Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA ||g| JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST / kraljevske banske uprave dravske banovine Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16*—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 27. kos. V Ljubljani, dne 1. aprila 1936. Letnik VII. 177. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1936./37. s pravilnikom o izvrševanju proračuna, uredbo o pobiranju obč. davščin, taks in doklad, naredbo o obč. VSEBINA: davščini na potrošnjo in tarifo za obč. trošarino in uvozilino. 178. Razglas o volitvah občinskega odbora za občino Šenčur. 1*70 nu:. i _ „ „i •_• „iv. . .. »v. . 179. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Banove uredbe. 177. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1936./37. Z odločbo gospoda ministra za finance br. 2980/VII z dne 26. marca 1936 je odobren proračun mestne občine ljubljanske za leto 1936./37. z rednimi izdatki in dohodki dinarjev 103,589.542'— in izrednimi izdatki in dohodki dinarjev 7,523.374*—. Nadalje so z isto odločbo odobreni proračuni mestnih ustanov. Na podstavi te ministrske odločbe se razglašajo nastopne naredbe mestne občine ljubljanske: I. Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1936./1937. Clen 1. Proračunsko leto 1936./37. se prične s 1. aprilom in neha z 31. marcem 1937. Po poteku proračunskega leta se ne morejo angažirati nobeni izdatki. Iz kreditov, angažiranih do konca Proračunskega leta, se vrše izplačila do konca računskega leta, t. j. do 31. avgusta 1937 samo na podstavi Pravilno likvidiranih računov. Po tem roku se ne morejo vršiti izdatki iz proračunskih oziroma naknadnih kre ditov. Clen 2. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1936./37. se odobruje z rednimi izdatki . . . din 103,589.542 — z rednimi dohodki........................... 103,589.542'- z izrednimi izdatki.......................„ 7,523.374 — in z izrednimi dohodki...................... 7,523.374— Člen 3. Proračuni izdatkov in dohodkov po čl. 2. so sestavni del pričujočega pravilnika. Člen 4. Občinski proračun niti ne ustvarja, niti ne jemlje kakih pravic. Krediti, odobreni s proračunom za podpore in razne subvencije, se ne smejo zviševati. Člen 5. Občinski veselični davek na vstopnice in občinske prireditvene takse se ne bodo pobirali v vseh onih primerih, ki jih predvideva zakon o taksah po tarifni postavki 99a (pripomba 4.) ter v primerih, ki so navedeni v taksnem in pristojbinskem pravilniku k čl. 103., to pa proti potrdilu davčne uprave, da je bila stranka oproščena državne takse po navedenih zakonskih določbah. Razen tega se opraščajo občinske veselične davščine na vstopnice tudi kulturna društva za svoje gledališke predstave ter športna društva za amaterske tekme. Ta oprostitev pa ne velja za občinske prireditvene takse, ki jih morajo kulturna in športna društva kljub temu plačevati. Občinske davščine na prenočišča so oproščeni oficirji, državni in avtonomni uradniki, če izkažejo s potrdilom pristojnega oblastva, da potujejo službeno. Ta oprostitev velja tudi za člane banovinskega sveta za ves čas zasedanja tega sveta. V vseh. ostalih primerih se oprostitev ne dovoljuje. Clen 6. V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina ljubljanska od 1. aprila 1936 davke, takse in pristojbine, navedene v poglavju dohodkov, partija 1—4 proračuna, oziroma njegovih pojasnil. Vodarina se pobira po zakonu z dne 4. aprila 1890 (dež. zakonik: letnik 1890, IV. kos, strani 17 in 18). Glede pobiranja kanalske pristojbine veljajo določbe zakona z dne 28. 7. 