalki je potegavščina uspela, ker je bila očitno premišljena in do podrobnosti načrtovana. Morda bi bilo zanimivo ugotoviti, zakaj čutijo gledalci potrebo po takih šalah. Ženska namreč ni dajala vtisa neuravnovešenosti. Ko se oddaja odpre občinstvu, mora biti tako tveganje očitno predvideno. Sama od sebe se ponuja trditev, da letošnji Fantastico ni zadovoljil prav nikogar, čeprav tudi ta izjava ni popolnoma točna: oddaja res ni zadovoljila ne gledalcev, ki imajo največ pravice, da so razočarani, ne samih voditeljev tega vedno obrekovanega sobotnega varieteja, pač pa so marsikomu dvignile moralo milijarde in podeljene nagrade. In prav zato je morda Fantastico kljub vsemu vreden še nekaj besed. Marsikdo vali vso krivdo za neuspeh na letošnje voditelje oddaje. In res si je težko zamišljati, da bi uspešno učinkovala trojica oseb, med katerimi je prišlo do slabe krvi že pri četrti oddaji. Anna Oxa se je namreč od vsega začetka začela postavljati kot primadona, kar Massimu Rarnieriju prav gotovo ni bilo pretirano všeč, čeprav se do zadnje oddaje ni uveljavil kot vodilna osebnost. Naj lepše in najbolj elegantno se je izmazala Ales-sandra Martinez, ki se je enostavno izognila polemikam. Ranieriju pa so na koncu očitno začeli popuščati živci, saj je izrekel marsikatero pikro tudi na račun funkcionarjev prve državne mreže. Če je res, da riba smrdi pri glavi, je seveda tudi res, da lahko iščemo vzroke za neuspeh ne samo med voditelji, temveč tudi med funkcionarji, pri nepravilnih izbirah, ki so jih opravili, in pri osnovni usmerjenosti prve mreže, ki je kljub vsemu najbolj gledana TV mreža v Italiji. Pri tem nas tudi ne morejo potolažiti izjave funkcionarja Maria Maffuccija, ki nam je še pred božičem skušal postreči s tolažbo, češ da bo prihodnje (oziroma že letošnje) leto prineslo za Fantastico veliko sprememb - ime, formulo, zasnovo, skratka vse. Težko verjamemo tej trditvi, ker se oddaja že deset let ponavlja le z malenkostnimi spremembami, vsako leto pa je tudi slabša in dolgočasnejša, rešujejo jo z uglednimi gosti, komiki in podobnimi obliži, ki se vsako leto sproti tudi izkažejo za neučinkovite. Očitno bi bilo treba najprej spremeniti marsikaj v vodstvu same mreže, nato v zasnovi oddaje in šele nato bi lahko govorili o voditeljih, čeprav s tem nikakor ne mislimo braniti letošnjih. Zdi se, da je bila edina posrečena novost letos (sicer jih tudi ni bilo dosti) povezovanje srečk in loterije s filmi, saj so prav filmi postali dejanski protagonisti tega nesrečnega varieteja. Morda producenti, režiserji, avtorji in igralci niso dovolj izkoristili možnosti, ki jo je nudil Fantastico, izkazalo pa se je, da je bila zamisel pravilna in da jo velja uporabiti še kdaj. Najsrečnejša sta bila seveda Alberto Sordi in Monica Vitti, protagonista filma Polvere di stelle, ki ga je Sordi tudi sam režiral leta 1973. Za filme, ki so bili vezani na srečke, je glasovalo občinstvo in prav temu občinstvu sta se Sordi in Vittijeva najprisrčneje zahvalila. Dokazala sta še enkrat, da spadata med tiste igralce, ki jim mnenje občinstva še mnogo pomeni, obema pa je bil očitno tudi film pri srcu, ker obravnava posebno obdobje in posebno gledališko okolje. Pred nami je sedaj nekaj mesecev miru, proti koncu poletja pa se bo prav gotovo spet govorilo o sobotnem varieteju, ne ker bi si ga kdo želel, pač pa zato, ker bo televizija potrebovala oddajo, ki naj bi spremljala eno med najbolj radodarnimi italijanskimi loterijami. Funkcionarji RAI 1 v svojem zagovoru ta trenutek pogosto segajo po številkah in podatkih loterije, denimo, da je bilo letos rekordno leto v prodaji srečk, kar je seveda dvignilo število gledalcev vsaj pri zadnji oddaji, ko je vsakdo upal, da se bo slepa boginja obrnila prav k njemu. Drugače je oddaji sledilo okrog 8,5 milijonov gledalcev, kar ni zadovoljilo odgovorih funkcionarjev prve mreže. Utemeljena je sicer ugotovitev, da se je sestava sobotnega občinstva v zadnjih letih odločno spremenila: ob sobotah zvečer si ljudje namreč radi privoščijo drugačno zabavo, kot je lahko počitek v fotelju pred malim ekranom in gledanje nezabavnega varieteja. L m današnji televizijski in radijski sporedi is ( RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Claudio Lippi in Eugenia Monti) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al bi-glietto 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika in kronika motorjev 15.30 Italijanske dežele 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nan.: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Film: Anima persa (dram., It. 1976, r. Dino Risi, i. Vittorio Gas-sman, Catherine Deneu-ve) 23.20 Italija proti raku 0.20 Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.50 Dokumentarec: Alliens -ameriške šole in etnične manjšine ^ RAI 2_________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nanizanka: Capital 9.30 Tečaja angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: Lamore e una cosa meravigliosa 15.50 Nanizanka: Alf 16.15 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Vesti in Videocomic 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: lo sono Valdez (vestern, ZDA 1970, r. Edwin Sherin, i. Burt Lancaster, Susan Clark) 22.10 Dnevnik nocoj in Aktualnosti 23.10 Dnevnik, vreme in horoskop 23.30 Film: II figlio di Giuda (dram., ZDA 1960, r. Richard Brooks, i. Burt Lancaster) | ^ RAI 3 | 9.50 SP v smučanju: ženski slalom (iz Hinterstoder-ja), vmes (11.00) dok. Meridiana 13.00 Dok.: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Zupack, igra za razvijanje inteligence, 15.00 Ambiente vivo 15.30 Šport: rokoment in hokej na travi 16.30 Drobci in BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piti 20.25 Rubrika: Cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Chi l'ha vi-sto? 21.30 Dnevnik - nocoj 21.35 Film: Tenebre (srh., It. 1982, r. Dario Argento, i. Anthony Franciosa) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Film: La fontana della vergine (dram., Šve. 1959, r. Ingmar Bergman) | TV Ljubljana 1 ~ 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Na sedmi stezi (pon.) 9.50 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek, iz Hinter-stoderja) 10.40 Mozaik. Tuji jeziki 11.00 Video strani 12.05 SP v smučanju: ženski slalom (2. tek) 15.35 Tuji jeziki (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 SP v smučanju: ženski slalom (povzetki) 17.40 Spored za otroke in mlade: Mali Povirek, Periskop - Triglavski narodni park 18.50 Risanka, TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vedno popoldne (Kelly-Ste-vens, r. David Stevens, i. Lisa Harrow, Tushka Berger, 1. del) 21.10 Pesem je... New Swing Ouartet 21.45 Dnevnik, šport, vreme 22.05 Video strani [W) TV Koper 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Nogomet - argentinsko prvenstvo 15.30 Nočni boks 16.15 Juke Box (pon.) 16.45 Košarka NBA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.30 Nočni boks 22.00 Rubrika: Obiettivo Sči 23.00 Rubrika: Eurogolf 24.00 Nogomet - špansko prvenstvo {fcr TV Ljubljana 2 18.30 Dok.: Teleski '90 - Pripravimo se na smučanje 19.00 Naša pesem (20. oddaja) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče, Loto 20.35 Umetniški večer: Življenje in delo Tennesseeja VVilliamsa (dok., ZDA 1979, r. Ben Rea); 21.55 film Krvna vez (ZDA 1970, r. Sidney Lumet, i. James Coburn, Lynn Redgrave) Canale s 7.30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo vito, 13.30 Čari ge , 14.15 Gioco delle c ^■00 Aktualni oddaji: , ' zia matrimoniale, , Cercoeoffro 9-00 Zdravniški pregled °-30 - Canale 5 za vas ' 00 Kvizi: Doppio* sl 17.30 Babilonia, 18.( il prezzo e giusto, 1 gioco dei nove, 19.^ on fttaglie e marito ziatiete; Striscia la 0-40 Film: Pericolosan insieme (krim., 1986, r. Ivan Reitir Robert Redford, I Winger) 23.00 Variete: Maurizic stanzo Show 105 Variete: Striscia la noti-zia (pon.) 1-15 Filmske novosti 1.20 Nanizanki: Lou Grant -Un tuffo nel passato, 2.20 Bonanza - Una donna speciale | RETE A___________________( 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore T2.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica il volto dellamore 17.00 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Sogni doro 20.30 Film: Incompreso (dram., It. 1967, r. Luigi Comen-cini, i. Anthony Quayle, Stefane Colagrande) 22.30 Aktualno: Oltre la crona-ca (vodi Emilio Fede) 24.00 Film: Sei pallottole in canna (pust., ZDA 1959, r. Don Siegel, i. Fabian) 1.45 Nanizanki: Dragnet, 2.15 Adam 12 | ITALIA 1__________________| 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky - I vicini di časa, 9.00 .Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Racket, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman - Il misterioso signor Fabbri 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue je-ans 20.00 Risanke 20.30 Film: La časa stregata (kom., It. 1982, r. Bruno Corbucci, i. Renato Poz-zetto, Gloria Guida) 22.20 Nanizanka: I-Taliani 22.50 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.00 Rally Pariz-Dakar 23.30 Šport: Settimana Goal 0.40 Nanizanki: Crime Story, 1.40 Gli intoccabili | OPEON_____________________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.': Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 21.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: lo so che tu sai che io so (dram., It. 1982, r-i. Alberto Sordi, i. Monica Vitti) 23.00 Variete: Sportacus 23.15 Rally Pariz-Dakar 23.45 Nanizanka: Night Heat TMC__________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nadaljevanka: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip clip 15.00 Risanka: Snack in nan. Roxana Banana 16.00 Film: Credimi (kom., ZDA 1950, r. Norman Ta-urog, i. Deborah Kerr) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igre in kvizi: La coppia del mondo 21.30 Mednarodni prenosi 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport, vmes ženski veleslalom 24.00 Film: La via del tabacco (dram., ZDA 1941, r. John Ford, i. Charles Grape-win) ■ TELEFRIULI_____________ 11.30 Nanizanka: La famiglia Smith 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Vida de mi vida 15.00 Musič box 17.15 Nad.: Cerco l amore (1. del), 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Kodjak 20.30 Variete: Buinesere Friul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (6. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7,30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govomo-glas-beni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba. Univerza nov mejnik v razvoju Gorice Andreottiju prvi naslov častnega doktorja Del občinstva in oblasti na včerajšnji slovesnosti (Foto Bumbaca) Predsednik Andreotti predava o geografiji miru (Foto Bumbaca) Včerajšnji dan bo v zgodovini Gorice ostal zabeležen kot pomemben mejnik kulturnega, družbenega in tudi gospodarskega razvoja mesta. Skoraj desetletje stari načrti o uvedbi visokošolskih tečajev v Gorici so se vendarle pričeli uresničevati. Včeraj je podružnica Tržaške univerze v Gorici, v poslopju nekdanjega malega semenišča, dobila primeren sedež, ki ga bodo postopoma preuredili in dopolnili, tako da bo sčasoma lahko sprejel do tri tisoč študentov, različnih smeri podiplomskega študija. Poleg že uvedenih visokošolskih tečajev, se bo že v prihodnjih dneh začelo redno akademsko leto tudi za slušatelje posebnega tečaja za mednarodne in diplomatske vede, v sklopu fakultete za politične vede in ekonomijo. Pomembnost včerajšnjega dogodka je tudi obisk Predsednika Ministrskega sveta, poslanca Giulia Andreottija, ki so mu ob tej priložnosti podelili prvi častni naslov doktorja mednarodnih in diplomatskih ved. Slovesnost je bila sredi dopoldneva v nekdanji kapeli malega semenišča, še pred tem pa je imel Giulio Andreotti krajše srečanje na županstvu, najprej s predstavniki občinskega odbora, nato pa z ljubljansko županjo Nušo Kerševan in novogoriškim županom Albertom Bevčičem, ki sta mu izročila Rusjanov cekin. Kratek, a naporem obisk v Gorici je Andreotti zaključil še z udeležbo in krajšim posegom na delovni skupščini deželnega združenja malih in srednjih industrijcev v deželnem avditoriju. V zgodnjih popoldanskih urah je bil že spet v Rimu na pomembnem sestanku vlade. Tako je potekal, v splošnih obrisih, včerajšnji obisk uglednega državnika. A zdaj k podrobnostim. Slovesnost v nekdanji semeniški kapeli, zdaj preurejeni v predavalnico, se je pričela z nekajminutno zamudo, vendar po točno predpisanem ceremonialu. Predsednika vlade je pred vhodom pričakal rektor Tržaške univerze dr. Paolo Fusaroli, na stopnišču sta paradirala karabinjerja v praznični uniformi, prihod v avlo pa so pospremili pevci zbora SantTgnazio pod vodstvom Stanka Jericija. Isti zbor, je s kora z znano Gaudeamus igitur... tudi zaključil enkratno slovesnost. Uglednega gosta so v dvorani pričakali najvišji predstavniki Dežele s predsednikom Biasuttijem na čelu, .parlamentarci, predstavniki vojaških in civilnih ter cerkvenih oblasti, diplomatskega zbora — med katerimi je bil tudi generalni konzul v Trstu Livio Jakomin — profesorji Tržaške univerze in predstojniki posameznih fakultet ter seveda množica študentov. Slovesnost se je pričela z daljšim nagovorom rektorja Tržaške univerze dr. Paola Fusarolija, ki je dejal, da si šteje v posebno čast dejstvo, da je Predsednik v razmeroma kratkem roku že trikrat obiskal to kulturno in znanstveno institutcijo. Glede prisotnosti univerze v Gorici je Fusaroli naglasil, da taka odločitev potrjuje bogato kulturno tradicijo mesta, kjer se od nekdaj prepletajo različne narodnosti in je najbolj primeren odgovor prizadevanjem vseh tistih, ki bi danes, še bolj pa jutri radi Gorici namenili pomembno mednarodno vlogo na področju kulture. V osrednjem delu nagovora je Fusaroli orisal dolgoletna prizadevanja za odprtje univerze v Gorici kar je bilo materialno mogoče šele po odobritvi zakona 26/86 — in nanizal uspehe, 'ki so bili zatem doseženi z odpiranjem visokošolskih tečajev različnih smeri. Trem tečajem - prvega so uvedli že leta 1987 — se pridružuje zdaj še tečaj iz mednarodnih in diplomatskih ved. "Gre za nekaj novega, specifičnega v evropskem prostoru," je poudaril Fusaroli. In zelo aktualnega spričo velikih premikov v zadnjem letu in spričo kopice vprašanj, ki jih bo treba razreševati tako v evropskem, kakor svetovnem kontekstu. Prav ta novi štiriletni tečaj še točneje opredeljuje tisto novo mednarodno vlogo Gorice. Zadovoljstvo nad dejstvom, da je Univerza le dobila svoj sedež, sta izrazila župan Scarano in predsednik Pokrajine Crisci. Za Scarana je bil včerajšnji dogodek med najlepšimi v njegovem desetletnem mandatu. Crisci pa je dejal, da bomo na Goriškem, kjer smo v vseh teh letih delali za premostitev meje, nove možnosti, ki se nudijo z odpiranjem univerze znali izkoristiti v pravi smeri. Vsebinsko pomemben je bil poseg predsednika konzorcija za univerzo v Gorici, senatorja Martine. "Ni bilo primernejšega kraja za visokošolske študije take smeri. V Gorici imamo glede tega najboljše pogoje. Univerza dopolnjuje dolgoletna prizadevanja, da bi preteklost povezali s sedanjostjo in še bolj s prihodnostjo." Ob tem je Martina citiral kaj je- ta preteklost pomenila na kulturnem področju ter posebej imenoval dve instituciji: semenišče, ki je bilo zgrajeno v letih 1908 - 1911, na pobudo nadškofa Sedeja,, s prispevki vseh vernikov tedanje Goriške nadškofije, državno gimnazijo, ki je imela tri vzporednice v nemškem, italijanskem ‘in slovenskem jeziku. Gorica, ki je dala ali oblikovala vrsto uglednih kulturnikov na različnih področjih, od Ascolija in Michaelstaedterja, do Pocarja in Marina, od Gregorčiča do Gradnika. "Smo obmejno področje, stičišče različnih kultur, ki so bogastvo, če se različnost ne zlorablja. V tej specifičnosti se je oblikoval tudi naš način življenja, ob spoštovanju različnosti in pripravljenosti na sodelovanje." Slovesnost se je nato prevesila v sklepni del, to je v branje motivacije o podelitvi častnega doktorata dr. Giu-liu Andreottiju, ki si je kot viden državnik prizadeval za utrjevanje in razvoj sodelovanja in miru med narodi. Poročilo o doktorski razpravi dr. Andreottija je podala prof. Paola Pag-nini, ki je ugotovila, da sta v tem primeru vlogi obrnjeni, saj je doEtorski kandidat pravi učitelj kar zadeva vprašanja politične geografije in posebej "geografije miru". Sledilo je približno polurno preda^ vanje dr. Andreottija, ki je časovno zajelo obdobje povojne obnove (Mar: schallov načrt) in vodilne smernice, ki so ga takrat uravnavale ter primerjavo z današnjim stanjem, posebej kar zadeva vzhodno Evropo. "Prizadevati si moramo za združevanje in predvsem za svobodo. Pri tem pa se ne smemo ustrašiti novosti." Rektor dr. Fusaroli je zatem prvemu častnemu doktorju izročil diplomo. Srečanje na županstvu in izročitev Rusjanovega