1917 (deželni zakonik: letnik 1917, kos 40) . Clen 7. §u 2. naredbe o občinski davščini na vozila (»Službeni lisk št. 382/58 ex 1933) se doda nova 9. točka z besedilom: >Vozila avtotaksijev«. Izpreminja se dalje § 3. cit. naredbe, kakor sledi: V točki 1. a) je črtati »din 250—« in postaviti »din 100*—«. V točki 1. b) je črtati >din 500'—« in postaviti »din 200*—c. V točki 2. je črtati »din 150*—« in postaviti »din 50«. V točki 3. a) je vstaviti za besedo »avtomobili« besedico »in«, črtati pa vejico in besedi »in avtotaksiji«. V točki 4. je črtati v naslovu besedi »in avtotaksiji«. Člen 8. Pri vsakokratnem predpisu prirastkarine, izvršenem po uredbi o prirastkarini v mestni občini ljubljanski (»Službeni list« št. 738/98 ex 1934), se delno bonificira plačilo občinske takse na prenos nepremičnin tako, da se predpis prirastkarine zmanjša za višino 1% že plačane občinske takse na prenos nepremičnin. Če znaša predpis prirastkarine manj ko 1% {tlačane občinske taks^ na prenos nepremičnin, odpade plačilo prirastkarine. Člen 9. V naredbi o občinski davščini na potrošnjo (»Službeni list« štev. 373/36 ex 1932) se izpreminjajo sledeči paragrafi takole: >§ 2. V vseh gostilniških, kavarniških, zajtrkov alniških in vinotoČnih obratih ter v prostorih, kjer se vrše društvene prireditve ali veselice, se pobira občinska davščina na potrošnjo (na računske listke), ki znaša 25 par od računa, ki ga plača gost od skupne potrošnje din 5*— ali več. § 3. Potrošnje v skupnem znesku do din 5'— so davščine oproščene. § 5. Mestno poglavarstvo založi računske listke v blokih po 100 kosov in jih daje lastnikom obratov brezplačno. § 6. Za proračunsko leto 1936./37. se davščina pavšalira. Za osnovo odmere služi pri gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih količina v letu 1935. potočenega vina in piva; pri kavarniških obratih pa način obratovanja v letu 1935. in od davčne uprave za leto 1935. ugotovljena kosmata najemnina. § 7. Ko stopi pravilnik o izvrševanju proračuna za leto 1936./37. v veljavo, morajo prijaviti mestnemu poglavarstvu (oddelek VII/T) lastniki gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratov količino vina in piva, potočeno v letu 1935., lastniki kavarniških obratov pa način obratovanja. § 8. Davščina na potrošnjo je javna občinska davščina. § 10. Davščino na potrošnjo predpisuje in pobira ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada, in sicer izključno v obliki pavšala, ki ga je plačevati mesečno vnaprej. Gostilne, zajtrkovalnice in vinotoči: Mesečni pavšal znaša za te obrate din 1*— za vsak v letu 1935. potočeni hi vina in piva. Kavarne: Kavarne se uvrste v dve kategoriji, in sicer spadaj« v I. kategorijo vse nočne kavarne in kavarne, ki plačujejo več ko din 60.000'— letne kosmate najemnine. V II. kategorijo spadajo vse ostale kavarne. Kavarne I. kategorije plačujejo mesečni pavšal din 600*—, kavarne II. kategorije din 300—. Za veselice, kjer se točijo alkoholne pijače, se odmerja pavšal od števila prodanih vstopnic. Ta pavšal znaša din 0*25 od vsake vstopnice in se plačuje obenem z državno veselično takso ter ga pobira pristojna davčna uprava. Za plačilo pavšala jamči lastnik ali zakupnik v § 2. omenjenih obratov ali pa prireditelj veselice.« Clen 10. Ce bi se v teku proračunskega leta 1936./37. pokazale v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah trošarinske oziroma uvozninske tarife, je mogoče s sklepom ljubljanskega mestnega sveta trošarino oziroma uvoznino znižati. Clen 11. Vse prošnje in predloge posameznikov za specialne oprostitve od plačila občinskih davščin, posebno trošarine in uvoznine, bo reševal ljubljanski mestni svet po načelih, ki veljajo za oprostitve od državnih davkov. Clen 12. Vse občinske nabave nad din 10.000— se morajo razpisati. Razglas se objavlja v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z rokom od 10 do 30 dni. Oceno in oddajo teh nabav oskrbi odbor za oceno nabav po posebnem pravilniku. Občinske nabave do din 10.000*— odobruje končno-veljavno samo predsednik mestne občine ljubljanske po obrazloženem in utemeljenem pismenem predlogu, kateremu se mora priložiti tudi poročilo, da so bili predhodno povprašam za oceno po možnosti vsaj trije interesenti. Pri nabavah do zneska