cekina Predsednik Ministrskega sveta Giulio Andreotti je pred osrednjo slovesnostjo na sedežu Univerze obiskal tudi županstvo. Tu ga je v imenu mesta pozdravil župan dr. Scarano s sodelavci. Predsednika vlade je Scarano opozoril na najbolj aktualna vprašanja, s katerimi se srečuje mesto. Obisk na županstvu je bil združen tudi s krajšo slovesnostjo izročitve Rusjanovega cekina najvišjemu predstavniku italijanske vlade. Ta zlati spominski novec, na katerem je upodobljen goriški rojak Edvard Rusjan, je Andreottiju izročil ravnatelj Smelta iz Ljubljane Jože Žagar. Enako priznanje je bilo ob koncu lanskega leta izročeno tudi predsedniku jugoslovanskega izvršnega sveta Markoviču. Andreotti je gostitelje obdaril s posebno plaketo z upodobljeno palačo Chigi. Slovesnosti ob izročitvi Rusjanovega cekina na goriškem županstvu sta se udeležila tudi županja mesta Ljubljana Nuša Kerševan ter novogoriški Zupan Albert Bevčič ter oblikovalec cekina, Oskar Kogoj. Med krajšim srečanjem ni bilo sicer veliko časa za poglobljeno obravnavo specifičnih vprašanj, vendar je bilo v pogovorih omenjeno vprašanje možnosti skupnega nastopa pri reševanju ekološke problematike. Andreottija je na občini pozdravil v imenu stranke deželni podtajnik SSk dr. Andrej Bratuž ter mu istočasno izročil spomenico, ki se nanaša na Maccanicov osnutek zaščitnega zakona. Prisotnost predsednika vlade so, kot je slišati, izkoristili tudi predstavniki drugih strank in organizacij. Odvetnik Pascoli je izročil spomenico glede zaskrbljujočega stanja na sodišču, misovci pa so menda izročili kar nekaj dokumen- V zvezi z obiskom Andreottija na županstvu velja zabeležiti še dogodek ob vpisu v knjigo gostov. Župan Scarano je Andreottiju povedal, da ga Goričani čislajo, saj so mu na volitvah dali več preferenc kakor njemu, prvemu občanu. "To pa je zato, ker sem iz Rima in me ne poznajo", je hudomušno odvrnil predsednik. Gost združenja API Tretji obisk - srečanje predsednika vlade je veljal združenju malih industrijcev. Včeraj dopoldne so v avditoriju priredili skupščino, na kateri so vzeli v pretres najbolj aktualna vprašanja gospodarske politike. Hoteli so iz ust prvega predstavnika vlade slišati, kakšne težave se obetajo v prihodnje, spričo finančnega zakona in še bolj spričo zadnjih odločitev o manjšem nihanju lire. Ključna vprašanja, s katerimi se ubadajo predstavniki drobnega gospodarstva v naši deželi - združenje ima nad 1700 članov in nad 37 tisoč zaposlenih - je objasnil predsednik Renzo Bit. Andreotti je predvsem zagotovil, da se že dalj časa pravilno vrednoti vloga drobnega gospodarstva, ki ima v državni ekonomiji gonilno moč. Glede splošnega položaja pa je dejal, da lahko z optimizmom gledamo v bodočnost, za kar, po njegovem, govore vsaj tri osnovni elementi: uveljavljanje koncepta miru in sožitja, oblikovanje, čeprav postopno in upočasnjeno enotne Evrope, razvijanje tržišča, s preko 300 milijoni potrošnikov. Veliko pozornosti je Andreotti namenil finančnemu zakonu ter kriterijem, ki so jih upoštevali s ciljem brzdanja nadal-njega zadolževanja države. Po trčenju je avtomobil prebil izložbeno okno Zdravstveno stanje 24-letnega Tr-žičana Stefana Mania, ki je bil v nedeljo zjutraj žrtev hude prometne nesreče, se še ni izboljšalo, kljub temu pa mladenič ni v smrtni nevarnosti. To so nam povedali včeraj na nevrokirurškem oddelku tržaške splošne bolnišnice, kamor so ponesrečenca sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo. V nedeljskih jutranjih urah se je v Tržiču pripetila huda in obenem slikovita prometna nesreča, ki ji je menda botrovala prevelika hitrost ih nepravilno prehitevanje. Mladeniča sta vozila vsak v svojem avtomobilu in sta bila namenjena proti centru mesta, ko sta na križišču pri Anconetti med seboj trčila. Oba avtomobila sta zaključila divjo vožnjo v bližnji pasaži, eden je celo predrl izložbo prodajalne pohištva. Najtežje telesne poškodbe je za-dobil Stefano Mania, Ul. San Fran-cesco 7, ki so ga prepeljali v tržaško bolnišnico na Katinari. Voznik drugega avtomobila 23-letni Raul Pun-tin se je v nesreči le lažje poškodoval, saj so mu zdravniki tržiške splošne bolnišnice ugotovili le več udarcev in manjših ran. Okreval bo v desetih dneh. Siromašni zadetki Leto 1990 se ni začelo pod najboljšo zvezdo za vse tiste, ki iščejo srečo v loterijah, nogometnih in drugih stavah. Kar zadeva najbolj znano loterijo, ki je razdelila na desetine milijard lir in je bila povezana s televizijsko oddajo »Fantasti-co«, na Goriškem nismo zabeležili nobene zmage, niti kake druge ali tretje kategorije, ki navsezadnje le veljajo kakšno desetino milijonov lir. Prav tako »žalostni« so dobitki nogometne stave in to je v ostrem nasprotju z zadnjo napovedjo v letu 1989, ko so za trinajstico plačali več kot dve milijardi lir. Tokrat pa je povsem drugače in niti prihod Andreottija ni prinesel kaj več sreče Goričanom. Sicer povedati je treba, da 44 (vsega skupaj so našteli kar 14.860) zmagovalcev s 13. pravilnimi napovedmi bo šlo 929 tisoč lir, zmagovalci druge kategorije (teh je 264.474, v Gorici 868) pa se bodo morali zadovoljiti le s petdesettiso-čakom (51.700). Sicer so Goričani tak začetek leta tudi pričakovali, saj so jim to napovedali ognjeni zublji številnih kresov, ki so jih prižgali v soboto. Ogenj in dim sta se namreč usmerjala proti zahodu in to ni kazalo nič dobrega... rri v • Tečaj furlanščine V petek, 12. t. m., ob 18. uri bodo na sedežu furlanskega filološkega društva v Ul. Bellini 3 uradno pričeli letošnji tečaj furlanskega jezika. Gre za letni tečaj, ki je namenjen predvsem učiteljem, kulturnim delavcem in vsem, ki bi želeli bolje in pravilneje obvladati furlanščino. Slovesnosti se bodo med drugim udeležili predsednik filološkega društva Alfeo Mizzau, pisatelj Aure-lio Cantoni in Gianni Osualdini, ki bo vodil tečaj. Na srečanju bo podpredsednik društva prof. Eraldo Sgubin spregovoril o brošuri "Friul di soreli jevat", ki jo je sam pripravil v sodelovanju s profesorjem Manliom Micheluttijem. Tečajnike bodo nato porazdelili v dve skupini, in sicer v prvo skupino, ki bo namenjena začetnikom, v drugo pa se bodo lahko vpisali vsi tisti, ki so že lani sledili podobnemu tečaju. čestitke Danes praznuje 15. rojstni dan Erika Briško. Vse najboljše ji voščijo mama, tata, Diana, Martina in vsi, ki jo imajo radi. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Che ora e?«. VERDI 18.00-22.00 »Ritorno al futuro II«. VITTORIA 17.00-22.00 »Oliver & C«. Risanka. Tržič COMUNALE 20.30 »Lmcerto palcosce-nico«. Gledališka predstava. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sexy bizzarre I«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Živeti in umreti v L. A.«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska - Ul. sv. Mihaela - Tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike 26 - Tel. 410341. DEŽURNA LEKARNE V DOBERDOBU Pri jezeru - ^rtna ulica 2 - Tel. 78300. __________pogrebi____________ Danes v Gorici: ob 9.30 Bruno Contin iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 9.30 Marta Montaga vd. Gubi iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 11. uri Flora Flora por. Petruziello iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12.30 Maria Brilli vd. Conzutti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12.45 Regina Turcatel vd. Casagrande iz splošne bolnišnice v Sacile, ob 13.15 Armellina Minen vd. Brandolin iz splošne bolnišnice v Krmin, ob 13.15 Ennio Trevisan iz splošne bolnišnice v Škocjan ob Soči. Politična alternativa menda še nima svojih programov »Maicol« M. Brente v Kulturnem domu Po predstavi srečanje z režiserjem Politične skupine, ki se predstavljajo v okviru tako imenovane alternative ali opozicije sedanji uradni politiki in oblastem, se pripravljajo na prvo veliko in pomembno preizkušnjo, namreč na volitve v nove predstavniške organe, ki bodo v mesecu aprilu po vsej Sloveniji. Na območju Nove Gorice delujejo Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska kmečka zveza, Zeleni Slovenije in Slovenski krščanski demokrati. Toda sodeč po prvih javnih nastopih in opredelitvah predstavnikov omenjenih političnih skupin na območju novogoriške občine, delajo napake, ki utegnejo vplivati na volilne uspehe in njihov delež v političnem in javnem življenju. Namesto da bi iskale in prepričevale privržence'v pravilnost njihovih političnih izbir in zahtev, so svoje osti uperile proti komunistom, češ da so ti v preteklosti pohabili in ohromili duh in življenjskost naroda, ki se zaradi tega ni sposoben vključevati v Evropo, in ki celo, tako je bilo rečeno, ne more razumeti političnega stanja in odnosov v sosednjem zamejstvu v Italiji. Taki so vtisi in spoznanja, ki smo jih dobili časnikarji pred dnevi v Vrtojbi, kjer je bilo napovedano, da bo tako imenovana Goriška demokratična alternativa predstavila in utemeljila svoj program za novo slovensko demokratično družbo. Toda v dvorani zadružnega doma je bilo ob napovedani uri le 15 ljudi, od tega 5 novinarjev. Političnih programov alternative seveda ni bilo mogoče komu predstavljati, namesto tega pa sta predstavnika Slovenske demokratične zveze in socialdemokratov srdito napadla komuniste in časnikarje, ki da preprečujejo uveljavljanje politične alternative oziroma opozicije na Goriškem. Seveda je jasno, da s protikomunističnimi gesli ni mogoče pridobivati ljudi, ki so zagotovo dovolj osveščeni in zavedni, da lahko sami ugotavljajo in prepoznavajo resnico. Prebivalci v Sloveniji pač vedo, da je prav partija s svojo odgovorno izbiro in opredelitvijo omogočila začetek demokratičnih preobrazb v tej republiki. V Vrtojbi je bilo dogovorjeno, da bo politična alternativa predstavila svoje politične programe na tiskovni konferenci, ki naj bi bila v kratkem. Sedaj sta znana le programa Slovenske kmečke zveze in Zelenih Slovenije. Slovenska kmečka zveza se v svojem volilnem programu zavzema za odpravo potnih listov za potovanja v evropske države. Revidira naj se tudi jugoslovanska zunanja politika, zlasti njeni brezplodni odnosi z nerazvitimi državami. Zahtevajo nadalje, da se na vsa nevoljena mesta v državni upravi in pravosodju imenujejo kandidati, ki bodo opravili javni natečaj in katerih -strokovno znanje bodo preizkusili. Po mnenju Slovenske kmečke zveze je potrebna depolitizacija šolstva na vseh ravneh, učni programi pa se ne bi smeli opredeljevati za nobeno ideo-logijo. Slovenska kmečka zveze v Novi Gorici se v svojem volilnem programu zavzema tudi za nadaljnjo krepitev gospodarskega in kulturnega sodelo- vanja s Slovenci v Italiji oziroma z občinami Doberdob, Sovodnje in Štever-jan. V novogoriški občini pa bi morali odpraviti vse simbole, "ki spominjajo ali kako drugače na neprimeren način spominjajo na obdobje totalitarne politike". Tako imenovani Zeleni Goriške pa v svojem volilnem programu zahtevajo tudi "analizo stanja virov pitne vode glede kvalitete ter aktivno zaščito vodozbirnih območij zajetih in rezervnih virov pitne vode v občini". Zavzemajo se še za drugačno gradnjo stanovanj, ko naj bi beton zamenjala opeka, in za omejitev motornega prometa v najožjem centru Nove Gorice. Na volitve se intenzivno pripravljajo tudi v organizacijah in gibanjih ta-koimenovane uradne politike. Zveza komunistov se na volitve pripravlja tudi s pomočjo svojega glasila "ZA-PROTI", ki so ga začeli prodajati tudi v kioskih. V uvodniku, ki ga je za zadnjo številko napisal sekretar občin- ske ZK v Novi Gorici Mirko Brulc je poudarjeno, da Zveza komunistov zavestno prehaja iz oblastne v reformno stranko, in meni, da je le partija sposobna zavarovati slovensko demokracijo pred zunanjimi posegi. V Socialistični zvezi menda razmišljajo o osebnosti, ki bi kandidirala za novega "levičarskega" župana Nove Gorice. Mladinska organizacija je objavila spisek svojih zahtev, med katerimi sta tudi poklicna in nepolitična vojska in diplomacija, ki zna jezike in nosi metuljčke, ter bi morala zavrniti neuvrščenost s pištolami in kovčki denarja. Predsednik borčevske organizacije Aleksander Krpan pa poudarja, "da vse, kar smo počeli v svetem prepričanju, da delamo dobro, ni bilo zanič. Podprli bomo najbolj napredne programe. Pri tem je potrebno opozoriti, da nas je v novogoriški občini 5 tisoč borcev, največ v Sloveniji in 5 tisoč glasov ne bodo mačje solze". Marjan Drobež Film "Maicol" režiserja Maria Brente bodo vrteli v četrtek zvečer v Kulturnem domu. Ne bo šlo pa zgolj za filmski večer, ampak za nekaj več. Kakor napovedujejo, se bo predvajanja udeležil tudi režiser, ki bo zatem odo-govarjal na morebitna vprašanja. S filmom Maicol želi Kinoatelje dograditi krajši izsek italijanske filmske produkcije, saj bo 22. februarja temu sledil še film "Nostos. Povratek" režiserja Franca Piaviolija. Mario Brenta spada med skupino samosvojih in izzivalnih italijanskih avtorjev in je iniciator skupaj z Er-mannom Olmijem filmskega centra Ipotesi Cinema v Bassanu. Rodil se je leta 1942 v Benetkah. Ko je še hodil na univerzo, se je močno navdušil za svet kinematografije. Najprej se je posvetil propagandi in grafičnemu izoblikovanju, nakar se je preizkušal kot scenograf televizijskih reklam. Leta 1975 je režiral svoj prvenec "Versi-mat", za katerega je prejel več priznanj. Temu so sledili še drugi filmi, Lep koncert bančnih zavodov v polno zasedenem avditoriju Novoletni koncert, ki so ga v goriš-kem avditoriju v soboto pripravili slovenski denarni zavodi, je po predvidevanju privabil veliko poslušalcev, ki so do kraja napolnili veliko javno dvorano. Zbranim so se v uro in več trajajočem sporedu predstavili Člani, orkestra »Vecchia Vienna«, ki pod vodstvom Vittoria Clementeja predstavlja mozaik mladih glasbenikov iz raznih krajev naše dežele, harmonikar Zoran Lupine in združeni dekliški zbori Vesna, Devin in Primorec-Tabor, ki jih je za to priložnost vodil Bogdan Kralj. Spored je bil izdelan po vzorcu novoletnega koncerta, ki ga z Dunaja prvega dne v letu, prenašajo po celem svetu. Zaobjemal vrsto znanih valčkov, koračnic in polk skladateljev Johana Straussa (očeta in sina) in Franca Lebarja. Občinstvo je izvajanje nastopajočih, predvsem ko so se v drugem delu orkestru in harmonikarju pridružile še predstavnice treh pevskih skupin, nagradilo z večkratnim toplim aplavzom. Ob koncu si je občinstvo seveda izborilo tudi Radetzkijevo koračnico, Z istim sporedom so se godci in pevci predstavili v petek zvečer v Kulturnem domu v Trstu. Lep glasbeni večer se je zaključil z zdravico in družabnostjo. Na sliki: pogled na dvorano avditorija ob nastopu orkestra in zbora, (foto Pavšič) VELIKI MALAGA FINANSIRANJE DO 9 MILIJONOV V 18 MESECIH BREZ OBREST! ALI V 36 OBROKIH PO 298.000 UR Ponudba velja do 31. januarja 90. TO VAM NUDI: Ul. Trieste 145 34170 GORICA ATICAR AUTOEST Tel.: (0481) 520688-521025 G ni pa c i j a V o 1 k s vv a ge n Pred odločilnim razpletom krize v tovarni Detroit? Danes se bo po vsej verjetnosti na videmskem sedežu Deželne uprave pisala bodočnost tovarne Detroit iz Ronk. Na povabilo deželnega odbornika za industrijo Sara se bodo namreč zbrali predstavniki industrijcev, občin Ronke in Tržič, sindikatov, tovarniškega sveta, Friulie in novega lastništva. Industrijec De Rigo iz Belluna namerava namreč precej po svoje reševati vprašanje delovnih mest, z drastičnim kleščenjem , kakor se zdi. Beseda bo tekla predvsem o pogojih, ki jih je postavil novi lastnik to- varne. Od sedanjih 150 uslužbencev naj bi število zaposlenih skrčili na 80—90 enot, ostale pa bi vpisali v izredno dopolnilno blagajno. Temu so se seveda zoperstavili tako sindikati kot tudi krajevni upravitelji, ki z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se tudi na Tržiškem iz leta v leto krči število zaposlenih v večjih industrijskih obratih in da ni videti izhoda iz tega položaja, ki hromi goriški industrijski sektor. Kriza, ki jo preživlja nekdaj zelo znana tržiška tovarna traja že nekaj let. COZZ01/2 Od 10. januarja do 21. februarja 1990 POSEBNI POPUSTI Pri vseh tapiserijah, zavesah, ročno in strojno tkanih preprogah, pernicah in pri vseh ostalih artiklih GORICA - Ul. Morelli 19/B - 23/B - Tel. 0481/533432 film "Maicol" pa je posnel leta 1988. Na cannskem festivalu je za to delo prejel veliko nagrado žirije Film et je-unesse in še nekatera druga priznanja. Film Maicol pripoveduje o osamljenem in predanem življenju delavske nezakonske matere. Anita, tako je ime ženski, ki živi v ogromni stolpnici v predmestju Milana, ima sina Maicola. Njeno življenje se odvija med delom v tovarni, sinom in zadnjim ljubimcem Giuliom. Petek je in Anita sklene iti na zabavo. S seboj vzame sina, ki ga med vožnjo na metroju izgubi. Sledijo dramatične ure, ko z veliko vnemo išče sina in nato še ljubimca. Vse se sicer lepo izteče, toda napetih trenutkov ne manjka. V glavnih vlogah nastopajo Simone Tessarolo, Sabina Ra-gazzi in Giovanni Cre^pi. Film, ki so, ga posneli v koprodukciji med filmskim centrom Ipotesi Cinema in RAI1, traja 85 minut. Skupščina hotelirjev na Goriškem Na sedežu združenja ASCOM v Gorici je bila tik pred iztekom starega leta (29. decembra) skupščina sekcije hotelirjev goriške pokrajine. Sekcija deluje, kakor znano, v okviru združenja trgovcem ASCOM, čeprav je bilo v zadnjem času opaziti težnje po ustanovitvi samostojne strokovne organizacije. O problematiki na področju gostinskih storitev s posebnim ozirom na hotelske usluge, je poročal dosedanji predsednik sekcije Vinko Levstik. Ugotovil je, da kljub trajnim prizadevanjem mu ni uspelo ustanoviti združenja hotelirjev goriške pokrajine, ki bi, čeprav še zmeraj v okviru zveze ASCOM, delovalo samostojneje in uspešneje v korist te skupine gospodarskih operaterjev. Opozoril je na izrazito razcepljenost med hotelirji na Goriškem in pomanjkanje sodelovanja. Svojo pot ubirajo zlasti hotelirji v Gradežu, ki pa tudi sami med sabo ne najdejo skupnega jezika. Med navajanjem uspehov triletnega mandata je predsednik omenil okvirni deželni zakon o turizmu, sprostitev glede dajanja posojil rotacijskega sklada, ustanovitev pokrajinskega odbora za turizem, predstavništvo v raznih ustanovah za pospeševanje turistične dejavnosti. Levstik je bil na omenjeni skupščini ponovno izvoljen za predsednika sekcije hotelirjev za naslednja tri leta. GLASBENA MATICA GORICA KULTURNI DOM Koncert pianista MASSIMA GONA Liszt: Etudes d'execution Transcendante Petek, 12. januarja 1990 ob 20.30 Kulturni dom Gorica O 1 V V • Skupščina CAFO Na sedežu v Gradišču bo jutri ob 18. uri skupščina konzorcija CAFO. Na dnevnem redu zasedanja bo poleg razprave o nekaterih finančno-upravnih zadevah v zvezi s poslovanjem v letu 1990, tudi razprava o najetju posojila 900 milijonov lir za razširitev plinskega omrežja ter razprava o poveritvi načrtovanja rekonstrukcije vodovodnega omrežja v vrednosti 600 milijonov lir. Člani skupščine bodo odločali tudi o odškodnini, ki jo bodo v letu 1990 prejemali predsednik in člani upravnega sveta. Berite »Novi Matajur« Pred kratkim se je vrnil domov iz Afrike rojak od Sv. Ivana Dr. Simunič o svoji izkušnji v Gvineji Bissau Dr. Ivan Simunič je na Tržaškem zelo znana osebnost. Sicer pediater, kardiolog in zdravnik specialist za tropske bolezni, je tudi poznan v alpinističnih krogih, saj je bil npr. zdravnik znane italijanske odprave iz leta 1983 na drugi najvišji vrh na svetu K2, na kateri so tudi snemali Ulm za RAI, pred dvema letoma pa je njegova profesionalnost zadobila povsem nove razsežnosti. Odšel je namreč v Gvinejo Bissau kot vodja projekta OZN za pomoč nerazvitim afriškim državam v boju proti gobavosti in tuberkulozi. Pred kratkim se je vrnil domov poln novih izkušenj in še svežih vtisov iz te državice v srednjeza-hodni Afriki, ki si je priborila samostojnost komaj leta 1974 po dvanajstih letih osvobodilnega boja, ki je zahteval mnogo žrtev in krvi. Država je nato prevzela nekakšen marksistični model, ki pa se ni obnesel, saj je trenutno ena izmed najrevnejših držav ne samo na afriški celini, temveč celo na vsem svetu, pa čeprav ima ogromno naravnega bogastva. Vendar pa neokolonialno izkoriščanje razvitih držav in interna korupcija sta opravila svoje in sedaj je pot, ki jo bo morala ta država prehoditi do resnične samostojnosti in gospodarske neodvisnosti, še dolga. Sicer pa smo se z dr. Simuničem pogovarjali prav o njegovi izkušnji na tistem koncu Afrike. Ivan, kako si se sploh odločil za dveletno bivanje v Gvineji Bissau? »Razlogov je več, predvsem pa sem imel to možnost zaradi svojih zdravniških izkušenj, in sem to priložnost seveda izkoristil. K temu dodajmo še vedoželjnost in iskanje novih ciljev in obzorje v, pa razumeš, zakaj sem sprejel zelo prestižno, pa tudi pomembno nalogo vodje zdravniškega projekta OZN v Gvineji Bissau. Tja me je poslalo italijansko ministrstvo za zunanje zadeve v okviru sodelovanja in pomoči državam tretjega sveta, odvisen pa sem bil direktno od ministra za zdravstvo v Gvineji Bissau.« Kakšno je bilo tvoje konkret- no delo in kaj si uspel v teh dveh letih ustvariti? »Vodil sem vrsto zdravniških ekip, ki so bile razmeščene po celi državi, ter organiziral razne projekte v boju proti tamkajšnjim naj hujšim boleznim, in mislim, da sem dobro speljal svoj dveletni načrt. Zgradili smo štiri bolnišnice za bolnike, ki bolehajo za gobavost in tuberkulozo, sicer pa smo se zelo uspešno borili proti tuberkulozi in gobavosti, ki še danes razsajata po celih predelih Afrike.« Na Črno celino si se seveda preselil z družino, to pa je predpostavljalo vrsto praktičnih težav... »Razumljivo je bilo nekaj težav, predvsem na začetku, vendar pa smo jih uspešno premostili. Hčerko sem vpisal v krajevno šolo, kjer je uspešno obiskovala pouk, mnogo težav smo imeli s tropskimi boleznimi, drugih velikih nevšečnosti, kot npr. težak odnos z domačini in drugo, ni bilo. Z ženo in hčerko sem tudi imel na razpolago hišo, v kateri sem živel prav dobro.« Česa se sedaj, ko si doma, živo spominjaš iz Gvineje Bissau? »Vtisi so še zelo živi, saj dveh let ne moreš pozabiti z lahkoto. Seveda imam še živo v spominu domačine, hvaležne in živahne bolnike, pokrajino, tamkajšnjo revščino in močan vonj tropske Afrike.« Kaj bi še dodal o tej svoji afriški izkušnji? »Marsikaj bi lahko, saj je bilo res nepozabno. Odločitev za Afriko ni bila lahka, obratno, kar pogumna, zato pa se je bogato obrestovala. To izkušnjo pa nosim v srcu...« Pogovor zapisal DUŠKO JELINČIČ Vedno bolj prebujajoča se samozavest rojakov na tujem Izseljenci spremljajo dogajanje v Sloveniji Vrenje vse bolj prebujajoče se samozavesti in samozavedanja slovenskih izseljencev v Kanadi in Združenih državah Amerike, ki z navdušenjem in strahom spremljajo dogajanja v Sloveniji. Velike besede o skupnem kulturnem prostoru in Združeni Sloveniji dobivajo boleče realistične podobe, zlasti če se uresničujejo v določilih o pravici do samoodločbe, pravici do razpolaganja z rezultati svojega dela in v vrsti dopolnjenih temeljnih določil o pravicah in svoboščinah. Nešteta so pisma, ki prihajajo preko luže, v katerih zaskrbljeni in vznemirjeni izseljenci ob mitingih sprašujejo: 'Kako je z vami, ste zdaj svobodni, ste neodvisni, ste začeli razvijati tudi svoje nerazvite kraje? Kako je s Halozami, kako s Suho krajino, z mojim Krasom in Brdi? Rad bi se vrnil, ko se bodo razmere umirile. Naši časopisi pišejo vse mogoče. Nekaj je propagande, nekaj resnice. Povejte nam, kaj se v resnici dogaja z vami, kaj bo z vami čez dvajset let? Držite se, ponosni smo na vas!..." Televizija in časopisje vseh barv in smeri v teh deželah, emigrantske pasti in zvijače, velikonarodnostne polresnice in zavajanja - vse to bega naše ljudi na tujem. Morda jih je prav to pahnilo preko luže pred davnimi leti in jim domotožje, rodoljubje ali poslovna žilica ne dajo miru. Pustili so svoje domače, sorodnike in si krčevito prizadevajo, da bi se ne stopili v topilnem loncu (melting pot) Amerike, ki je Babilon narodnosti z vsega sveta, zlasti evropskih. Kaj jih je pahnilo po svetu? V čem je srž tega, svetopisemsko številčnega bega delovne sile in naše krvi iz rojstne dežele na prelomu stoletja v letih, ko smo Slovenci izgubili del narodovega telesa v južni Koroški (plebiscit), ko jih je pognala z domov gospodarska kriza in se je vsega skupaj izselilo 300 do 500 tisoč ljudi, kar je že izgon ali iztrebljanje in delno izničenje jedra naroda. Petsto tisoč ljudi ne pomeni mnogo za narode, kakršni so na primer Nemci, Francozi ali Italijani. Za narode kot so Baski, Irci in Slovenci pa je to usodna, pogubna številka. Cleveland in Pittsburg, veliki rudarski in jeklarski bazeni ameriškega Vzhoda so vsrkali v Ameriki cele pokrajine naših ljudi, nastala je »druga Slovenija«, število izseljencev v tem bazenu pa se je približalo 300 tisočem! Evropa je vsrkala v Vestfaliji, Porurju, Belgiji, Nizozemski in francoski Loreni naslednje valove naših kmečkih in proletarskih ljudi. Turistične agencije so bogatele, celi vlaki so jih vozili proč, pod zemljo, kjer so večidel opravljali najtežja garaška dela. Danes so to pretežno starejši, večinoma upokojeni ljudje, saj so veliko rudnikov zaprli, ki hvaležno sprejemajo vse, kar jih spominja na matično domovino. Še vedno krčevito, z vrsto dejavnosti ohranjajo svoj jezik, navade, običaje, kulturo in pismenost. Svojim otrokom ne privoščijo več svoje lastne usode, zato je tretja generacija vse bolj izpostavljena in obsojena na asimilacijo. Mnogi se na stara leta tudi vrnejo, da uživajo mirno starost. Vendar to ni tisto, kar potrebuje zdaj naša dežela, ko se zvija v krčih krize, čeprav tudi ti povratniki s svojimi izkušnjami na svoj blag način nekako pomagajo. Mnogi imajo vložene svoje prihranke v naših bankah in se tako poskušajo s kroženjem kapitala oddolžiti za tisto kar v stari Jugoslaviji ali po dveh vojnih vihrah niso dobili doma. Vse dragocenejši pa postajajo za nas mlajši, njihovi potomci in novi, izobra- ženi izseljenci. Ostali smo v matični domovini teh razklanih časih, tisti, ki so šli, pravimo jim »Tretja univerza«, bi nas lahko popeljali bliže Evropi 1992 zdaj, ko se nam tako usodno oddaljuje, ker smo med seboj skregani in zbegani in ne nudimo nebenega trdnega jamstva za poslovanje po tržnih zakonitostih. Zato se še marsikdo obotavlja in noče tvegati prihrankov, dokler teh velikih vrenj in prerazporeditev ne bo konec. Pri tem jim nikakor ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo! Pri navezovanju stikov z izseljenci pa je nedvomno pomembna osebna prijateljska, skorajda familiarna nota, ki vzbuja zaupanje in prepričanje, da bodo prihajajoče generacije ostale, kjer so se rodile in svoje najboljše moči posvetile nastajanju zdrave, trdne in drugačne Slovenije. Generacije pred zaprtimi vrati, ki končujejo študije in se usposabljajo za poklice, pa ne smejo doživeti tako uničujočih vakuumov vojnega brezupa, revščine, kot so jih tiste med obema vojnama. Zato hočejo tudi same spremeniti svoj »danes in tukaj«. Tako pretresljivo realistične in izobražene so, da jih ni mogoče slepiti z nedosegljivimi svetlimi obzorji, zadrži pa jih lahko le ekzakten, jasen, izvedljiv program, ki bo segal desetletja vnaprej na vseh področjih duhovnega in materialnega življenja, za vsak kraj, mesto, vas, zaselek posebej in republiko kot celoto. Umetno ustvarjene iluzije o veliki poprečni razvitosti pa so soočene z drugo obliko daj - dama, kot smo ga bili navajeni doslej. V teh časih je kot v neke vrste vojni, ko Slovenec na tujem sprejema najraje peto materino besedo, pesem, kulturo, ki je nosilka vseh drugih vrednot in ki hkrati dviga duha in vero, lahko je tudi Zdravljica. In te spodbude in vere so tisti, ki so danes razpršeni po svetu, a so še naši in hočejo spet postati naši, potrebni bolj kot kdajkoli poprej. Morda tudi zato ker vidijo, da se je nekaj le premaknilo v rojstni vasi in deželi, da bodo počasi sence, ki so jih čutili, le izginile. Novi rodovi se jih morajo vendarle otresti. IVAN CIMERMAN DVE TURNEJI SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE Ljubljanski oktet Obalni oktet Izola Slovenska izseljenska matica, ki ima za svojo temeljno nalogo skrb za ohranjanje slovenstva in jezika, kulture, navad, običajev in vseh tistih prvin, ki označujejo narod kot narod in njegovo izvirnost ter samobitnost, se je tudi letos odzvala klicu izseljencev ki hrepene po domači pesmi in besedi. Tako je priredila v novembru dve turneji. Prva je evropska. Potekala je od 10. do 26. novembra po tistih krajih Evrope, kjer je naš živelj še vedno močan in ohranja različne vrste aktivnosti po svojih klubih. Na turnejo po Franciji, Luksemburgu, Belgiji, Nizozemski in ZRN je odpotoval Ljubljanski oktet. Ta oktet, ki je bil ustanovljen leta 1972 kot Študentski oktet v vrstah Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, pred- stavlja danes enega vrhuncev slovenske vokalne glasbe. V svojem dolgoletnem nastopanju so prepevali na več kot 800 koncertih po domovini in na tujem. Gostovali so po Italiji, Avstriji, Madžarski, Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Danski, Finski, ZSSR, Kanadi, ZDA in Avstraliji. Dobili so vrsto nagrad in priznanj v domači in mednarodni areni in bili so zmagovalci na pevskem tekmovanju "C. A. Seghizzi" v Italiji med vokalnimi skupinami. Prav tako so dobitniki najvišjega priznanja na področju vokalne glasbe, Gallusove plakete. Matična turneja jih je peljala po Franciji, Nizozemski, Luksemburgu, Belgiji, ZRN. Iz širokega repertoarja domačih in tujih skladateljev so izbra- li za nastope tiste skladbe, ki so prinesle izseljencem košček domovine in spodbudile pevske zbore in zborovodje, ki jih imajo sami, k nadaljnjemu delu. Od 9. do 30. novembra pa je gostoval v organizaciji Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane Obalni oktet Izola. Nastal je leta 1973 iz pevskega zbora Gimnazije Koper. Kasneje se je preimenoval v Primorski študentski oktet in se vključil v program Glasbene mladine Slovenije. Začel je gostovati po Primorski, Sloveniji in tujini, kjer prepeva zadnjih pet let. Redno nastopa na reviji Primorska poje. Na turneji po Kanadi in Ameriki so obiskali in peli rojakom v Torontu, kjer je praznovalo SPD Simon Gregorčič svojo 30-letnico. Koncertirali so vLipa parku v St. Catharinesu, nato v Clevelandu, obiskali so tudi najstarejšo slovensko dobrodelno ustanovo SNPJ - Slovensko narodno podporno jednoto, ustanovljeno 1904. leta. In spet so se vrnili v Kanado ter nastopili v VVellandu, Beamsvillu, Londonu in Hamiltonu... Naša pesem in beseda se torej oglašata po dveh kontinentih v času, ko doma vse bolj iščemo jezik sporazumevanja, ob katerem bomo morali pozabiti preteklost in dati prihajajočim generacijam upanje, da se ohranimo na tem kosu zemlje, kjer so posejani rojstni kraji izseljencev. Tudi tako dobimo občutek, da nas je več kot le dva milijona! (ic) Slovenski šolski odbor deluje že od leta 1977 Slovenska katedra na eni univerz Imenujejo jo cvetka na gumbnici, mnogi pa jo hvalijo na še bolj laskav način. Nekateri tudi še zdaj ne morejo verjeti: »Slovenščina na univerzi? In to v Avstraliji?! Nemogoče...« Ko so jo ustanovili, je med Slovenci završalo; evforija je bila na višku, nadaljevala se je do danes. Slovenska katedra na eni od univerz v Sydneyu je zdaj realnost, nanjo je lahko ponosna celotna priseljenska skupnost. Katedra je bila ustanovljena v pravkar končanem šolskem letu, glavno vlogo sta pri tem imeli dve ustanovi, in sicer Sklad za poučevanje slovenščine na univerzi in Slovenski šolski odbor. Oba sta precej povezana, operativna funkcija pa sloni na Skladu. Ta namreč skrbi za financiranje pouka, hkrati tudi za organizacijske zadeve in za izvajanje pouka. Sklad upravlja odbor, ki ga izvolijo člani; član Sklada lahko postane vsak, ki plača 25 avstralskih dolarjev letne članarine. V zadnjem šolskem letu je odbor zbral približno 15.000 AU$ (približno 15 milijonov lir) za bližnje šolsko leto pa namerava - spričo naraščajočih stroškov - zbrati še več denarja. V primeru, da bi ne uspel zbrati dovolj sredstev, bo študij slovenščine pod resnim vprašajem, saj univerza od zvezne vlade ne dobiva dotacij za tovrstni študij. Slovenci si morajo, podobno kot ostale etnične skupine, vsaj v začetni fazi pomagati sami. Poučevanje slovenščine poteka na univerzi Macguarie, slovenščina je eden od izbirnih predmetov. Pouk vodi prof. Aleksandra Bizjak, tj. mlada rojakinja, ki je pred nedavnim prišla iz Slovenije. Predsednica Sklada je Marija Senčar, štajerska priseljenka, ki se je v vrstah slovenskih emigrantov začela angažirati sredi osemdesetih let. Odločilni razlog, ki jo je pri tem vzpodbudil, je bila reakcija spričo predlagane uvedbe t. i. skupnih izobraževalnih jeder v Sloveniji. V pogovoru nam je povedala, da se je v ta namen - kljub veliki oddaljenosti domovine - mobiliziralo še veliko drugih rojakov, odmev na to novico je bil pač precejšen, za mnoge celo šokanten. Večina teh ljudi se je angažirala v Zvezi slovenske akcije, pozneje pa je bistveno podprla prizadevanja za ustanovitev slovenske katedre. Pokrovitelj Sklada je Slovenski šolski odbor za Novi Južni Wales (New South Wales), tj. koordinacijsko telo, ki se ukvarja s problemi šolstva med slovenskimi priseljenci v tem delu Avstralije. Slovenski šolski odbor je hkrati nekakšen slovenski parlament v malem, saj so v njem zbrani predstavniki vseh komponent pisane priseljenske skupnosti: kluba Triglav, Slovenskega društva Sydney, verskega središča, Slovenskega akademskega društva, Zveze slovenske akcije, Narodnega društva in Saluka. Zraven so še posamezniki, v prvi vrsti učno osebje. idm bianehes grtmn. Članska izkaznica za poučevanje slovenščine na univerzi. Članarina znaša 25 avstralskih dolarjev na leto, zaželeni so tudi člani s stare celine Slovenski šolski odbor je