din 1000*— slednje ni potrebno. Podrobna navodila o poslovanju z nabavami izda mestna finančna uprava po odobritvi predsednika mestne občine ljubljanske. Clen 13. Krediti za osebne izdatke se ne smejo niti v celoti, niti po partijah prekoračiti. Nove namestitve se smejo vršiti samo v okviru v proračunu predvidenih kreditov. Ce se v teku proračunskega leta izprazni mesto, čigar zasedba je neobhodno potrebna, ali, če se pokaže potreba po novi nastavitvi, je za nastavitev potreben sklep mestnega sveta. Vsi mestni uslužbenci, me«d katere spadajo tudi uslužbenci pri mestnih podjetjih, prejemajo v proračunskem letu plačo samo iz kredita, kjer so njihovi službeni prejemki predvideni, ne glede na to, če so med letom premeščeni iz kakega oddelka v mestno podjetje ali obratno. Clen 14. Za vsako nastavitev, bodisi v mestni službi, bodisi v mestnih podjetjih, bilo nameščenca, bilo mezdnega delavca, za katero ni morda predpisan odobritveni sklep mestnega sveta, je potreben sklep finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. Samo v izjemnih in nujnih primerih zadostuje začasna odobritev predsednika mestne občine ljubljanske, ki ji mora slediti naknadna potrditev finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. Člen 15. Za vsako namestitev v mestni službi, ki nima značaja mezdnega službenega razmerja, se mora stranki izdati dekret. Kopija dekreta za likvidaturo za osebne prejemke mora biti opremljena z navedbo partije in pozicije, iz katere se bodo nakazovali s to zaposlitvijo zvezani prejemki. To velja tudi za vsa napredovanja. Brez dekreta ne sme likvidatura za osebne prejemke nakazovati službenih prejemkov. Člen 16. V mestni službi in v službi pri mestnih podjetjih Sme biti samo po en član ene družine, iz družin mestnih uslužbencev pa največ dva člana. K članom družine spadajo starši in otroci, slednji dokler nimajo lastne družine in če ne žive v skupnem gospodinjstvu. Člen 17. Služba se odpove onim pogodbenim uslužbencem (dnevničarjem), ki so člani družin, katerih skupni mesečni kosmati dohodki znašajo nad din 4000'—. To določilo ne velja, za uslužbence, pri katerih družini bi padel dohodek družine pod din 2500'—. Člen 18. V mestni službi ne sme nihče opravljati več plačanih mest. Člen 19. Mestni uslužbenec (pragmatični ali pogodbeni) ne sme opravljati nobene druge službe ali izvrševati poslov izven mestne službe, če dosegajo skupni mesečni prejemki iz mestne službe din 1500'—. Če ne trpi mestna služba, velja izjema le za inženirje in za zdravnike. Za prve, kolikor dopušča zakon postranski zaslužek nepooblaščenim inženirjem (idejni načrti po javnem razglasu), za druge pa velja naredba g. ministra za socialno politiko z dne 24. septembra 1929, št. 45.200. Vsak mestni uslužbenec je dolžan javiti vse postranske zaslužke ob disciplinski odgovornosti. Člen 20. S 1. aprilom 1936 se izvede sledeča linearna redukcija službenih prejemkov vseh mestnih uslužbencev: I. Pragmatičnim nameščencem, upokojencem in pogodbenim nastavljencem se znižajo kosmati službeni prejemki na dan 1. 10. 1935 1. za 10%: a) onim pragmatičnim nameščencem in upokojencem, katerim je bila 1. 10. 1935 ukinjena rodbinska doklada za ženo in deloma tudi za otroke; b) pogodbenim nameščencem in dnevničarjem, ki so bili prizadeti 1. 10. 1935 z ministrsko uredbo o znižanju službenih prejemkov; 2. za 15%: a) samskim uslužbencem in upokojencem; b) samskim in poročenim uradnicam; c) poročenim uslužbencem in upokojencem, katerih žene so v službi. II. Mestnim delavcem: skega člana din 5'— dnevno, se znižajo na din 3'— dnevno. 