edino koordinacijsko telo slovenskih priseljencev v Novem Južnem Walesu; nastalo je na valu t. i. multikulturalizma, tj. kulturne politike, ki v Sydneyu je poudarjala vrednotenje kulture, jezika in navad posamezne etnične skupine. Politika multikulturalizma je zrasla v zelniku zvezne avstralske vlade v prvi polovici sedemdesetih let, pomenila pa je znatno ublažitev asimilacijskega pritiska. Slovenski šolski odbor so ustanovili leta 1977, že v kratkem pa .je uspel doseči državno priznanje slovenskega jezika. Slovenščino so namreč priznali kot enega od maturitetnih predmetov na tamkajšnjih srednjih šolah, dijaki so jo prvič lahko izbirali na maturi leta 1979. Pouk slovenščine je najprej potekal v dveh sydneyskih četrtih, tj. Ashfieldu in Ban-kstownu, zadnja leta pa samo na državni šoli v Bankstownu. To je tudi edina srednja šola v Novem Južnem Walesu, kjer poučujejo slovenski jezik. Slovenščino poučujejo dve uri in pol na teden, in sicer ob sobotah popoldne. Letos je slovenščino izbralo 9 dijakov, ob koncu šolskega leta pa je bil v prostorih Slovenskega društva Sydney tradicionalni maturantski ples. Tisti, ki se odločijo za pouk slovenščine v Bankstownu, imajo navadno že osnove znanja slovenskega jezika. Prisvojijo si jih v dopolnilni šoli ali bolje rečeno sobotnih tečajih v slovenskem verskem središču v Merrylandsu. Svoj čas sta v Sydneyu delovali še drugi dve dopolnilni šoli, tj. pri Triglavu in Slovenskem društvu Sydney, vendar so jih zaradi zmanjšanja zanimanja morali ukiniti. IVAN VOGRIČ V Avstraliji žive pripadniki 140 etničnih skupin Po podatkih, ki so nam jih posredovali slovenski frančiškani, živi v Sydne-yu približno 40% vseh Slovencev v Avstraliji. Nekateri trdijo, da je tu koncentriranih največ Slovencev, drugi (kar bo verjetno tudi držalo) pa so prepričani, da je število slovenskih priseljencev v Melbournu večje. Število vseh Slovencev, z drugo generacijo vred, se giblje okrog številke 25.000. Ta številka je v literaturi najbolj pogosto omenjena, po vsej verjetnosti pa je celo nekoliko višja, saj niso upoštevani Slovenci iz naših krajev. Sploh pa je ugotavljanje števila zelo težko, saj ni nobene verodostojne statistike, podatki iz popisa prebivalstva iz leta 1986 pa so docela neuporabni. Največ priseljencev je Primorcev, Štajercev in Prekmurcev. Med Jugoslovani, živečimi v Avstraliji, so na prvem mestu Hrvati, sledijo jim Makedonci in Srbi. Številke so tudi tu precej različne, sukajo se od 300.000 do 500.000. Italijanov je v Avstraliji približno milijon in so najbolj številčna priseljenska skupina iz Evrope. Vseh, ki so bili rojeni izven Avstralije je 3 milijone, celotna Avstralija pa je konec leta 1989 štela 16,8 milijona ljudi. Različnih etničnih skupin je približno 140. Prodoma uspešnost slovenskih obrtnikov Slovenci so v Avstraliji znani predvsem kot obrtniki in lastniki malih, navadno družinskih podjetij. Veliko jih je npr. zidarjev, mizarjev, tesarjev ipd., manj pa je velikih busenissmanov. Primer Štefana Šerneka iz Sydneya je zgovoren: v Avstraliji je najprej 10 let delal za mizarsko podjetje, med tem časom pa je bil tri leta delovodja. Zatem je zapustil podjetje in se povezal s skupino Slovencev, v kateri je bil eden mizar, drugi kovač, tretji je skrbel za napeljave... Zdaj ima Šernek družinsko mizarsko podjetje, ki uspešno deluje. Takih primerov je veliko. Slovenci so znani kot obrtniki kot so npr. južni Italijani znani kot lastniki trgovin sadja in zelenjave ali Grki in Makedonci kot lastniki prodajaln fish and chips (rib in cvrtega krompirja). Vsaka priseljenska skupina je pač uveljavljena na svojem področju - omenili bi tudi Avstrijce (ti se ukvarjajo z gostinstvom) in Nemce, ki so znani kot pridelovalci vina. Med uspešne slovenske gospodarstvenike v Sydneyu sodi Dušan Lajovic (izdelava aluminijevih in plastičnih izdelkov), Fredi Brežnik (software), Egon Marinič (avtoprevozništvo) in drugi. Nekateri, kot npr. Boro Šedlbauer, bivši direktor tovarne zdravil, so preusmerili dejavnost in začeli z iskanjem in predelavo dragocenih opalov v Južni Avstraliji. V Sydneyu ima sedež avstralska- inačica velenjske firme Gorenje. Ta je uspela dobro plasirati predvsem hladilnike in zmrzovalne skrinje, deloma tudi štedilnike in pralne stroje. Priseljenci se niso izneverili pisani besedi Slovenski tisk v Avstraliji Zrcalo življenja slovenskih priseljencev v Sydneyu so zlasti razni periodični listi, ki izhajajo v slovenskem jeziku. Slovensko versko središče v Merrylandsu izdaja glasilo Rafael, ki izhaja štirikrat letno in je namenjeno slovenskim vernikom v Novem Južnem Walesu (New South Wales), Canberri in Oueenslandu. V Sydneyu izhaja tudi glasilo Sloven-sko-avstralskega literarno-umetniš-kega krožka Svobodni razgovori, vendar list ni samo krajevnega značaja, saj so bralci razpršeni na vseh koncih celine. Tu imamo tednik Nova doba, ki je sicer napisan v glavnem v srbohrvaščini, ima pa tudi posebno stran v slovenskem jeziku. Uredništvo Nove dobe je v središču Sydneya, s preko 10 tisoč izvodi naklade je četrti najbolj razširjen izseljenski list v Avstraliji. Urednik slovenske strani je Lojze Košorok, štajerski izseljenec, ki je pred prihodom v Avstralijo živel v Belgiji. Ko smo obiskali uredništvo, nam ga je Lojze predstavil kot nekakšno malo Jugoslavijo: in res je, tam je prostora za vse, tudi Makedonci imajo v tem tedniku posebno stran. V gneči emigrantskega srbohrvaškega tiska (povečini desno usmerjenega) je eden redkih, ki izstopa zaradi objektivnosti. Novice o Slovencih v Sydneyu najdemo tudi v nekaterih slovenskih periodičnih listih iz Melbourna. Tam ima slovenska pisana beseda daljšo tradicijo, omenimo naj le verski mesečnik Misli. Ta je začel izhajati leta 1951 in je danes najbolj razširjen slovenski list v Avstraliji. Podobno kot list Rafael prinaša kronološki pregled rojstev, porok in drugih koristnih podatkov. Slovensko društvo Melbourne izdaja mesečnik Vestnik, ta pa je namenjen širši izseljenski skupnosti v Avstraliji. Poglavje zase pa je Rodna gruda, tj. revija Slovenske izseljenske matice, ki izhaja v Ljubljani, in je namenjena izseljencem v svetu. Pomembno vlogo pri povezovanju Slovencev v Novem Južnem Walesu imajo - poleg periodičnega tiska -tudi slovenski radijski programi. Ti so na sporedu dvakrat na teden (ob nedeljah zjutraj in ob torkih zvečer) trajajo pa tričetrt ure. Slovenske programe oddaja postaja 2EA: številka označuje zvezno državo, kratica EA pa pomeni Ethnic Australia. Radijska postaja 2EA je namenjena priseljen- cem, v tednu dni se po njenih radij skih valovih zvrsti preko 50 različni! jezikov. V 45-minutnem slovensken. programu oddajajo poročila, društven* objave, osebna voščila in slovenski glasbene motive. Prva slovenska radij ska oddaja je bila leta 1975, podobn radijski programi pa so tudi v ostali: večjih mestih v 'Avstraliji. Mala slo venska redakcija sodeluje z Radio: Ljubljana, ta pa ji vsak teden pošilj nekaj gradiva o telefonskih linijah. Postaja 2EA deluje v okviru radiotelevizijske hiše SBS (Special Broac casting Service). SBS posveča števi; ni priseljenski skupnosti precej prr štora, tako na radiu kot na televizij Včasih predvaja tudi kak slovensk film, in to v originalu, s podnapisi angleščini. Tržaški izseljenci konec 50. let Uspehi v politiki in trenja na desnici prvi pogled bi bila gornja slika lahko posneta v kateremkoli našem domu. Pa ni tako. Člani družine tržaških izseljencev so se konec petdesetih let zbrali ob priliki velikonočnih praznikov. Slika je bila narejena v VVollongongu Nekateri Slovenci so se uspešno uveljavili tudi na področju politike. Med temi prednjači Miša Lajovic, ki je do pred nekaj let bil senator v zveznem parlamentu. Lajovic je član Avstralske liberalne stranke, tj. največje opozicijske sile v državi, obenem pa stranke, ki vlada v Novem Južnem Walesu. Z Avstralsko liberalno stranko je povezano tudi ime Ljenka Urbančiča, Ljubljančana, ki je bil konec sedemdesetih let predsednik Liberal Ethnic Council (LEC). LEC je bila avtonomna politična skupina znotraj liberalne stranke, zaradi predsedniške funkcije pa je Urbančič bil (avtomatično) član vodilnega strankinega telesa v Novem Južnem VValesu. V tem obdobju je imel znotraj stranke precej vpliva, njegov vzpon v politični areni pa je trajal do avgusta 1979, ko je radiotelevizijska hiša ABC poslala v eter dokumentarec o njegovem delovanju med vojno. Razkrinkala ga je kot nacističnega kolaboracionista, zaradi nastalega škandala pa ga je vodstvo liberalne stranke odstavilo s predsedniške funkcije LEC, novembra istega leta pa to konservativno politično telo razpustila. Urbančič se je za las izognil celo izključitvi iz stranke. Vseeno pa ni dc cela pogorel, saj danes vodi neko kor servativno politično formacijo. Urbančičevo medvojno delovan: je podrobno opisano v knjigi Saneh ary (Pribežališče). Knjiga je no ve jr izdaje, njen avtor pa je Mark Aaron Že takoj ob izidu je povzročila preč. hrupa, med najbolj glasnimi je bil h: vaški emigrantski tednik Spremno: čigar glavni urednik je označen z< ustaškega aktivista in nemškeg medvojnega kolaboracionista. Pr' dve poglavji te zajetne knjige (ta im. približno 400 strani) sta posveče ravno Urbančiču ali "ljubljanskem malemu Goebblesu' kot ga imenuj avtor. Aarons postavlja na dan njege ve tesne vezi z Leonom Rupnikor vodilno vlogo pri časopisu Slovensk domobranstvo in propagandne: stroju nemških koiaboracionisto’ Omenja tudi Urbs Angležem pri Trstu niška leta v raznih riščih; nazadnje , politično dejavne prvi vrsti stike z neomajno antikon; nje. O Urbančiču pisala tudi ljubljan nčičevo preda leta 1945 in uje: o vezniških tab* otljuje njego. v Avstraliji, škimi krogi dično preprit pred nedavni. Mladina. Z žrebom in določitvijo ekip, ki bodo sestavljale šest skupin, se je v bistvu začelo vzvratno štetje za začetek svetovnega nogometnega prvenstva, katerega otvoritev bo 8. junija s srečanjem med Argentino in Kamerunom. Velik organizacijski aparat, ki mu načeluje Luca di Montezemolo, bo v svoji sklepni fazi moral rešiti še nekatera odprta vprašanja, v prvi vrsti gre za nekatera nogometna igrišča, katerih obnovitvena dela so še v teku in zdi se, da bodo trajala prav do samega uradnega začetka. Ne bomo na tem mestu opisali vrsto polemik in kreganj, ki jih je gradnja teh objektov povzročila. Tudi ne bomo podčrtali velike težave, ki so nastale v prometu v večini mest, ki bodo gostila svetovno prvenstvo. Naš namen je le bežno oceniti, s tekmovalnega vidika, športno priredite^, ki bo označila leto 1990. O drugih vprašanjih, ki jih odpira tako mogočna manifestacija, pa kdaj drugič. Po žrebu je obveljalo splošno mnenje, da je sreča stala pb strani italijanski reprezentanci, ki je naletela verjet- no na najlažjo kakovostno skupino. »Azzurri« namreč se bodo pomerili z Avstrijo, Češkoslovaško in ZDA, kar jim že predhodno zagotavlja napredovanje v osmino finala in to brez posebnih težav. Sicer nekateri so bili mnenja (beri Maradona), da Italiji ni pomagala le sreča, marveč tudi zakulisna igra pri določitvi posameznih skupin. »Pibe de oro« je te izjave izustil predvsem zaradi težavnosti skupine, v kateri sodeluje Argentina in zato ne verjamemo, da mu bo Fifa prepovedala nastop na prvenstvu, kot se v teh dneh šušlja. Odsotnost Maradone bi, kljub vsemu, obubožala to prireditev. Če so »azzurri« lahko veseli žreba, isto lahko rečemo za jugoslovansko reprezentanco, ki ji je bila dodeljena skupina D, v kateri so še Zvezna republika Nemčija, Arabski emirati in Kolumbija. Tudi v samem jugoslovanskem taboru ne skrivajo veselja za dobrohoten žreb, čeravno trener Ivica Osim meče vodo na ogenj in svari svoje pred nepotrebnim navdušenjem. Ob tem »pričakovanem« zadržanju trener- ja pa je splošno mnenje, da bo Jugoslavija brez velikih težav napredovala v osmino finala. In ne samo to. Marsikateri svetovni izvedenec napoveduje »plavim« izredno uspešno prvenstvo, saj razpolagajo z ekipo, ki je tehnično na visoki ravni in šteje nekatere posameznike, ki bodo na tem prvenstvu sodili v samo elito. Sam Pele je v Rimu ob priložnosti žreba povedal, da sodi Jugoslavija med najresnejše kandidate, ob Italiji in ZRN, za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Peleju so se pridružili tudi drugi strokovnjaki, ki zagotavljajo uspešno pot varovancev trenerja Osima in jugoslovansko vrsto že imenujejo »evropsko Brazilijo«. Več je takih, ki celo zagotavljajo, da bodo plavi na prvem mestu D skupine in da si bodo s tem »izbrali« slabšega nasprotnika v osmini finala in seveda tudi v nadaljnjih fazah. Stvarnost na igrišču bo pokazala, ali so te besede resnične. Trener Osim bo imel sedaj na razpolago dovolj časa, da odpravi še zadnje pomanjkljivosti ekipe, ki jo sestavljajo v glavnem ig- ralci, ki nastopajo v tujih prvenstvih. Zvezda jugoslovanske vrste pa je gotovo 23-letni vezni igralec Crvene zvezde Dragan Stojkovič, za katerega se zanimajo že številne evropske ekipe. In prav ta igralec bo na svetovnem prvenstvu v središču pozornosti in to tudi zaradi dejstva, da po mundialu bo lahko odpotoval v tujino zaradi doseženega prestopnega roka. Stojkovič pa ni edini zvezdnik »plavili«. Ob njem bi omenili vratarja Ivkoviča, branilca Hadžibegiča in Jozi-ča, vezna igralca Katanca in Susiča ter mladega Prosinečkega, ki se je proslavil na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki ga je osvojila prav Jugoslavija. Skratka, vrsta dobrih igralcev, ki pa imajo eno samo vidnejšo hibo: premalo igrajo za kolektiv. Ob tem nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da imajo plavi dokaj počasno sredino igrišča, čeravno je to odvisno tudi, kdo sploh igra na tem položaju. Kdo pa so nasprotniki Jugoslavije? O ZRN nima smisla potrositi veliko besed, saj gre za ekipo, ki je bila doslej med najuspešnejšimi tako na svetovnih kakor tudi na evropskih nogometnih prvenstvih.' V primerjavi s prejšnjo generacijo bi rekli, da v ZRN ni večjih zvezdnikov, čeravno Mattha-us ali Klinsmann nista od muh. Kolumbijska izbrana vrsta je v bistvu kopija Nacionala iz Medelina, ki je igral proti Milanu letošnji finale medcelinskega klubskega pokala. Kar devet od enajstih igralcev igra pri Medelinu. Že to zgovorno priča o določeni kakovosti reprezentance, ki ima »svojstven rekord«, kar zadeva priprav: 2 leti. Toliko časa je namreč v Kolumbiji prvenstvo ustavljeno in to zaradi umorov in škandalov, ki so nastali zaradi vpletenosti mafije mamil, ki ima svoje umazane in krvave roke tudi v nogometnem svetu. Emblema-tična osebnost državne reprezentance pa je gotovo vratar Higuita in to tudi zaradi svojega ironičnega obnašanja na igrišču. Najboljši strelec in najnevarnejši napadalec pa je Arnolde Igu-aran, ki je dosegel večino zadetkov na kvalifikacijskih srečanjih. Arabski emirati imajo samo enega zvezdnika. To je bivši član brazilske reprezentance Mario Lobo Žagalo, ki ekipo trenira. Predstavniki države peska in nafte ne skrivajo svojih ambicij, todo resnici na ljubo menimo, da zanje predstavlja že nastop na italijanskem finalu velik uspeh. Če se za trenutek zaustavimo pri skupini E (ta srečanja bodo odigrali v Veroni in Vidmu) menimo, da bodo imeli gledalci iz naše dežele priložnost prisostvovati zares zanimivim srečanjem. Belgija, Urugvaj in Španija so si namreč enakovredne in zato je pričakovati ogorčen boj za prvi dve mesti, ki avtomatično zagotavljata nastop v nadaljnji del prvenstva. Osmine finala bodo odigrali v Rimu, Genovi, Veroni, Turinu, Milanu, Bariju, Bologni in Neaplju; četrtfinale pa v Rimu, Firencah, Milanu in Neaplju. Polfinalni tekmi bosta v Neaplju in Turinu, veliki finale pa v Rimu, medtem ko bo v Bariju srečanje, ki bo odločalo o 3. mestu. Slika v sredini: Dragan Stojkovič; pod naslovom; trener »azzurrov« Azeglio Vicini. Seznam 24 nastopajočih reprezentanc ARGENTINA DOSEDANJA SP: 1930: 2.; 1934: izločena v osmini finala; 1938: se ni vpisala; 1950: odstopila; 1954: se ni vpisala; 1958 in 1962: izločena v 1. kolu; 1966: izločena v četrtini finala; 1970: se ni kvalificirala; 1974: izločena v 2. kolu; 1978: prvo mesto (3:1 z Nizozemsko); 1982: izločena v 2. kolu; 1986: prvo mesto (3:2 z ZRN). MOŽNA POSTAVA: Pumpido, Clausen, Brown, Ruggeri, Sensini, Burruchaga, Batista, Troglio, Cal-deron, Maradona, Caniggia. Trener: Carlos Salvador Bilardo. BELGIJA DOSEDANJA SP: 1930: izločena v prvi fazi; 1934 in 1938: izločena v osmini finala; 1950: se ni vpisala; 1954: izločena v 1. kolu; 1958, 1962 in 1966: se ni kvalificirala; 1970: izločena v 1. kolu; 1974 in 1978: se ni kvalificirala; 1982: izločena v drugi fazi; 1986: 4. MOŽNA POSTAVA: Preud'homme, Gerets, Clij-sters, Demol, Grun, Emmers, Versavel, Scifo, Ceule-mans, Degryse, Vanderlinden. Trener Walter Mee-uws. AVSTRIJA DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934: 4.; 1938: odstopila po 1. kolu; 1950: se ni vpisala; 1954: 3.; 1958: izločena v prvi fazi; 1962, 1966, f970 in 1974: se ni kvalificirala; 1978 in 1982 izločena v drugi fazi; 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Lindenberger, Russ, Weber, Pfeffer, Peci, Artner, Zsak, Herzog, Linzmaier, Pol-ster, Ogris (Rodax). Trener: Josef Hickersberger. JUGOSLAVIJA DOSEDANJA SP: 1930: 3. 1934 in 1938: se ni kvalificirala; 1950: izločena v prvi fazi; 1954 in 1958: izločena v četrtini finala; 1962: 4.; 1966 in 1970: se ni kvalificirala; 1974: izločena v drugi fazi; 1978: se ni kvalificirala; 1982: izločena v prvi fazi; 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Ivkovič, Stanojkovič, Jozič, Hadžibegič, Spasič, Katanec, Stojkovič, Susič, Prosi-nečki, Zl. Vujovič, Savičevič. Trener: Ivica Osim. BRAZILIJA DOSEDANJA SP: 1930: izločena v prvem kolu; 1934: izločena v osmini finala; 1938: 3.; 195ft 2.; 1954: izločena v četrtinj finala; 1958: prva (5:2 s Švedsko); 1962: prva (3:1 s Češkoslovaško); 1966: izločena v 1. kolu; 1970: prva (4:1 z Italijo); 1974: 4.; 1978: 3.; 1982: izločena v 2. kolu; 1986: izločena v četrtini finale. MOŽNA POSTAVA: Taffarel, Mazinho, Mauro Galvao, Ricardo, Aldair, Branco, Silas, Dunga, Val-do, Careca, Romario. Trener: Sebastiao Lazaroni Barroso. ZRN DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934: 3.; 1938: izločena v osmini finala; 1950: se ni vpisala; 1954: prva (3:2 z Madžarsko); 1958: 4.; 1962: izločena v četrtini finala; 1966: 2.; 1970: 3.; 1974: prva (2:1 z Nizozemsko 2:1); 1978: izločena v drugi fazi; 1982: 2.; 1986: 2. MOŽNA POSTAVA: Illgner, Reuter (Berthold), Augenthaler, Kobler, Brehme, Dorfner, Matthaus, Moeller, Hassler, Voeller, Klinsmann. Trener: Franz Beckenbauer. NIZOZEMSKA DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934 in 1938: izločena v osmini finala; 1950 in 1954: se ni vpisala; 1958, 1962, 1966, 1970: se ni kvalificirala; 1974: 2.; 1978: 2j 1982 in 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Van Breukelen, Van Tigge-len, R. Koeman, Rijkaard, Van Aerle, Vanenburg, VVouters, E. Koeman, Rutjes, Gullit (Kieft ali Bos-man), Van Basten. Trener: Thijs Libregts. ŠKOTSKA DOSEDANJA SP: 1930, 1934 in 1938: se ni vpisala; 1950: se ni kvalificirala; 1954 in 1958: izločena v prvi fazi; 1962, 1966 in 1970: se ni kvalificirala; 1974, 1978, 1982 in 1986: izločena v prvi fazi. MOŽNA POSTAVA: Leighton, Gough, Malpas, McLeish, Nicol, Narey, McStay, Aitken, Ferguson, McCoist, Johnston. Trener: Andy Roxburgh. IRSKA DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934, 1938, 1950, 1954, 1958, 1962, 1966, 1970, 1974, 1978, 1982 in 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Bonner, Morris, McCarthy, Moran, Staunton, Townsend, Whelan, Houghton, Sheedy, Cascarino, Aldridge. Trener: Jack Charlton. ROMUNIJA DOSEDANJA SP: 1930: izločena v prvi fazi; 1934 in 1938: izločena v osmini finala; 1950: se ni vpisala; 1954 in 1958: se ni kvalificirala; 1962: se ni vpisala; 1966: se ni kvalificirala; 1970: izločena v prvi fazi; 1974, 1978, 1982 in 1986 se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Lung, D. Petrescu, G. Popes-cu, lovan, Andone, Sabau, Rotariu, Hagi, Lacatus, Balint, Lupu. Trener: Emerich Jenei. KOSTARIKA DOSEDANJA SP: 1930 in 1934: se ni vpisala; 1938: se ni kvalificirala; 1950 in 1954: se ni vpisala; 1958, 1962, 1966, 1970, 1974, 1978, 1982 in 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Conejo, R. Flores, Obando, Ouesada, Montero, Chavarria, Čayasso, O. Ramirez, Rivers, Jara, L. Flores. Trener: Marvin Rodriguez Ramirez. EGIPT DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisal; 1934: izločen v osmini finala; 1938, 1950, 1954: se ni vpisal; 1958: se ni kvalificiral; 1962: je odstopil; 1966: je odstopil; 1970: se ni vpisal; 1974, 1978, 1982, 1986 se ni kvalificiral. MOŽNA POSTAVA: Shoubeir, Ibrahim Hassan, Ramzy, Rabia Vassine, Eid, El Kass, Rassoul, Abdel-ghani, Abou Zeid, Hossam Hassan, Abdelhamid. Trener: Mahmoud El Gohary. ŠVEDSKA DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934: izločena v četrtini finala; 1938: 4.; 1950: 3.; 1954; se ni kvalificirala; 1958: 2.; 1962 in 1966: se ni kvalificirala; 1970: izločena v prvi fazi; 1974: izločena v drugi fazi; 1978: izločena v prvi fazi; 1982 in 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: T. Ravelli, R. Nilsson, Hy-sen, P. Larsson, Ljung, Stromberg, Thern, Limpar, Enggvist, Ekstroem, Magnusson. Trener: Olle Nor-din. URUGVAJ DOSEDANJA SP: 1930: prvi (4:2 z Araentino); 1934 in 1938: se ni vpisal; 1950: prvi (2:1 z Brazilijo); 1954: 4.; 1958: se ni kvalificiral; 1962: izločen v 1. kolu; 1966: izločen v četrtini finala; 1970: 4.; 1974: izločen v 1. kolu; 1978 in 1982: se ni kvalificiral; 1986: izločen v osmini finala. MOŽNA POSTAVA: Zeoli, Herrera, Gutierrez, De Leon, Dominguez, Ostolaza, Perdomo, Ruben Paz, Alzamendi (Aguilera), Francescoli, Ruben Sosa. Trener: Oscar Wasnington Tabarez. ARABSKI EMIRATI DOSEDANJA SP: letos prvič kvalificirani. MOŽNA POSTAVA: Musabah, Helal, K.G. Mubarak, M.G. Mubarak, Nair, Abdulla, Ibrahim, N.K. Mubarak, Al Shaibani, Talyani, Al Ehawi. Trener: Mario Lobo Žagalo. ZDA DOSEDANJA SP: 1930: izločene v polfinalu; 1934: izločene v osmini finala; 1938: se niso vpisale; 1950: izločene v prvi fazi; 1954, 1958, 1962, 1966, 1970, 1974, 1978, 1982 m 1986: se niso kvalificirale. MOŽNA POSTAVA: Meola, Banks, Armstrong, Trittschuh, Windischmann, Ramos, Caligiuri, Perez, Harkes, Murray, Vermes. Trener: Bob Gansler. ČEŠKOSLOVAŠKA DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934: 2.; 1938: izločena v četrtini finala; 1950: se ni vpisala; 1954 in 1958: izločena v prvi fazi; 1962: 2.; 1966: se ni kvalificirala; 1970: izločena v prvi fazi; 1974 in 1978: se ni kvalificirala; 1982: izločena v prvi fazi; 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Stejskal, Straka, Šovanec, Bielik, Rada, Moravčik, Bilek, Nemeček, Hasek, Gri-ga, Skuhravy. Trener: Jožef Vengloš. KOLUMBIJA DOSEDANJA SP: 1930, 1934, 1938, 1950 in 1954: se ni vpisala; 1958: se ni kvalificirala; 1962: izločena v prvi fazi; 1966, 1970, 1974, 1978, 1982 in 1986: se ni kvalificirala. MOŽNA POSTAVA: Higuita, R. Perez, Perea, Es-cobar, Villa, Garcia, Alvarez, Redin, Valderrama, Iguaran, Hernandez. Trener: Francisco Antonio Ma-turana. KAMERUN DOSEDANJA SP: 1930, 1934, 1938, 1950, 1954, 1958, 1962 in 1966: se ni vpisal; 1970, 1974 in 1978: se ni kvalificiral; 1982: izločen v prvi fazi; 1986: se ni kvalificiral. MOŽNA POSTAVA: Bell, Tataw, Kunde, Mas-sing, Ebwelle, Ebongue, Kana Biyjck, M'Bouh, M'-Fedfe, Omam Biyjck, Djonkep. Trener: Valeri Ne-pomniacij. JUŽNA KOREJA DOSEDANJA SP: 1954 in 1986: igrala finalni del. MOŽNA POSTAVA: Kim Poong-Joo, Choi Kang-Hee, Chung Yong-Hwan, Park Kyung-Hoon, Gu Sang-Bum, Kim Sang-Ho, Yoon Deuk-Yeo, Hwang-bo-Kwan, Hwang Seon-Hong, Choi Soon-Ho, Kim Joo-Sung. Trener: Lee Hoe-Taik. ŠPANIJA DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934: izločena v četrtini finala; 1938: odstopila; 1950: izločena v 2. kolu; 1954 in 1958: se ni kvalificirala; 1962 in 1966: izločena v 1. kolu; 1970 in 1974: se ni kvalificirala; 1978: izločena v 1. kolu; 1982: izločena v 2. kolu; 1986: izločena v četrtini finala. MOŽNA POSTAVA: Zubizarreta, Guigue, Andri-nua, Sanchis, Jimenez, Michel, Roberto, Beguirista-in, Martin Vazguez, Butragueno, Manolo (ali Juho Salinas). Trener: Luis Suarez. SOVJETSKA ZVEZA DOSEDANJA SP: 1930, 1934, 1938, 1950 in 1954: se ni vpisala; 1958 in 1962: izločena v četrtini finala; 1966: 4.; 1970: izločena v četrtini finala; 1974 in 1978: se ni kvalificirala; 1982: izločena v drugi fazi; 1986: izločena v osmini finala. MOŽNA POSTAVA: Dasajev, Besonov, Kidiatu-lin, O. Kuznetov, Rats, Litovčenko, Alejnikov, Mik-hailičenko, Zavarov, Dobrowolski, Protasov. Trener: Valeri Lobanovvski. ANGLIJA DOSEDANJI SP: 1930, 1934 in 1938: se ni vpisala; 1950: izločena v prvi fazi; 1954: izločena y četrtini finala; 1958: izločena v prvi fazi; 1962: izločena v četrtini finala; 1966: prva (4:2 z ZRN); 1970: izločena v četrtini finala; 1974 in 1978: se ni kvalificirala; 1982: izločena v drugi fazi; 1986: izločena v četrtini finala. MOŽNA POSTAVA: Shilton, Stevens, Butcher, Walker, Pearce, Waddle, Bryan Robson, Webb, Bar-nes, Beardsley, Lineker. Trener: Bobby Robson. ITALIJA DOSEDANJA SP: 1930: se ni vpisala; 1934: prva (2:1 s Češkoslovaško); 1938: prva (4:2 z Madžarsko), 1950 in 1954: izločena v 1. kolu; 1958: se ni kvalificirala; 1962 in 1966: izločena v 1. kolu; 1970: 2.; 1974: izločena v 1. kolu; 1978: 4.; 1982: prva (3:1 z ZRN); 1986: izločena v osmini finala. MOŽNA POSTAVA: Zenga, Bergomi, F. Baresi, R. Ferri, Maldini, Berti, Donadoni, Giannini, Vialli, De Napoli (Baggio), Serena (Carnevale). Trener: Azeglio Vicini. Na sliki: jugoslovanska državna reprezentanca. Stran uredil RUDI PAVŠIČ Na nedeljskem slalomu za svetovni pokal v Kranjski gori Dragocena Bittnerjeva zmaga KRANJSKA GORA - Razen najuspešnejših udeležencev dveh slalomov za svetovni pokal v soboto in nedeljo na Vitrancu, so bili lahko ob koncu nadvse zadovoljni tudi prireditelji, ki so v teh obupnih razmerah, ko skoraj nikjer ni dovolj snega tudi za nedeljsko smučanje, sploh lahko izvedli prireditev za točke svetovnega pokala, ki je minila na najvišji mednarodni ravni. Po sobotnem razočaranju, je v nedeljo slavil zmago eden najboljših slalomistov na svetu, reprezentant ZRN Armin Bittner, ki je vse od avgustovskega začetka v Avstraliji, zaman čakal na nov polni zadetek. Zmaga je bila zanj zares dragocena, saj se bo kmalu začel pravi finiš v boju za skupno slalomsko zmago v svetovnem pokalu. Prav nov kristalni globus za končni uspeh v slalomu je poglavitni cilj Armina Bittnerja v tej vmesni sezoni brez olimpijskih iger in svetovnega prvenstva. Boj pa bo prav gotovo še bolj zagrizen kot minulo sezono. Avstrijska reprezentanca ima tako kompletno slalomsko vrsto, pravo falango, ki ne bo zlepa komu dovolila uspehov v tej disciplini. Prav avstrijski reprezentanci se je v nedeljo že krepko nasmihala zmaga, čeprav jih je že tekma na prvi slalomski progi stala veliko žrtev. V totalnem slalomskem napadu avstrijske reprezentance je že prva proga izločila Maderja, Nierlicha in Strolza, vendar pa so imeli Avstrijci še zmeraj na prvem položaju Tritscherja in Gstreina, ki pa le nista bila kos izredno razpoloženemu Arminu Bittnerju. Kakor je Bittner na prvi progi zapustil kaj bled vtis, kar je bilo po svoje pričakovati, saj ga je poleg bolečin v kolenih, prav ponoči pred nedeljsko tekmo začel pestiti še hrbet, tako da je imel kaj slab spanec. Toda popoldne je bil Bittner na drugi progi kot prerojen. Kot da so minile vse bolečine, je v izrednem tempu opravil progo brez vsake napake in krepko držal v rokah vodstvo. Zmago bi mu lahko odvzela le še Avstrijca Gstrein in Tritscher, ki pa tokrat nista bila dovolj psihično močna, da bi prenesla silno obremenitev. Gstrein je na progi še kar napadal, medtem ko je Tritscher docela popustil, tako da mu je celo ušla še uvrstitev med trojico najboljših, v katero se je prerinil zanesljivi švicarski slalomist Accola; Italijanska reprezentanca je s šestim mestom Južnega Tirolca Konrada Ladsteatterja dosegla kar lep uspeh, medtem ko je naša vrsta spet razočarala. Resda je najboljšega slalomista v naši ekipi, Grego Benedika zdelala gripa, drugega, ki bi lahko popravil vtis, pa ni bilo. Vrnitev lanskega zmagovalca svetovnega pokala, luksemburškega reprezentanta Marca Girardellija na tekmovalne proge po poškodbi, ki jo je staknil v Sestrieresu, se ni dobro končala. Videti je, da jev imel padec, vendarle hujše posledice, kot je sprva kazalp. Če ne bo kaj hitro prišel spet v vrhunsko formo, bo imel Švicar Pirmin Zurbriggen, ki pa si v Kranjski gori ni prav nič povečal zaloge točk, precej lažje delo v lovu za velikim kristalnim globusom. JOŽE DEKLEVA Zahodni Nemec Armin Bittner v akciji Na včerajšnjem ženskem veleslalomu Jugoslovanke veliko obetale a naposled ostale praznih rok HINTERSTODER — Včerajšnji ženski veleslalom za SP je minil v znamenju zdaj že vse bolj izrazite premoči avstrijskih tekmovalk, a z malo več sreče bi lahko bil to pravzaprav jugoslovanski dan. Slovenske smučarke so veliko obetale, na koncu pa so ostale praznih rok. Zmagala je Kronbergerjeva pred Wachter-jevo, blizu podviga pa je bila tudi Veronika Šarec. Po prvem teku je z visoko štartno številko 45 pristala na odličnem tretjem mestu, vdrugič je bila še boljša, a prav pred ciljem je naredila majhno napako, zaradi katere pa se ji je odpela smučka, tako da je izpustila zadnja vrata in končno drugo mesto je zavoljo posledične diskvalifikacije splavalo po vodi. Katjuša Pušnik je bila po prvem spustu dobra sedma, na drugi strmini je imela dotlje najboljši vmesni čas, a je v spodnejm delu proge vozila zelo slabo in pokvarila svojo uvrstitev (pristala je na 16. mestu). Točke za SP je tako s končnim 13. mestom osvojila samo Mateja Svet, ki pa je bila v obeh tekih komajda solidna. nedeljski izidi j_________nogomet Italijanska A liga IZIDI 18. KOLA Bologna - Juventus 1:1, Cremonese -Inter 0:1, Fiorentina - Bari 2:2, Lecce -Genoa 2:1, Milan - Cessna 3:0, Napoli -Ascoli 1:0, Roma - Udinese 3:1, Sampdo-ria - Lazio 2:0, Verona - Atalanta 1:1. LESTVICA Napoli 27, Inter 25, Sampdoria in Roma 24, Milan 23, Juventus in Atalanta 21, Bologna 19, Lazio in Bari 18, Lecce 16, Fiorentina 15, Cessna 14, Genoa 13, Udinese 12, Cremonese in Ascoli 11, Verona 10. (Milan in Verona imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO Ascoli - Roma, Atalanta - Lecce, Bari -Sampdoria, Cessna - Cremonese, Genoa - Fiorentina, Inter - Bologna, Juventus -Verona, Lazio - Milan, Udinese - Napoli. Italijanska B liga IZIDI 19. KOLA Barletta - Catanzaro 0:0, Cagliari -Messina 3:0, Como - Ancona 0:2, Cosenza - Triestina 1:1, Foggia - Reggiana 0:0, Pa- dova - Brescia 2:0, Parma - Piša 0:2, Pescara - Avellino 2:1, Reggina - Licata 2:1, Torino - Monza 4:0. . ! LESTVICA Piša 27, Torino 26, Parma 25, Reggina in Cagliari 23, Pescara 22, Ancona in Triestina 21, Avellino, Brescia, Reggiana in Monza 19, Padova 17, Licata in Messina 16, Cosenza 15, Foggia in Barletta 14, Como in Catanzaro 12. PRIHODNJE KOLO Barletta - Pescara, Brescia - Ancona, Cagliari - Avellino, Cosenza - Padova, Foggia - Como, Licata - Triestina, Messina - Catanzaro, Monza - Piša, Parma -Reggina, Torino - Reggiana. Meddeželna liga IZIDI 18. KOLA Pievigina - Brugneta 0:0, Pro Gorizia -Conegliano 3:1, Caerano - Giorgione 2:2, Sacilese - Mira 2:1, Ponte di Piave -Monfalcone 2:1, Fontanafredda - Monte-belluna 0:2, Salzano - Opitergina neod., San Dona -Š Pordenone 1:0, Venezia -Sedica 0:1. LESTVICA Messaggero - Vismara 100:83, Neutroro-berts - Philips ,79:78, Paini - Knorr 94:82, Scavolini - Riunite 83:86, Viola - Phonola 102:80. LESTVICA Scavolini 24, Knorr, Ranger in Eni-mont 22, Viola in Vismara 20, Phonola in Riunite 18, Messaggero, Benetton in Philips 16, Arimo 14, Paini in Panapesca 10, Neutroroberts 8, Irge 0. PRIHODNJE KOLO Benetton - Viola, Knorr - Irge, Panapesca - Scavolini, Philips - Messaggero, Phonola - Enimont, Ranger - Paini, Riunite - Neutroroberts, Vismara - Arimo. Italijanska A-2 liga IZIDI 16. KOLA Braga - Ipifim 85:81, Glaxo - Annabella 110:92, Hitachi - Fantoni 110:80, Jolly -Stefanel 91:100, Kleenex - Garessio 81:73, Popolare - Marr 77:64, San Benedetto -Alno 78:96, Teorema - Filodoro 123:91. LESTVICA Ipifim in Garessio 22, Glaxo, Alno, Stefanel in Jolly 20, Hitachi 18, Kleenex, Annabella in Teorema 16, Filodoro 14, Fantoni, Popolare in Bara 12, Marr 10, San Benedetto 6. PRIHODNJE KOLO Stefanel - Teorema, Filodoro - San Benedetto, Fantoni - Braga, Alno - Glaxo, Annabella - Popolare, Garessio - Hitachi Ipifim - Jolly, Marr - Kleenex. smučanje Moški slalom VRSTNI RED 1. Bitner (ZRN) 1'07' 84, 2. Gstrein (Av.) po 00"11, 3. Accola (Švi.) 00"49, 4. Nilsson (Šve,) 00'75, 5. Tritscher (Av.) 00 "88, 6. Laedstatter (it.) 00 "99, 7. Furusteh (Nor.) 1 "00, 8. Villiard (Kan.) r'36, 9. Frommlet (Liecht.) 