2. Znižajo se mezde vseh mestnih delavcev brez razlike: a) mezde do vključno din 4'— na uro ostanejo nespremenjene, obenem pa se zvišajo mezde izpod din 4— na din 4'— na uro; b) mezde: nad din 4'— do din 4'50 na uro se znižajo na din 4'— 59 59 4'50 95 55 5'— 55 >» 99 59 55 99 4'50 55 59 5'- 55 55 5'50 59 99 59 99 55 99 5- 95 59 5'50 99 59 6'25 55 99 99 59 99 59 5'50 55 55 6'25 55 55 6'5o 95 95 59 59 95 55 6'- 59 55 6'55 59 55 7'— 55 59 99 59 59 99 6'50 55 55 7'— 55 59 7'80 55 59 99 55 59 95 7'— 59 59 7'80 95 55 8'33 55 59 55 59 99 95 7'50 55 55 8'33' 55 95 9 — 99 59 59 99 95 55 8'— 55 55 9'- 59 55 9'37 59 99 55 55 99 55 8'50 mezda din 12'50 se zniža na din 11'- Vsi tej linearni redukciji nasprotni predpisi »Službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence«, »Pravilnika o pogodbenih nameščencih mestne občine ljubljanske«, »Službenega reda za delavce mestne občine ljubljanske« in drugih zadevnih določb so s tem razveljavljeni. Člen 21. Členi 2. do vključno člena 10. k poglavju o gradbenih dokladah v »Pravilniku o funkcijskih in gradbenih dokladah, o nagradah za čezurno delo in o potovalnih pristojbinah« se razveljavijo. Člen 22. Za nadurno delo, ki bi bilo potrebno zaradi službenih ozirov, se praviloma ne dovoljujejo nagrade. Izjema velja samo za ono osebje, za katero so v zakonu ali po občinskeln svetu potrjenih pravilnikih predvidene nagrade tef za osebje, ki 'je zaposleno na sestavi občinskega proračuna oziroma občinskega zaključnega računa. .............Člen 23. Pod disciplinsko in materialno odgovornost pride, kdor kakorkoli in kadarkoli pravnoveljavno angažira materialne kredite mestnega zaklada, ne da bi bila zadevna naročilnica oziroma spis opremljen s kla\zulo vodje kontrolnika angažiranih kreditov. Za vsak prestopek je vodja kontrolnika angažiranih kreditov dolžan takoj napraviti uradno poročilo. Mestna blagajna ne sme izvršiti izplačila brez podpisa predsednika ali tistega, ki ga on v ta namen pooblasti kot nakazovalca. Neobhodno potreben je pri vsakem izplačilu tudi podpis načelnika mestne finančne uprave ali tistega, ki ga on v ta namen pooblasti. Podpis nakazovalca' odpade pri izplačilu rednih mesečno pripadajočih službenih prejemkov ali izrednih prejemkov, utemeljenih v službenem dekretu. Člen 24. Če bi proračun za leto 1937./38. ne bil pravočasno odobren, sme občina poslovati do odobritve z dvanajstinami v mejah proračuna za leto 1936./37. Člen 25. Ta pravilnik z uredbo, naredbo in trošarinsko oz. uvozninsko tarifo stopi v veljavo dne 1. aprila 1936. 1. Rodbinske doklade stalnih mestnih delavcev za žene in otroke, ki so znašale doslej za vsakega družin- II. Uredba o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v mestu Ljubljani v letu 1936./37. Na podstavi odobrenega proračuna bo pobirala mestna občina ljubljanska v letu 1936./37. tele davščine, takse in doklade: 1. Občinsko trošarino in uvoznino, po odločbi ministrstva za finance br. 18.857/111 z dne 10. marca 1932, oziroma po uvodoma navedeni odločbi in spremenjeni tarifi, ki se hkratu objavlja. 2. Tehtarino v izmeri kakor za leto 1935./36., in sicer: a) Za tehtanje tovorov na motornih vozilih na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske se bo pobirala tehta-rinska pristojbina, in sicer: za neto težo do 500 kg.................din 4'— „ „ „ „ 1000 kg........„ 6'— ,, ,, ,, „ 2000 kg ..... ,, 8 „ jj » jj 3000 kg........„10 „ „ „ „ 4000 kg........„ 13 — „ „ „ „ 5000 kg........„ 15'— jj jj „ » 6000 kg........jj 17 „ „ „ „ 7000 kg........„ 19'— „ „ „ „ 8000 kg............... 21'— za konje in goveda za komad , . . din o-— za drobnico . .............................. 3'— za osebne avtomobile....................„ 10'— b) Za tehtanje tovorov z vprežno živino na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske pa: za bruto težo do 500 kg.................din 31— jj jj jj jj 1000 kg . ■ . • « ,, o jj jj „ „ 2000 kg....................... 6'— jj jj jj jj 3000 kg..............,, 8 j, » jj „ 4000 kg...............„ 10'— jj jj jj j, 5000 kg . . . „ 12'— jj jj jj jj 6000 kg ..... „14 „ „ „ 7000 kg........................ 18'— za konje in govedo za komad ... „ 5'— za drobnico.................................. 3’— Vozovi in avtomobili, ki se. tehtajo zaradi tariranja, so prosti plačila tehtarine. 