1"48, 10. Berra (Švi.) 1"56, 11. Rotih (ZRN) 1 "61, 12. Moro (It.) 2 "17, 13. Benedik (Jug.) 2"47, 14. Toetsch (It.) 2"51, 15. Gerosa (It.) 2 '71. SKUPNO 1. Gstrein (Av.) 76, 2. Bittner (ZRN) 70, 3. Furusteh (Nor.) 61, 4. Nilsson (Šve.) 43, 5. Accola (Švi.) 42. SKUPNO ZA SP 1. Furusteh (Nor.) 137, 2. Zurbriggen (Švi.) 126, 3. Bittner (ZRN) 104. V nogometni B ligi Triestina samozavestna Cosenza - Triestina 1:1 (1:0) STRELCA: Galeazzi v 37' in Catala-no v 50". COSENZA: Di Leo, Marino, Lombardo, Castagnini, Caneo, Storgato, Galeazzi, Padovano, Marulla, Muro (Nocera od 85"), de Rosa. TRIESTINA: Biato, Costantini, Ce-rone, Polonia, Consagra, Butti, Romano, Papis, Lerda (Di Rosa od 58"), Cata-lano (Terraciano od 85"), Trombetta. COSENZA — Za Triestino je bil to že peti zaporedni ugoden rezultat, osma točka v petih tekmah. Tokrat je bil v svojih izjavah dokaj optimist celo previdni (in še nepremagani) trener Giacomini, ki meni, da je njegovo moštvo pridobilo pravo ravnotežje, kar je v tako zahtevnem in izenačen nem prvenstvu, kakršna je B liga, navsezadnje najvažnejše. Sicer pa kako naj bi tudi ne bil optimist, če vemo, da ločujeta Triestino od četrtega mesta le dve točki, od »nevarne cone« na dnu pa kar že sedem točk. Neprebojna obramba ob pomanjkanju pravih golge-terjev v ligi je še dodatno jamstvo za upanja v še boljše nadaljevanje v povratnem delu. V nedeljo so imeli gostitelji terensko premoč, vendar Biato nikoli ni imel težkega dela. Zadetek Cosenze Pa je padel po akciji s prostega strela. Pomembno je, da so znali Tržačani reagirati po zadetku in Catalano je že v začetku drugega dela izenačil z lepim strelom zunaj kazenskega prostora. Res škoda, da je sodnik prav v zadnji minuti zaradi medsebojenga obračunavanja izključil Polonic in Castagni-nija, tako da bo Triestina po ukrepih športnega sodnika najverjetneje najmanj za eno kolo ostala brez svojega najboljšega branilca. V meddeželni ligi Lahka zmaga Pro Gorizie Pro Gorizia - Conegliano 3:1 (2:0) STRELCI: Del Zotto v 7", Frigo v 20", ^el Piero v 50' in Juculano v 77. PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul, Tal-J^ndini, Zilli, Stokeli, Giacomin, Del Zotto (Menegaldo), Janjanin, Frigo, Giacomelli, Juculano (Sartore). . GORICA — Gostje so bili skromni 111 Pro Gorizia ni imela težav da zma-9a, Janjanin je odlično podajal soig-alcern in Juculano si je lahko celo Privoščil zgrešiti enajstmetrovko. Ne-oliko v težavah so bili Goričani samo v začetku drugega polčasa, ko je Co-Uegliano zmanjšal zaostanek na 2:1. Medtem ko San Benedetto vse bolj tone Stefanel sijajen JOLLY - STEFANEL 91:100 (44:55) JOLLY: Fumagalli 8, Mentasti 21, Bonamico 16, Fox 14, Garrett 26, Cec-carelli 4, Pezzin 2. ’ STEFANEL:' Middleton 29, Pilutti 13, Maguola 9, Tyler 25, Cantarello 7, Bianchi, Sartori 15, Zarotti 2. SODNIKA: Giordano in Pallonetto (Neapelj); PM: Jolly 14:19, Stefanel 20:27; TRI TOČKE: Jolly 9:24 (Fox 1:6, Metasti 4:7, Bonamico in Fumagalli 2:5, Ceccarelli 0:1); Stefanel 6:11 (Middleton in Sartori 2:3, Tyler 1:1, Pilutti 1:3, Bianchi 0:1). PON: Maguolo (37), Mentasti (39), Ceccarelli (40). GLEDALCEV: 7.000. FORLT — Stefanel, ki se doslej v gosteh ni kaj prida izkazal, v prejšnjem kolu pa je povrhu še izgubil nepremagljivost na domačih tleh, je poskrbel za lep podvig, saj je Jolly pred nedeljskim kolom imel na lestvici točki več. Podatek, da so Tanjevičevi fantje imeli v 33. minuti kar 26 točk prednosti (85:59), potrjuje, da so igrali sijajno, saj lahko takšno prednost na igrišču neposrednega tekmeca doseže le resnično močna ekipa. Stefanel tako še naprej ostaja v krogu kandidatov celo za play off, saj sta vodilna Ipifim in Garessio oba izgubila. Kakorkoli že, pa so Tržačani dokazali, da njihov začetni naval ni bil slučajen in so si ne- mara že zagotovili najmanj uvrstitev v play out. Junak tekme v Forliju je bil Larry Middleton, ki je bil za domače beke prehiter, da bi ga lahko zaustavili. SAN BENEDETTO - ALNO 78:96 (45:53) SAN BENEDETTO: Aleksinas 27, Es-posito 11, Biaggi 8, Vitez 6, Vargas 17, Braini 1, Ponzoni 4, Paravella 2, Borsi 2, Ardessi. ALNO: Solomon 16, Israel 26, Minelli 12, Servadio 19, Sala 9, Talevi 5, Mingot-ti 6, Nardone 3. SODNIKA: Garibotti in Marotto; PM: San Benedetto 12:29, Alno 24:30, TRI TOČKE: San Benedetto 2:10 (Aleksinas 0:1, Esposito 1:2, Biaggi 1:3, Ardessi 0:2, Paravella 0:2), Alno 2:6 (Osrael 0:1, Minelli 0:3, Servadio 1:1, Talevi 1:1. GLEDALCEV: 2.900. GORICA — Povratnik iz ZDA Aleksinas je sicer zadovoljivo opravil svojo nalogo (čeprav ni v formi), toda očitno, njegov doprinos ne more prebuditi iz sna ostalih goriških igralcev. Biaggi je imel že v 7. minuti tri osebne napake in San Benedetto je tako ostal brez pravega play makerja. Del gledalcev je že med tekmo verbalno napadal trenerja Totha, skrajneži so celo razobesili transparent, s katerim so zahtevali povratek Bosinija. Pievigina 29, San Dona 26, Giorgione 21, Caereano 20, Ponte di Piave, Pro Gorizia in Venezia 19, Montebelluna in Monfalcone 18, Brugneta in Sacilese 17, Mira in Sedico 16, Salzano 15, Conegliano 14, Pordenone . in Fontanfredda 13, Opitergina 12. PRIHODNJE KOLO Opitergina - Pro Gorizia. košarka Italijanska A-1 liga IZIDI 16. KOLA Arimo - Benetton 87:95, Enimont - Pa- napesca 107:93, Irge - Ranger 101:120, totip i. — 1. Lialo Mo X 2. Llttoriale 2 2. — 1. Going del Pino 1 2. Insemenio X 3. — 1. Grata As X 2. Giantop 1 X 2 4. — 1. Dirk d'Ausa 2 2. Gerico red X 5. — 1. Epicuro 2 2. Gianburrasca 1 6. — 1. Elspeet 1 2. Graz 2 KVOTE 12 (158 dobitnikov) 4.350.000 lir 11 (2.433 dobitnikov) 280.000 lir 10 (20.061 dobitnikov) 33.000 lir Ženski veleslalom VRSTNI RED 1. Kronberger (Av.) 2'21"44, 2. Wachter (Av.) 2'21''95, 3. Gerg (ZRN) 2'22"94, 4. Eder (Av.) 2'23''23, 5. Schneider (Švi.) 2'23 "64, 6. Roffe (ZDA) 2'23"68, 7. Auer (Av.) 2'23 "76, 8. Meier (ZRN) 2'23 "92, 9. Moesenlechner (ZRN) 2'24 "49, 10. Walli-ser (Švi.) 2'24 "52, 13. Svet (Jug.) 2'24 "83. SKUPNO SLALOM 1. Wachter (Av.) 60, 2. Roffe (ZDA) 50, 3. Bouvier (Fr.) 33. SKUPNO ZA SP 1. Gerg (ZRN) 148, 2. Wachter (Av.) 135, 3. Kronberger (Av.) 125, 4. Schneider (Švi.) 80, 5. VValliser (Švi.) 74. totocalcio Bologna - Juventus X Cremonese - Inter 2 Fiorentina - Bari X Verona - Atalanta X Lecce - Genoa 1 Milan - Cesena 1 Napoli Ascoli 1 Roma - Udinese 1 Sampdoria - Lazio 1 Cosenza - Triestina X Parma - Piša 2 Sambenedettese - Casarano X Castel Sangro - Fano X KVOTE 13 (14.860 dobitnikov) 929.000 lir 12 (264.474 dobitnikov) 51.700 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ascoli - Roma, Atalanta - Lecce, Bari -Sampdoria, Cesena - Cremonese, Genoa - Fiorentina, Inter - Bologna, Juventus - Verona, Lazio - Milan, Udinese - Napoli, Empoli - Venezia, Brindisi -Catania, Taranto - Salernitana, Fano - Chieti. Nogometaši Olimpije zaostati za pričakovanji Nogometaši Olimpije so z 12. mestom in 16 točkami po prvem delu jugoslovanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva kar precej zaostali za pričakovanji, izkupiček pa je še zlasti slab, če upoštevamo igro, ki jo je jeseni prikazala ljubljanska enajsterica. Bolje sta igrala le Dinamo in Črvena zvezda, zares močnejši pa je bil le še Partizan. Ljubljanski trener Miloš Šoškič je imel zato ob polaganju računov kuvertirano odpoved, ki pa je vodstvo kluba seveda ni sprejelo. Nogomet je v letu 1989 spet osvojil Ljubljano in Slovenijo. Slovenski ljubitelji se niso več navduševali nad TV nastopi Milana, Reala, PSV Eindhovna, Bayerna in drugih evropskih velikanov in zmajevali nad domačo nogometno sceno, ampak so se navduševali tudi nad Olimpijo, ki se je v velikem slogu vrnila v 1. ligo ter že na startu prikazala nekaj "evropskih" iger. Bežigrajski fantje - Ameršek, brata Vrabca, Novak, Židan, Gliha in tovariši - so močno dvignili nogometno temperaturo v Ljubljani. Spet sd prihajali navijači s Primorske, Dolenjske, Koroške, Štajerske in Prekmurja, in za Bežigradom tokrat zares nihče ni bil razočaran. Pa četudi se Olimpijin račun ni vselej izšel. Evforična in navdahnjena igra Olimpije je pritegnila vse in vzbudila zanimanje tudi na drugih koncih Jugoslavije, kjer se po pravilu igra bolj ležerno. Toda na koncu so vendarle manjkale točke. Olimpijin trener Šoškič se brani, da gre ,le za primanjkljaj dveh točk, toda objektivni poznavalci razmer vedo drugo resnico: Olimpiji glede na prikazano igro manjka vsaj šest točk. Olimpijin trener meni, da zaostanek izvira predvsem od skromnosti kluba. Olimpija ni "velik'" klub, zato naj bi ji manjkale točke. To je kar točen argument, toda ne gre le za slab tretma Olimpije pri znani jugoslovanski "mafiji". Ljubljanski klub namreč še zdaleč ni znal "materializirati" mnogih sijajnih predstav moštva in je nekako ostal na ravni obubožanega kolektiva. Od vstopnine se je v klubsko blagajno sicer steklo veliko milijard dinarjev, toda marketing in manežerstvo sta še vedno v povojih. Z agencijo MASS iz Trsta na primer sodelujejo banjaluški Borac, mostarski Velež in Osijek, Olimpija iz Ljubljane, ki je tržno za Italijo veliko bolj zanimiva, pa ne. Zaradi takih skromnih razmer načrti Olimpije za spomladansko nadaljevanje niso naj višji, tudi v nadaljevanju skoraj ni mogoče pričakovati, da bi bila igra in položaj na lestvici nekako v sozvočju. Seveda pa tudi ni prevelike nevarnosti, da bi Olim- pija zdrsnila v nevarne vode. Trenutni "kapital" omogoča mirno spomladansko plovbo, položaj v klubu pa dobesedno kliče po ureditvi štadiona in sodobni organizacijski prenovi, ki bi Olimpijo ob ustreznem sponzorju lahko zelo hitro postavilo ob bok jugoslovanskim nogometnim velikanom. Olimpijina vrednost so igralci, med katerimi mnogi že zanimajo velike klube. Mladi napadalni branilec Gregor Židan je bil v zimskem prestopnem roku prvi na seznamu želja pri vodilnem Dinamu, Olimpija pa se je teh napadov komaj ubranila. Tudi z drugim in še mlajšim branilcem Džonijem Novakom je podobno, zanj se potegujejo celo vsi štirje klubi velike četverice. Če Olimpija ne bo postala veliki klub, potem se bo s tema dvema igralcema (bržkone pa tudi z Gliho, Čehom, Englarom...) zgodilo tako kot se je z Elsnerjem in Katancem. V prestopnem roku je_Olimpija pridobila le viso-keg[a branilca Štrbca iz Čelika, ki naj bi pokril najbolj šibko točko v obrambi - skoke. Morda bo za kratek čas prišel še Zagrebčan Munjakovič, ki ga je Krankl nagnal iz dunajskega Rapida. Olimpiji pa ni uspelo dobiti igralca, ki ga je najbolj želela in ji je bil najbliže. Mladi Igor Benedejčič se je namreč odločil, da bo ostal v Kopru. Toda Olimpija v zvezi z njim ni obupala, prišel naj bi poleti. FRANCI BOŽIČ V zadnjem kolu prvega dela košarkarskega prvenstva B-2 lige Jadran TKB izgubil v Montebelluni V drugem delu Je treba zbrati vsaj 16 točk »Ne smemo dovoliti nasprotniku, da doseže več kot 90 točk. Vem, da bo to zelo težko proti ekipi, ki doma poprečno dosega 110 točk na tekmo. Moramo pa poskusiti,« nam je pred sobotnim srečanjem dejal Jadranov trener Valter Vatovec. Našim fantom namera ni uspela za bornih osem točk. Košarkarji Monte-bellune so namreč premagali Jadran TKB z 98:91. Vatovec očitno se ni zmotil, saj je najnevarnejše orožje ekipe Montebellune prav napad, kjer sta se proti našim sijajno odrezala predvsem Morellato, ki je dosegel kar štiri trojke, in temperamentni Milani. Zadovoljivo sta igrala še Guerra in Tommasi-ni, medtem ko je Nobile povsem odpovedal. Tudi jadranovci so dobro igrali v napadu, kjer je bil predvsem Mauro Čuk nerešljiva uganka za gostitelje. Jadranovo krilo je pri metu imelo 12:22, pri prostih metih kar 9:11, sodnika pa sta razveljavila njegov uspešen met za tri, češ da ga je dosegel po zvoku sirene (ob polčasu). Mauro je imel tudi osem skokov (4 v obrambi, 4 v napadu), poleno asistenco in blokado. Skratka, Čuk je bil gotovo daleč najboljši na igrišču. »V sredini drugega polčasa sem se zares bal, da bomo povsem popustili, saj smo že izgubljali z 19 točkami razlike. Tedaj pa smo značajno reagirali. Spoznal sem, da je ekipa še živa, da lahko značajno reagira in to je za nas, ki se borimo za obstoj v ligi, izredno važno,« je še dejal Vatovec. In res: naši so reagirali prav v času, ko je gostiteljem šlo vse kot po olju. Domačini so namreč igrali izredno učinkovito, dopadljivo. Predvsem v protinapadu so bili neustavljivi. Dejansko smo se bali prave katastrofe. Naši pa niso popustili in od -19 (v 29. min.) prešli na -7 (v 34. min.). Eden od protagonistov tega uspešnega obdobja naše ekipe je bil gotovo mladi Martin Pertot (3:5 pri metu; tri skoki v obrambi, 2 v napadu; 2 pridobljeni in 1 iz- gubljena žoga). Jadranov mladi center tako začenja žeti prve sadove požrtvovalnega in trdega dela na treningih. Martina sicer čaka še ogromno dela, z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da ta skromen in zelo delaven košarkar naglo napreduje in da lahko trener Vatovec nanj računa. S tekmo v Montebelluni se je končal prvi del tega prvenstva, ki je bil za našo združeno ekipo precej skop. Naši so namreč zbrali le osem točk in so trenutno trinajsti na lestvici, kar pomeni, da bi izpadli iz lige, če bi se s tem kolom končalo prvenstvo. Kot je znano, v nižjo ligo izpadejo štiri moštva. Že v prihodnjem, prvem povratnem kolu, bodo jadranovci spet igrali v gosteh, in sicer proti Ozzanu, proti kateremu so v prvem srečanju doma izgubili s točko razlike. Bil je to uvoden nastop naše mlade in povsem prenovljene ekipe, ki pa ima sedaj za sabo že petnajst drugoligaških srečanj. Če upoštevamo, da bodo morali naši predstavniki v povratnem delu zbrati še nadaljnjih 16-18 točk (24-26 točk naj bi zadostovalo za obstanek v ligi), je jasno, da bo potrebno odslej nizati čim večje število točk in pri tem imeti tudi kanček sreče, ki je v športu še kako dobrodošla za vsak uspeh. Uspešno bo torej treba začeti že v soboto v Ozzanu. (bi) JADRAN V ŠTEVILKAH METI. DVE TOČKI: Čuk 12:22, Pregare 4:7, Sosič 3:6, Pertot 3:5, Bat-tini 0:4, Rauber 5:12, Daneu 3:8. TRI TOČKE: 1:1, Pregare 0:4, Sosič 0:1, Rauber 1:4. SKOKI: Oberdan 1 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 4, 4; Sosič 1, 0; Pertot 3, 2; Battini 0, 1; Rauber 8, 5; Daneu 4, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 2, 2; Čuk 2, 1; Pregare 1, 2; Sosič 8, 7; Pertot 0, 2; Rauber 4, 3; Daneu 3, 2. ASISTENCE: Oberdan 2; Čuk 1; Pregare 1; Daneu 1. BLOKADE: Čuk 1. V14. kolu košarkarskega prvenstva D lige Visok poraz Borove vrste Borovci (v belih dresih) so v soboto v San Danieleju odpovedali. SAN DANIELE - BOR RADENSKA 105:77 (59:39) BOR RADENSKA: Kovačič 5, Korošec 15, Kneipp 2, Smotlak 6, Persi 8, Paulina 2, Arena 14, Pieri 20, Blasina 5. Borovci so v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva v San Danieleju gotovo odigrali svojo najslabšo tekmo. Proti sicer močnemu nasprotniku so namreč izgubili izgubili kar z 28 točkami razlike. Naši so bili gostiteljem neakovredni samo v prvih petih minutah, nato pa so se domači košarkarji razigrali, uspešno so metali za tri točke, prevzeli vodstvo, ki so jo nato iz minute v minuto večali. Razlika ob polčasu je bila tako točno 20 točk (59:39). Tudi drugi del tekme se ni pričel obetavno za naše. Nasprotno! Borovci so povsem popustili v obrambi, tako da so jih domačini stalno presenečali s aprotinapadi. Poleg tega so bili tudi izredno agresivni v obrambi (dobro so izvajali predvsem consko obrambo), s katero so onemogočali, da bi naši metali .z uognoih položajev in visok poraz je bil tu. Do konca prvega dela prvenstva manjka le še eno kolo, položaj na lestvici pa je zaskrbljujoč'. V soboto bodo borovci igrali doma proti goriški Arditi. Imeli bodo torej možnost, da pospravijo tretji prvenstveni par točk. Čimprej bo treba pozabiti na slabo predstavo v San Danieleju, zavihati rokave in se priprviti na nadaljnje boje. (Š. Pegan) V promocijskem košarkarskem prvenstvu na Tržaškem Cicibona tesno, toda zasluženo LAV ORAT ORI DEL PORTO - CICIBONA 81:87 (39:40) CICIBONA: Kovačič 31 (3:4), Perčič 4, Jogan 7 (3:4), Čebulec 0, Smotlak 24 (1:6), Semen 1 (1:2), Furlan 6 (0:2), Cu-pin 5 (1:2), Gregori 4, Barini 5 (1:2). PON: Semen (30). ON: 25. TRI TOČKE: Smotlak 3. V prvi tekmi novega leta so cicibo-naši osvojili novo, sicer tesno, vendar zasluženo zmago. Domačini so odigrali res odlično, kot je po tekmi dejal sam njihov trener Tosolini, saj so bili v prvem počasu našim stalno za petami. V drugem delu pa so celo dalj časa vodili (v 27. min s 57:51, v 30. min s 60:57), popustili pa so šele v zadnjih treh minutah, ko so naši dosegli delni izid 11:2 in zmagali. Naši pa so slabo igrali v napadu, katastrofalno pa v obrambi. K sreči je v drugem polčasu igral svojo najboljšo tekmo sezone Adriano Kovačič, ki je v zadnjih 15 minutah dosegel kar 23 točk, in Smotlakom (16 točk v tem delu srečanju) rešil ekipo pred porazom. Slab dan ostalih je tudi pripisati dejstvu, da so naši v zadnjih tednih malo trenirali, obenem pa so podcenjevali nasprotnika, kar je vedno zelo nevarno. Kakorkoli že, so se plavi s pomočjo ostalih rezultatov povzpeli na drugo mesto lestvice, skupno s Kontovelom in Barcolano. Ferroviario pa se je zaradi nesporazuma predstavil na srečanju z Libertasom dve uri kasneje in tako izgubil srečanje z dodatno kaznijo na lestvici, kjer izgubi še dodatno točko. V prihodnjih dveh kolih bodo cicibonaši imeli zelo težek razpored, saj se bodo najprej srečali s Adriano Kovačič je bil v nedeljo odločilen za zmago Cicibone, saj je dosegel kar 31 točk Scogliettom doma, nato pa v Miljah z vodilnim CGI. (Vanja Jogan) Škoda za Kontovelce Kontovelovi košarkarji so imeli v soboto lepo priložnost, da dohitijo vodilno moštvo miljskega CGI na lestvici. Povsem enakovredni so bili domačinom skozi vso tekmo, na koncu pa niso imeli sreče in tesno izgubili, zares škoda, kajti osvojeni točki bi se Kontovelcem še kako prilegli. Tako imajo naši predstavniki ze dva poraza (proti Ferroviariu in sedaj proti CGI). Prvenstvo je še dolgo in marsikaj se bo dalo še nadoknaditi. Priložnost pa je bila zares lepa... košarkarska prvenstva MOŠKA B-2 LIGA IZIDI 14. KOLA Castel SP - San Dona 84:78 Faenza - Montichiari 75:79 Imola - Petrarca PD 98:91 Montebelluna - JADRAN 98:91 Oderzo - Vicenza 82:80 Pierobon PD - Malaguti 77:91 Pordenone - Ozzano 71:68 Virtus PD - Cesena 92:79 LESTVICA Montichiari Virtus PD Imola Montebelluna Petrarca PD Ozzano Malaguti Vicenza Faenza Pordenone Oderzo Castel SP Cesena JADRAN San Dona Pierobon PD 15 11 4 1371:1265 22 15 11 4 1295:1206 22 15 11 4 1312:1319 22 15 10 5 1479:1363 20 15 9 6 1477:1390 18 15 9 6 1238:1209 18 15 9 6 1317:1373 18 15 8 7 1384:1272 16 15 8 7 1223:1242 16 15 8 7 1266:1308 16 15 7 8 1259:1247 14 15 5 10 1200:1260 10 15 5 10 1272:1398 10 15 4 11 1221:1303 8 15 3 12 1275:1344 6 15 2 13 1207:1352 4 PRIHODNJE KOLO Pierobon PD - Castel SP; Pordenone - Faenza; Virtus PD - Imola; Cesena -Montichiari; Oderzo - Petrarca; Montebelluna - San Dona; Ozzano -JADRAN; Malaguti - Vicenza. JADRANOVI STRELCI Čuk 311, Rauber 269, Pregare 152, Battini 144, Daneu 142, Sosič 120, Oberdan 54, Pertot 16, Corsi in Cris-ma 5. MOŠKA D LIGA IZIDI 14. KOLA Sacile - Autosandra 91:71 Ardita - Tecnoluce 72:97 Latisana - Mogliano 82:75 San Daniele - BOR RADENSKA 105:77 Intermuggia - POM 92:93 Ponte di Piave - Mervesa 79:63 Roncade - Inter 1904 89:76 Arte - Virtus UD 55:73 LESTVICA Virtus UD Roncade San Daniele Mogliano POM Tržič Inter 1904 Tecnoluce Sacile Intermuggia Latisana Ponte di Piave Autosandra Ardita Arte Nervesa BOR RADENSKA 14 13 1 14 12 2 14 11 3 14 10 4 14 8 6 7 7 7 7 7 7 6 8 6 8 5 9 3 11 2 12 1151:952 26 1200:1140 24 1306:1182 22 1198:1112 20 1157:1186 16 1124:1075 14 1163:1120 14 1130:1098 14 1204:1228 12 990:1065 12 1133:1177 10 1108:1169 10 1127:1199 10 1042:1171 10 1078:1125 6 1111:1223 4 PRIHODNJE KOLO BOR RADENSKA - Ardita; Tecnoluce - San Daniele; Nervesa - Intermuggia; POM - Inter 1904; Roncade -Sacile; Virtus UD - Mogliano; Autosandra - Ponte di Paive; Arte - Lati- sana PROMOCIJSKO PRVESNTVO Na Tržaškem IZIDI 8. KOLA CGI - KONTOVEL ES 89:86 Lav. Porto - CICIBONA 81:87 Radioguattro - CUS Trst odlož. Libertas - Ferroviario 2:0 Scogiietto - St. Azzurra 62:75 Fiamma - Barcolana 76:88 ZAOSTALA TEKMA CICIBONA - Libertas 103:72 LESTVICA CGI Milje 8 8 0 768:598 16 CICIBONA 8 6 2 656:553 12 KONTOVEL ES 8 6 2 696:621 12 Ferroviario 8 6 2 563:531 12 Scogiietto 8 4 4 618:613 8 Barcolana 8 4 4 602:605 8 Libertas 8 3 5 489:579 6 St. Azzurra 8 3 5 562:579 6 CUS Trst 7 2 5 532:565 4 Radioguattro 7 2 5 572:591 4 Fiamma 8 1 7 578:684 2 Lav. Porto 8 1 7 608:726 2 PRIHODNJE KOLO (13. IN 14. 1.) Ferroviario - CGI Milje; KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Lavora-tori del Porto; Stella Azzurra - Fiamma; Barcolana - Radioguattro; CUS Trst - Libertas; CICIBONA - Scogiietto. V nedeljo v 15. kolu prve nogometne amaterske lige Juventina Radenska že tretjič zaporedoma izgubila rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 15. KOLA Portuale - Cordenonese 1:0 Percoto - JUVENTINA 2:0 Varmo - Tamai 0:0 Sangiorgina - Costalunga 2:1 Corno - San Canzian 0:1 Porcia - Lauzacco 4:1 Torviscosa - Cervignano 1:1 Fiumicello - Visinale 0:0 LESTVICA LESTVICA San Canzian 15 8 7 0 19: 8 23 Tamai 15 7 6 2 15: 8 20 Porcia 15 6 8 1 17: 8 20 Cervignano 15 5 8 2 14:10 18 Lauzacco 15 5 7 3 15:16 17 Costalunga 15 5 6 4 9: 6 16 Varmo 15 6 4 5 13:12 16 Portuale 15 4 8 3 10:11 16 Percoto 15 6 3 6 15:14 15 Fiumicello 15 4 6 5 22:18 14 Sangiorgina 15 4 6 5 13:15 14 Corno 15 3 7 5 11:12 13 Torviscosa 15 2 8 5 13:21 12 JUVENTINA 15 4 2 9 13:20 10 Cordenonese 15 1 7 7 10:19 9 Visinale 15 0 7 8 3:14 7 PRIHODNJE KOLO Portuale - Percoto, Cordenonese -Varmo, JUVENTINA - Sangiorgina, Tamai - Corno, Costalunga - Porcia, San Canzian - Torviscosa, Lauzacco - Pro Fiumicello, Pro Cervignano -Visinale. »Belo-rdeči« so tudi tokrat nepovezano in slabo igrali PERCOTO - JUVENTINA RADENSKA 2:0 (1:0) STRELCA: v 17. min. Moretti ter v 56. min. Mazzilli. PERCOTO: Martina, Benussi, Gressatti, Cattivelli, Rinaldi (Balbusso), Bosco, Moretti, Pittis (Beltrame), Mazilil, Bordignon, Barbas. JUVENTINA RADENSKA: Andreoli, Chizzolini, Travagin (Andaloro), Maso, Krpan, Tommasi, Bressan, Bastiani, Tabaj, Cingerli (Kavs), Del Negro. SODNIK: Tafuro iz Trsta. GLEDALCEV: 100. PERCOTO — Tudi novo leto ni prineslo toliko zaželenih novosti v vrstah Juventine Radenska. Grionovp varovanci so namrež vknjižili tretji zaporedni poraz in kar je najbolj zaskrbljujoče, pokazali so isto slabo igro kot v zadnjih dveh domačih srečanjih. Očitno zamenjava trenerja ni vsaj do danes rodila zaželenih sadov. »Belo-rdeči« so zaigrali precej slabo, nepovezano in napadalne akcije so bile bolj posledica slučajnosti kot pripravljenim shemam. Le delno v opravičilo je treba reči, da sta manjkala Klanjšček (bolezen) in Trevisan (izključitev). Čeravno so prazniki že mimo, so se pri Juventini odločili, da bodo nadaljevali z darili. Tako si je namreč treba razlagati oba zadetka Percota, ki ni napravil nič posebnega, da bi si zaslužil zmago. Domači so dobro izkoriščali napake štandreške vrste in v dveh priložnostih so tudi zatresli Andreolijevo mrežo. Ne vemo, če je trener Furlanov Silvano Rossi poslušal nasvete bivšega trenerja Juventine Claudia Miana, ki mu je za mrežo občasno nekaj šušljal, dejstvo pa je, da je Percoto maksimalno izkoristil nastali položaj in pri tem imel dobršno mero sreče ali bolje rečeno imel je v vratih odličnega predstavnika. Martina je namreč s svojimi posegi prepričil Štandrežcem, da bi dosegli dva ali več zadetkov. To velja še posebno v drugem polčasu, ko je prej Andaloru, kasneje Kavsu ubranil dva izredno nevarna strela. Vratar Percota je v prvem polčasu, ko je bilo stanje 0:0, odvzel Del Negru veselje zasluženega zadetka, potem ko je preigral skoraj celo obrambo in se predstavil sam pred vratarjem. Srečanje ni bilo dokaj zanimivo in že od vsega začetka je bilo jasno, da obe postavi skrbita prej za rezultat kot za lepo igro. Po Del Negrovi priložnosti so domači prišli do prednosti. Po strelu s skota je branilec Juventine zgrešil žogo, kar je odlično izkoristil prosti Moretti. Pol minute kasneje so domači zapravili z Mazzinijem izredno priložnost: igralec, sam pred vratarjem, je zgrešil cilj in streljal mimo vrat. Dokaj ugodno priložnost za remi so gostje imeli v 33. minuti, ko sta se Del Negro in Tommasi znašla sama pred praznimi vrati: na žalost pa sta oba zgrešila žogo. V drugem polčasu, kljub prihodu na igrišče Kavsa in Andalora, se položaj ni bistveno spremenil, rekli bi kvečjemu, da se je poslabšal. V 11. minuti so gostje imeli na razpolago prosti strel, ki so ga slabo izvedli, tako da jim je Mazzilli odvzel žogo, pretekel polovico igrišča, in pred samim Andreolijem vdrugič potisnil žogo v mrežo. Komaj po tem zadetku so Juventinci zaigrali nekoliko bolj napadalno in z Andalorom (dvakrat) in Kavsom zgrešili tri izredne priložnosti. Zadnje kolo prvega dela prvenstva je potrdilo premoč San Canziana, ki je v gosteh premagal Corno in s tem posredno napravil uslugo Juventini. Sicer položaj na spodnjem delu lestvice začenja postati zaskrbljujoč za Štandrežce, saj z izjemo Coma vse ostale ekipe, ki se Branilec Juventine Chizzolini borijo proti izpadu, so zbrale točke. Torviscosa je iztržila remi proti Pro Cervignanu, Sangiorgina, ki bo v nedeljo igrala proti Juventini, je celo zmagala proti Costa-lungi, Fiumicello in Visinale pa sta remizirala. RUDI PAVŠIČ Glede skupne kandidature Orisali pobudo Koroške F-J K in Slovenije za ZOI KRANJSKA GORA — Zadnji dve moški slalomski tekmi za svetovni pokal, ki sta bili v soboto in nedeljo v Kranjski gori, sta bili lepa priložnost za oris (zbranih je bilo okrog 200 časnikarjev z vsega sveta) skupne kandidature Trbiža, Kranjske gore in Beljaka glede organizacije zimskih olimpijskih iger leta 1988. O pobudi je govoril jeseniški župan Jakob'Medja. Ze pred časom pa so se zanjo zavzeli tudi olimpijski odbori Italije, Avstrije in Jugoslavije ter z njo seznanili predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Samarancha. Seveda pa taka skupna kandidatura terja spremembo sedanjega olimpijskega pravilnika in prav o tej spremembi bo tekla beseda na prihodnjem zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo oktobra v Tokyu. Olimpiji prva tekma BEOGRAD — V prvi četrtfinalni tekmi jugoslovanskega pokala v hokeju na ledu je ljubljanska Olimpija si- noči v Beogradu s 5:0 (0:0, 3:0, 2:0) premagala domačo Crveno zvezdo. Lendl še vedno prvi NEW YORK — Čeoškoslovaški teniški igralec Ivan Lendl je še vedno na prvem mestu lestvice ATP, na kateri 2. mesto zaseda Zahodni Nemec Becker. Sledijo: Edberg (Šve.), Gilbert (ZDA), McEnroe (ZDA), Chang (ZDA), Krickstein (ZDA) in Agassi (ZDA). Na lestvici WITA vodi Grafova (ZRN) pred Navratilovo (ZDA), Sabati-nijevo (Arg.), Garrisonovo (ZDA), San-chezovo (Sp.), Seleševo (Jug.), Marti-nezovo (Šp.) in Maleevo (Bolg.) Južna Afrika želi F1 JOHANNESBURG — Prihodnje leto bi ena od dirk formule ena znala spet biti v Južni Afriki. Zahtevo v tem smislu je zvezi konstruktorjev El predstavila družba, ki je lastnik dirkališča v Kyalamiju, kjer je zadnja dirka bila leta 1985. Tudi po 10. etapi avto-moto rallyja Pariz - Dakar Orioli trdno obdižal vodstvo med motociklisti TAHOUA (Niger) — Po nedeljskem počitku se je na startu včerajšnje 10. etape rallyja Pariz - Dakar predstavilo 169 avtomobilov in tovornjakov ter 74 moticiklistov. Prevozili so skupno 483 km, od katerih je bilo 198 km posebne vožnje. Za ta kronometrirani del so or-anizatorii predvideli največ dve uri, ar je bilo očitno preveč, saj so se v tem času med avtomobilisti uvrstile štiri posadke. Med motociklisti pa je do svoje četrte etapne zmage prišel Italijan De Petri, kar pa mu na skupni lestvici ni prineslo veliko koristi. Njegov rojak Orioli je namreč zasedel trebe mesto in trdno obdržal skupno vodstvo. Žirija je včeraj potrdila izključitev petkratnega zmagovalca dirke Pariz - Dakar, Francoza Cyrila Ne-veua, ki si je zaradi okvare na menjalniku v 9. etapi nabral velik zaostanek. Lestvici 10. etape: MOTOCIKLISTI: 1. De Petri (cagi(It.) cagiva 1.53T5"; 2. Arcarons (Šp.) cagiva po 3'05": 3. Orioli (It.) cagiva in Rahier (Bel.) suzuki 3T4"; 5. Pi-card (Fr.) yamaha 5'17"; 6. Picco (It.) yamaha 6'05"; 7. Mas (Šp.) yamaha Edi Orioli 6'25"; 8. VVagner (Fr.) suzuki 7,42"; 9. Lalay (Fr.) suzuki 8'10 '. .AVTOMOBILISTI: 1. Waldegaard (Šve.) peugeot; Wambergue (Fr.) peugeot; Babler (Švi.) nissan; Cowan (VB) mitsubishi, vsi brez penalizacije; 5. Vatanen (Fin.) peugeot po 19"; 6. Am-brosino (Fr.) peugeot 41"; 7. Raymon-dis (Fr.) range rover 3'42"; 8. Servia (Šp.) range rover 3'49"; 9. Porcar (Šp.) nissan 4'22"; 10. Shinozuka (Jap.) mitsubishi 4'40". Skupni lestvici: MOTOCIKLISTI: Orioli (It.) cagiva 50.22'45; 2. Mas (Šp.) yamaha po 1.12'57; 3. Picco (It.) yamaha 2.26T2"; 4. Magnaldi (Fr.) yamaha 2.36'27"; 5. Pi-card (Fr.) yamaha 2.45'46"; 6. De Petri (It.) cagiva 3.06'22"; 10. Medardo (It.) gilera 5.2725". AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 15.55T4"; 2. VVambergue (Fr.) peugeot po 1. 49'26"; 3. Waldegaard (Šve.) peugeot 1.55'50"; 4. Ambrosino (Fr.) peugeot 4.23'37"; 5. Cowan (VB) mitsubishi 4.47'54"; 6. Servia (Šp.) range rover 5.45'53". V nedeljskem 15. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E) Nepričakovan uspeli Rrimoija, zaslužena poraza Zaije in Vesne V 3. amaterski nogometni ligi V zaostali tekmi Mladost razočarala RUDA - PRIMORJE 1:2 (1:2) STRELCI: De Marco v 24’, Pipan v 28' (avtogol), Sullini v 32' PRIMORJE: C. Savarin, Comino (v 20' Sullini), Milani, Štoka, Husu, Pipan, Livan, Savarin, Krevatin, De Marco, Mosetti (v 75’ Škabar). Prosečani so zmagali povsem zasluženo, a lahko bi rekli, da je bil tak razplet skoraj pravo presenečenje, predvsem zaradi zdesetkane postave Primorja (nekateri igralci so bili poškodovani in so okrevali le v zadnjem tednu, Comino pa je na primer vzdržal le 20 minut, Luxa sploh ni mogel stopiti na igrišče, Antoni pa je bil izključen). Gostje so prišli v Rudo z namenom, da odnesejo vsaj točko, in tudi taktična razporeditev je to potrdila, saj je v napadu igral le Mosetti, medtem ko je De Marco pomagal predvsem na sredini igrišča. Na drugi strani so domačini hoteli nujno zmagati, saj bi jim edino zmaga še dajala upanje v napredovanje. Začeli so z napadi, v katerih je sodelovalo še preveč igralcev, tako da so bile akcije zelo dolge, brez pravih prodorov. Ko pa so izgubili žogo, so se znašli v velikih težavah proti nevarnim protinapadom De Marca in Krevatina. Tako je, po precej borbenem začetku, De Marco v kazenskem prostoru prišel do žoge po lepi podaji Savarina, preigral je dva branilca in z diagonalnim strelom premagal še vratarja. Že nekaj minut kasneje so domačini izenačili. Prestregli so žogo na desnem krilu in po podaji je prvi posegel napadalec ter jo preusmeril proti vratom. Žoga pa se je prav pred Pipanom slabo odbila od tal in Pipan jo je poskusil odbiti v kot, nesrečno pa je zatresel lastno mrežo. Kmalu zatem je Polica športne knjižnice se je pred nedavnim obogatila z zajetno knjigo verjetno najstarejšega nosilca olimpijske zlate kolajne. Legendarni slovenski telovadec Leon Štukelj je namreč napisal syoje spomine. Izšli so y obliki knjige ?Mojih sedem svetovnih tekmovanj« pri Dolenjski založbi v Novem mestu. Knji-9p so uradno predstavili ob priliki 91-let-nice Leona Štuklja, ki se je rodil v Kan-?iji pri Novem mestu 12. 11. 1889. Štukelj Je kot prvi Jugoslovan osvojil olimpijsko Zlato kolajno. Na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu celo dve, štiri leta kasneje v Amsterdamu še eno in na igrah v Berlinu eno srebrno odličje na krogih. Dober del Štukljevega dela vsebuje Ipčne rezultate vseh tekmovanj, na kate-fm je nastopil. Izredno točno so iznešene tudi vse podrobnosti o začetnih korakih ‘h o poti že uveljavljenega in znanega športnika. Štukelj, ki je bil še med aktivnim nastopanjem uslužben kot sodnik, omenja med drugim, kako so se tedaj telovadci isti igralec pripomogel k drugemu zadetku Primorja, ko je vratar š težavo in nekoliko nerodno odbil njegov prosti strel. Spretno je posegel Sullini in podvojil. V drugem polčasu je tekmo še vedno označevala borbenost obeh ekip, gostje pa so v tem delu igrali bolj previdno in poskusili več nevarnih protinapadov z odličnima De Marcom in Sullinijem, ki nista v nekaterih priložnostih za las dosegla zadetka. Proti koncu je do gola poskusil priti tudi Škabar, vendar je njegov strel vratar lepo ubranil. Domačini so tudi v tem delu bili precej netočni pri podajah in je Savarin posegel le po diagonalni strelu napadalca Pontela in prestregel nekaj predložkov. Ostale akcije Rude niso obrodile sadov, saj so kljub rahli terenski premoči le redkokdaj prodrl v kazenski prostor rdeče-rumeriih. (Š. M.) CGS - ZARJA 2:1 (0:1) ZARJA: Kočevar, Grgič, Samec, Antonič, Jerman, Kalc, Damjan Fonda, Vidali, Egon Fonda, Auber, Franza. STRELEC za Zarjo: Kalc v 43'. V prvem letošnjem nastopu je Zarja potegnila krajši konec, saj je zasluženo izgubila, čeprav se je ob koncu prvega polčasa znašla celo v vodstvu. Toda tokrat sta manjkali tista samozavest in volja do zmage, ki smo ju zasledili v zadnjih nastopih. Poleg tega so Bazovci nastopili v skrajno nepopolni postavi, saj je manjkala cela vrsta poškodovanih igralcev. Tekma se je začela ob očitni premoči Tržačanov, ki so se nekajkrat nevarno približali vratom Zarje. Toda tudi tokrat je Kočevar pokazal vse svoje vrline in ohranil nedotaknjeno lastno mrežo. V enem izmed redkih protina- razvijali na slepo, brez informacij iz drugih taborov. Napredovanje je bilo odvisno le od fantazije posameznikov ter od njihove volje do dela. Avtorja je telovadba očitno tako prevzela, da ji je posvetil največjo pozornost že od otroštva. Prvič se je z njo srečal kot osnovnošolec, ko je slučajno videl sprevod novomeških sokolov, ki so korakali na telovadno prireditev. Štukelj si je moral od mame izprositi dovoljenje, da si je prireditev ogledal, kar je bilo »...usodno za vse življenje. Usodno, ali v dobrem pomenu... z vsem otroškim srcem sem zahrepenel biti Sokol in tako telovaditi kot oni!