3. Tržnino v izmeri kakor za leto 1935./36.: Ministrstvo za finance je dovolilo mestni občini z odločbo z dne 1. maja 1928, D. R. br. 49.637, da sme pobirati obč. davščino pod naslovom >Tržnina«. — Prvotna uredba in pravilnik o pobiranju tržnine, dovoljene od pokrajinskega namestnika za Slovenijo, št. 282, sta objavljena v »Uradnem listu« št. 282/88 iz 1.1922. Za 1.1936./3V. bo mestna občina pobirala tržnino v naslednji izmeri: Tržnina od > m Od prostora v obsegu > o ‘n ■= >m • o 03 8 v—t •o»o > a m2 10 m2 d njem njema > ■8 Bn dnevno N dinarjev 1 Od vsakega blaga, razen naštetega v post. 2 do 6 . . . tar. • • 4 6 2 1 2 Perutnina, mala • • 1 3 Perutnina, velika (race, gosi, purani) . • • 2 4 Teleta, prašiči • * 5 5 Ovce itd. ............ • • 4 6 Kozliči itd. . . j 3 7 Jajca (do 30 jajc prosto) , 2 4 8 Novi vozovi 20 9 Stojnice, barake, lope itd. ..... 1 2 3 din 10'— 5- „ 10-„ 4— „ B— „ 2- 4. Sejmarino (prej tržno pristojbino) v izmeri kakor za leto 1935./36., in sicer: za konje (izvzemši žrebeta) po . . za žrebeta po ... ........................ za vole in bike po........................ za krave in telice po..................... za prašiče, klavne in plemenske, v starosti nad 5 mesecev po . . . za prašiče mladiče v starosti do 5 mesecev po ........ . Sejmarina je bila prvotno odobrena z razpisom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani z dne 17. avgusta 1924, št. 5134, mag. št. 19.625, in se pobira ob živinskih sejmih. 5. Mestarino v izmeri kakor za 1. 1935./36., in sicer: Od tržnih stojnic, ki so postavljene le ob gotovih primerih (Miklavžev sejem, božična drevesca itd.), od dinarjev 4'— do din 25'—. 6. Vodovodno naklado, gostaščino, kanalsko pristojbino po nastopni izmeri: A. Vodovodno naklado na podstavi za 1. 1934. uradno ugotovljene kosmate najemnine, in sicer: od vseh hiš ... ....................................... 8% B. Gostaščino na podstavi za 1. 1935. uradno ugotovljene kosmate najemnine, in sicer: I. od starih hiš......................................3'5% II. od vseh novih hiš, ki so bile zgrajene po mesecu juniju 1920 ........................................... 2% Najemnine do vštetih din 200'— letno so gostaščine proste. C. Kanalsko pristojbino na podstavi za 1. 1935. uradno ugotovljene kosmate najemnine na naslednji način: od vseh hiš .............................................3% Za ona poslopja, ki ne plačujejo vodovodne naklado po napovedi uradno ugotovljene kosmate najemnine, znaša kanalska pristojbina po 50 par od vsakega m1 zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. — (Odločba ministrstva za finance z dne 30. septembra 1927, D. R. br. 121.253, mag. št. 28.783/27.) C. Pristojbino od hidrantov in vodomerov po sklepu vladnega komisarja z dne 12. septembra 1924, mag. št. 21.236, in sicer: 1. od hidrantov po velikosti od din 48'— do din 216'— letno in 2. od vodomerov po velikosti od din 24'-' do din 360'— letno. 7. Občinsko davščino na prenočišča, in sicer: Od obrtoma oddanih prenočišč 5% kosmate oddajne cene za prostore. 8. Občinsko davščino na vozila po naredbi, ki se je razglasila v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« od dne 19. julija 1933, kos 58., št. 382, in ki se je spremenila z uredbo o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v mestu Ljubljani v letu 1934. (»Službeni list kralj, banske uprave« od dne 26. maja 1934, kos 42., št. 336) in po členu 7. uvodoma razglašenega pravilnika. 9. Občinsko davščino na potrošnjo po naredbi, 1 i se je razglasila v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine« od dne 7. maja 1932, kos 36., št. 373, ter s spremembo oziroma dostavkom, ki je naveden v členu 18. finančne uredbe o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1935./36. in v izmeri ter s spremembami, ki so navedene v členu 9. uvodoma razglašenega pravilnika. Od 1. aprila 1936 veljavna naredba o občinski davščini na potrošnjo se obenem posebej razglaša. 