« Kako je nato Štukelj telovadil skupaj z drugimi vrstniki, so seveda podrobnosti, iz katerih pa stalno izžareva velikanska vnema ob istočasnem pomanjkanju tekmovalnih ciljev. Prvega pravega telovadca v tekmovalnem smislu je Štukelj videl komaj leta 1913, ko je novomeški Sokol obiskal Stane Vidmar iz Ljubljane, padov pa je Franza z lepim strelom zatresel vratnico. Proti koncu polčasa je Zarja prišla v vodstvo s Kalcem po lepi podaji Egona Fonde. V drugem delu igre so domačini pritisnili, toda obramba Zarje se je dobro držala in vse je zgledalo, da bodo Bazovci odnesli celotni izkupiček, ko je CGS izenačil, potem ko so Bazovci dobesedno zaspali v obrambi. Da bi bila mera polna, so v 81. min. prejeli še drugi gol. Zarjani so se po tem golu vrgli v napad in z Damjanom Fondo tudi zadeli vratnico, vendar je bilo to tudi vse, kar so zmogli. (BIG) VESNA - SANTA MARIA 0:1 (0:1) VESNA: Francioli, Niko Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, Fabio Can-dotti, Roberto Candotti, Leonardi, Pisani, Barilla, Švab (v 75' Diego Sedmak). Vse domače tekme bo Vesna igrala na trebenskem igrišču, ker je končno mednarodno že znan telovadec. Ob tisti priliki je Štukelj celo prekosil Vidmarja pri prikazovanju stoje na krogih. »...Prvič se mi je odkrilo, da znam tudi jaz nekaj napraviti,« piše Štukelj. S,še ne dopolnjenem 18. letom je moral Štukelj 1. 1916 pred naborno komisijo in kmalu nato v vojsko. Do konca vojne se je kot tisoči drugih boril, da bi se izognil fronti in v tem tudi uspel. Pestile so ga lakota in druge nevšečnosti in na telovadbo niti misliti ni mogel. Štukelj z velikim zanosom opisuje sokolski zlet v Novem Sadu 1. 1919, ko so se razna društva združila v vsejugoslovansko zvezo ob neizmernem navdušenju vseh. Prvo pravo tekmo je Štukelj opravil komaj 1. 1922 v Ljubljani ob priliki turnirja mednarodne telovadne zveze, katerega bi lahko imeli za predhodnika svetovnih prvenstev. Ti turnirji so tedaj vsebovali tudi atletiko in plavanje, kar za Štuklja ni bilo posebno ugodno, ker je bil kot izrazit telovadec nizke rasti in seveda lahek. Na bradlji, krogih in drogu pa je osvojil prva mesta. Na OI v Pariz je Štukelj potoval bolj za nagrado. Bil-je sicer najboljši na vrsti, med pripravami pa je padel z bradlje in si poškodoval zapestje desne roke. Ob zdravniških nasvetih je vneto negoval roko in dan pred nastopom je padla odločitev, da bo vsaj poskusil telovaditi. Dejansko je ponoven stik z orodjem pomenil preporod, saj je roka postajala 1 vse bolj aktivna in kljub bolečinam vzdržala napor. Štukelj je bil v Parizu prvi v mnogoboju in tudi na drogu. Olimpijski pravak se z očitnim narodnim ponosom spominja triumfalnega povratka v domovino z manifestacijami že v Postojni, ki je tedaj'pripadala Italiji in nato na postajah v Rakeku, Logatcu, pri Ljubljani, da o Novem mestu niti ne govorimo. Za konec tistega leta je dooil Štukelj vabilo za serijo ekhsibicijskih nastopov na Finskem. S potovanja je prinesel edinstvene vtise. V svoji knjigi Štukelj obžaluje, da se Jugoslavija ni udeležila OI v Los Ange- tržaška občina odobrila načrt za gradnjo novega v Križu. Žal pa niti Trebče tokrat niso prinesle sreče Vesni, ki je tako že petič zaporedoma poražena zapustila igrišče. Omeniti je treba, da je bil poraz zaslužen, saj so Križani skozi vso tekmo igrali brezglavo, in brez idej. Gostje bi lahko zmagali še z'večjo razliko, če bi bili njihovi napadalci prisebnejši in če sodnik ne bi spregledal dve 11-metrovki v njihovo korist. Vso tekmo so gostje spravljali v težave Vesno s hitrimi protinapadi in zadetek dosegli že v 20. min. prvega polčasa. Kriški navijači so upali, da bo Vesna reagirala, a zaman, saj so se napake vrstile kot na tekočem traku. Upati je, da ta ponovni poraz ne bo potrl kriških igralcev in da bodo že v nedeljo v Gonarsu pokazali, česa so res zmožni. (P) Na sliki: akcija s srečanja med Vesno, ki domače tekme igra na trebenskem igrišču, in S. Mario. lesu, kamor bi sicer lahko potoval na vabilo jugoslovanskih sokolskih društev v ZDA. V Berlinu je Štukelj nastopil pri skoraj 38 letih in osovojil srebro na krogih, kljub temu da so bile priprave površne, ker par let zaradi poškodbe ni telovadil. Iz Berlina se Štukelj posebno in dobro spominja, kako ga je radovednost gnala v neposredno bližino Hitlerja in kako je nekoč v olimpijskem naselju hitel za slovitim Owensom in ga prosil za avtogram. Avtobiografsko delo Leona Štuklja, ki sedaj živi v Mariboru, je res edinstvena knjiga, ki ohranja celotni telovadni opus njega samega in istočasno pravi dokument o celotnem slovenskem in jugoslovanskem gibanju od začetka stoletja do druge svetovne vojne Na sliki: na zmagovalnih stopnicah z leve Štukelj, Hudec in Volz. BRUNO KRIŽMAN AZZURRA - MLADOST 2:0 (0:0) MLADOST: Baldan, Černič, Zavadlav (v 63' A. Kobal), Devetak, Falcic-chia, Caleo (v 46' Košič), Devetta, Marušič, H. Kobal, Frandolič, Argentin. Barbanovi varovanci so na gostovanju v Gorici potegnili krajši konec proti skromni Azzurri. Tokrat so Do-berdobci igrali precej slabo in docela drugače od zadnjih prvenstvenih nastopov, ko so bili povsem enakovredni nasprotniku. V prvem polčasu so imeli gostje več lepih priložnosti, da bi povedli. Še najlepša se je ponudila Argentinu v začetku drugega polčasa. Odtlej pa so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in v krajšem presledku dosegli dva zadetka. Mladost se mora tokrat zahvaliti odličnim posegom vratarja Baldana, da ni srečanja sklenila s še večjim negativnim izkupičkom. (I. L.) ________rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 15. KOLA Ruda - PRIMORJE 1:2 CGS - ZARJA 2:1 Castionese - Gonars 0:0 Pieris - S. Vito 1:0 VESNA - Santamaria 0:1 Paviese - Aguileia 2:2 Staranzano - Muggesana 0:2 Porpetto - Terzo 2:0 LESTVICA Aguileia 15 10 3 2 23:10 23 Muggesana 15 10 3 2 22:9 23 Staranzano 15 8 4 3 25:13 20 Pieris 15 8 3 4 24:14 19 Ruda 15 5 8 2 13:9 18 PRIMORJE 15 5 8 2 15:10 18 Castionese 15 5 7 3 14:10 17 San Vito 15 5 5 5 19:15 15 VESNA 15 5 4 6 14:17 14 CGS 15 5 4 6 13:24 14 ZARJA 15 5 3 7 16:19 13 Porpetto 15 5 2 8 17:18 12 Santamaria 15 2 7 6 13:19 11 Terzo 15 3 3 9 13:25 9 Gonars 15 3 3 9 16:25 9 Paviese 15 1 3 .11 10:30 5 PRIHODNJE KOLO Ruda - CGS, PRIMORJE - Castionese, ZARJA - Pieris, Gonars - VESNA, San Vito al Torre - Paviese, Santa Maria - Staranzano, Aguileia - Por-petto, Muggesana - Terzo d'Aqui-leia. obvestilo SK DEVIN sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpadejo začasno smučarski izleti. Nove datume bodo sporočili. 04Sf-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti atom S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO n Banca Agricola P Kmečka banka Gorica Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 4,- din (40.000 - din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik torek, 9. januarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT Član italijanske in tiska Trst IHIin zveze čaaoPisnih F ^ založnikov FIEG Visok zračni pritisk preprečuje padavine in poslabšanje Vreme se je postavilo na glavo: polarni hlad pesti predvsem jug SKOPJE, RIM — Ob revolucionarnih spremembah, ki jim zadnje mesece Jugoslovani že komajda sledijo, se je kot kaže, postavilo na glavo tudi vreme. Medtem ko Slovenci zaman zrejo v nebo in jim smuči že tretjo zimo plesnijo v kleteh, imajo južne jugoslovanske republike pravcato polarno zimo. S snegom tako in tako nimajo kaj početi, razen v redkih smučarskih središčih, za nameček pa se je živosrebro spustilo v rekordne nižave. V Makedoniji so v Pečevu in Titovem Velesu včeraj namerili minus 22 stopnij, medtem ko je imel sicer najtoplejši jugoslovanski kraj Demir Kapija »samo« minus deset stopinj. V Prilepu je ustavilo delo več tovarn in rudnikov z dnevnim kopom. Težave imajo tudi zaradi ledu, ki je prekril nekatere ribnike in celo bregove Vardarja. Izredno velike težave imajo v prometu, saj iztrošeni vozni park (tako zasebni kot družbeni) v tako nizkih temperaturah navadno obtiči na parkiriščih. V bosanski Zenici imajo poleg mraza tudi hudo onesnaženost ozračja: žveplovega dioksida nadihajo celo sedemkrat več od dovoljene koncentracije. Razlog ni samo mraz, temveč tudi težave tamkajšnje težke industrije, ki v teh dneh prejema samo 60 odstotkov dogovorjenih količin zemeljskega plina, zaradi česar morajo pokuriti več premoga, tako da je Zenica dobesedno ovita v smrdljiv plašč smoga. Vreme se je postavilo na glavo tudi v Italiji. Včeraj je snežilo v Markah, Umbriji in Abrucih, posamezne snežinke so padale tudi v Emiliji in Romagni. Južna Italija ima torej dovolj snega, a kaj, ko je tu samo v napoto in škodo, medtem ko se Alpe kopajo v soncu. To seveda ne velja za Padsko nižino, ki je prekrita z debelim slojem megle in nizke oblačnosti. V Milanu so v zadnjih dneh že večkrat prekoračili dovoljene meje onesnaženosti zraka, položaj pa še ni dramatičen. V prihodnjih dneh pa bi lahko prišlo do zapletov, če se bo nadaljevala sedanja neobičajna vremenska situacija. Za nedeljo napovedana atlantska motnja ni namreč porušila grebena ruskega anticiklona. Še več, ruski anticiklon se je združil z azorskim, tako da je nastala sredozemska barična os, ki je značilna za poletne mesece. V takem položaju so napovedi skrajno nezanesljive. Meteorologi za danes napovedujejo povečano oblačnost, ker pa je zračni pritisk izredno visok, ne bi smelo biti izrazitejših padavin. Severno Italijo bi morala oplaziti oslabljena hladna fronta, ki bo tokrat povzročila izdatnejše padavine predvsem v južnih jugoslovanskih republikah. S krvjo nedolžnih pral lastno dušo Lažni pridigar umoril petčlansko družino Nafto je veter razgnal Močan severozahodnik je najprej razbil tri ogromne naftne madeže na več manjših in jih odgnal izpred obal Maroka proti odprtemu oceanu. Srečno naključje je torej preprečilo ekološko katastrofo po razlitju 70 tisoč ton surove nafte iz iranskega tankerja Kharg 5, ki še vedno išče luko, kjer bi raztovoril svojo nafto. Posnetek iz maroške Džadide (telefoto AP) zgovorno potrjuje, da nafta ni prizadela obale. Množica v vrsti za boljši jutri RIM — Pred rimsko kvesturo se je tudi včeraj gnetla pisana množica, ki je del noči prebedela kar na cesti. Na tisoče prebivalcev držav, ki niso vključene v Evropsko skupnost, je kljub dežju stalo v vrsti in brez nikakršnih neredov ali prerivanj dočakalo odprtje uradov. Italijanska vlada je tem osebam namreč dala na voljo še dodatni termin, da lahko dvignejo na kvesturi dokumente, ki so potrebni zato, da si priskrbijo dovoljenje za začasno bivanje v Italiji. Dokumenti so seveda le prvi korak na poti, ki pelje do stalnega bivališča v državi, kjer bi morale te osebe imeti tudi stalno službo. Stalne službe pa ne bodo dobile nikoli, če so brez dovoljenja za začasno bivanje v Italiji. Podobna pravila veljajo tudi v Veliki Britaniji in ZDA, kjer so imeli vsekakor bolje urejene pogoje za začasno bivanje tujega državljana v državi. Sedaj je tudi Italija ubrala to pot, ki omogoča selekcijo na področju redne imigracije, obenem pa nudi vsaj delno socialno zaščito osebam, ki so zapustile svojo domovino in se vselile v državo, v kateri naj bi bili delovni pogoji boljši. Za nove dokumente je tudi včeraj prosilo največ Afričanov, ki prihajajo v Italijo predvsem iz tistih držav, ki so bile nekoč italijanske kolonije. Prav številni pa so tudi Poljaki, ki so izbrali Italijo , ker so imeli sorazmerno lahko pot do Rima. Iz Poljske so smeli, ker so zaprosili turistični vizum za obisk papeža, v Italijo pa so se pripeljali s prikolicami, v katerih so imeli vse svoje imetje. Še pred nedavnim je prišlo do pravih spopadov med kolonijami Poljakov in prebivalci rimskih predmestnih četrti, sedaj pa bodo smeli upati v boljšo bodočnost. Tako na primer Maria, 37-letna novinarka, ki je zapustila Poljsko in se sedaj preživlja kot prevajalka, čeprav je smela ostati v Italiji, ker je dobila službo kot negovalka na smrt bolne osebe. Poljak Dario pa je zapustil domovino iz političnih razlogov in ni dokončal univerzitetnega študija. Pripravljal je tezo o gospodarstvu v prevozih, našel pa je službo kot šofer. Rad bi ostal v Italiji, njegovi prijatelji pa pravijo, da bi se radi preselili v Kanado. Obstajajo potem še Afričani, kot je 27-letni Maročan Said, ki ima univerzitetno diplomo, a mu ni hotel nihče verjeti, da se ukvarja z računalniki, zato je moral prodajati nogavice in spodnje hlače na tržnicah. Sedaj upa, da mu bo uspelo najti kako njemu primernejšo službo in si zagotoviti tudi socialno zavarovalnino ter pravico do tega, da postane, pa čeprav samo začasno enakopravni član italijanske družbe. SAN DIEGO (KALIFORNIJA) — Pridigar Jeffrey Lundgren v resnici ni nikoli bil pravi pridigar, temveč le drzen šarlatan, čigar verska blaznost je imela za glavni cilj zločin. V blaznem prepričanju, da bo s krvjo nedolžnih žrtev očistil lastno dušo, je okoli sebe zbiral naivne ljudi in jih versko prevzgajal z nauki »reorganizirane Kristusove cerkve in poslednjih svetnikov«, ki jih je menda Sestavil kar sam. Pri delu sta mu pomagala žena in devetnajstletni sin Damon, delokrog pa so si uredili 'v Ohiu. Lundgren je bil prepričan, da bo v ekološki oazi nedotaknjenih gozdov nekega dne našel sveto zlato sabljo, s katero bo končno zavladal. Stvari pa se niso iztekle tako, kot je lažni pridigar načrtoval. Lanskega aprila se je zato maščeval, za žrtve pa si je izbral petčlansko družino Avery, ki je le nekaj mesecev prej pristopila v Lundgre-novo sekto. S pomočjo žene in sina je z rafali pokosil očeta, mater in tri hčerke, zmaličena trupla pa je zločinska trojica skrila na neki senik v bližini Clevelanda. Že dan pozneje se je začel lov na zločinca, ki je trajal kar nekaj mesecev. Lund-grenovi so se med tem večkrat preselili, policija pa jim je prišla na sled šele, ko so agenti ameriškega zveznega oddelka, ki nadzorujejo prodajo tobaka, alkohola in orožja ugotovili, da so Lundgrenovi kupovali velike količine teh stvari. Obroč okrog pridigarja in njegovih pajdašev se je začel vedno bolj krčiti. Prejšnji, teden pa so preiskovalci našli ostanke umorjenih članov družine Avery. Skoraj slučajno pa so prejšnje dni prišli na sled tudi Lundgrenovim, ki so se skrivali v nekem motelu v San Diegu v Kaliforniji. V sobah so agenti našli pravo skladišče novega in starejšega orožja, med tem tudi puško, s katero je Lundgren pomoril žrtve. Poleg tega pa je bil v sobi Damona Lundgrena pravcati »pribor za preživetje«, s kakršnim je razpolagal razvpiti Rambo, več nožev in plinsko masko. Policija pa je tako rekoč mimogrede ugotovila, da imata zakonca Aliče in Jeffrey Lundgren poleg polnoletnega Damona še tri nedorasle otroke, ki so sedaj na varnem v zavodu. Na sliki (telefoto AP): zločinski pridigar Jeffrey Lundgren se je brez upiranja predal policiji Za 24 ur odložili izstrelitev Columbie NEW YORK — Na ameriškem vesoljskem oporišču Kenne-dy so včeraj za 24 ur odložili izstrelitev vesoljskega trajekta Columbia. Najprej so nastale težave s protipožarnim sistemom na izstreliščni rampi, ko so napako odpravili, pa se je pooblačilo. Debel sloj nevihtnih oblakov v višini 2.000 metrov se je nad oporiščem zadrževal le kratek čas, a dovolj, da so morali izstrelitev odložiti. Posadka Columbie mora namreč iz krožnice ponesti na Zemljo znanstveni satelit, ki so ga izstrelili pred petimi leti, tako da so »izstrelitvena okna« omejena. Včerajšnje je bilo od 8.10 do 9.02, današnje pa bo od 7.35 do 7.58. Vsak zaplet v teh ozkih časovnih rokih povzroči 24-urno odložitev tega prvega od desetih poletov vesoljskih trajektov, ki jih načrtujejo za letos. Poleg prevzema satelita, s katerim bodo ugotovii odpornost materialov v vesolju, bo posadka Columbie izstrelila tudi vohunski satelit ameriške vojne mornarice. Vesoljski misiji poveljuje mornariški kapitan Daniel Brandenstein, z njim bodo na krovu še kopilot, poročnik James Wetherbee, »izvedenec« David Low in dve ženski, 40-letna Bonnie Dunbar in 38-letna Marsha Ivins. Na sliki (telefoto AP): vesoljski trajekt Columbia na izstreliščni rampi št. 39A ameriškega vesoljskega oporišča Kennedy. Neznan virus seje smrt med dojenčki LONDON — V londonski pediatrični bolnišnici Brompton že od božiča razsaja skrivnosten virus, ki je požel že šest malih žrtev. V tej bolnišnici opravljajo najzahtevnejše srčne operacije na novorojenčkih, kljub temu pa so oblasti odredile začasno zaprtje operacijskih sob in oddelka za intenzivno nego. Prva dva novorojenčka sta umrla dan pred božičem, ker pa sta oba imela prirojeno srčno hibo, njuna smrt ni pretirano vznemirila. Novorojenčka sta čakala na operacijo in zdravniki so ju prištevali med rizične bolnike. Šele ko sta umrla druga dva trimesečna pacienta, ki so ju komaj operirali, se je osebje bolnišnice vznemirilo. Vse vzroke, ki so jih doslej vzeli v poštev, so ovrgli, in niti strokovnjaki, ki so prišli od drugod, niso še razvozlali tega vozla. Doslej so ugotovili le, da je v ceveh prezračevalnih naprav znatna količina azbesta, vendar zdravniki trdijo, da to še ne more biti vzrok nenadnih številnih smrti. Dojenčki, ki so umrli, so namreč ležali v različnih oddelkih, družila pa jih je skupna bolezen oziroma srčna napaka. Prav na to področje bodo sedaj osredotočili vso pozornost. Tragičnost dogodka je toliko večja, saj v bolnišnici ne bodo opravljali operacij, dokler ne bo izredno stanje mimo.