10. Veselični davek v izmeri 50% državne takse, pri kinematografih pa 10% od cene vstopnic, toda najmanj din OTO za vsako vstopnico. Glede oprostitey veljajo določbe čl. 5. pravilnika. 11. Občinske takse v nastopni izmeri: a) Za tombolo, kegljanje na dobitke, streljanje na dobitke in sploh na vsako igro na dobitke...................din 150'— b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahapje........................................ 100'— c) za prireditev umetnega ognja, ba-klado ali za javne zabavne obhode v preobleki.......................................... 50'— • č) od godbenih avtomatov, gramofonov, orkestrionov, električnih klavirjev itd. v javnih lokalih, za vsako leto „ 100'— d) za predstave v gledališčih, cirkusih in varietejih in za koncerte, od vsake predstave.......................................... 50'— e) za predstave posestnikov menežarij, vrtiljakov, strelišč, gugalnic in marionetnih gledališč, telovadcev, panoram, brzotekov, čarodejev in enake umetniške prireditve, za vsak dan . „ 100'— Za kulturne predstave se ne plačajo tu navedene takse, če so oproščene tudi državne takse; f) za plesne zabave................................. 75'— za vsak dan, poleg tega za vsakega godca ........................................... 2'— g) če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč „ 50'— kadar se ne prekoračijo 3 ure, se plača za vsako uro po.......................... 12'50 h) za slovesno praznovanje svatbe . . „ 125*— i) 1. za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo od din 100'— do „ 500' — 2. za zagotovitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo od din 100'— do „ 1000'— Ce nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, v domovinski pravici obenem druge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska taksa) presegati štirikratne za eno osebo določene takse. Če inozemec, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu mora plačana taksa vrniti; ij) za podelitev meščanstva od din 1000'— do 5000'— Takse in tarife pod točko i) 1. in 2., dalje pod točko j) določa po § 2. uredbe o pobiranju obč. taks z dne 14. novembra 1928 kraljevska banska uprava, vendar pa ima občinski svet sam pravico, da jih predpisuje prosilcem po njihovem gmotnem stanju, toda ne v nižjih ali višjih zneskih, nego so določeni po tarifi; k) za izdajo domovnic (domovinskih listov) se sme poleg kolkovine zahtevati le odškodnina za papir, odnosno tiskovino; 1) za izdajo poselskih kmjižic se plačujejo poleg kolkovine le stroški za tiskovine; m) za uradni prepis sejnega zapisnika, za uradne prepise občinskih proračunov, računov ali drugih uradnih spisov, za vsako, čeprav le začeto stran...................................din 5'— n) za izdajo izpričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil................... o) 1. za komisijski ogled za pritlično ali visokopritlično hišo, najsi bo za stavbno ali uporabno dovoljenje ali za adaptacijo in druge ugotovitve ............................... 2. za komisijski ogled za enonadstropno hišo, in sicer za stavbno in uporabno dovoljenje .... 3. za komisijski ogled za dvonadstropno hišo ........................... 4. za komisijski ogled za večnadstropno hišo............................. 5. za izdajo stavbnega dovoljenja . 6. za izdajo uporabnega dovoljenja 7. za vožnjo komisije k ogledu . . 8. za dostavo odločbe.................... p) 1. za določitev stavbne črte .... 2. za naznanitev stavbne črte . . . r) za vsakega psa po........................ za koledarsko leto. s) Občinske takse k državnim taksam po zakonu o taksah. K državni taksi po tarifnih postavkah zakona o taksah 1, 2, 3, 4, 5 in 6 se pobira 50% na občinska taksa. Tej občinski taksi so zavezane le vloge, prošnje, priloge, pritožbe itd., ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in o katerih naj isto poglavarstvo tudi odloči. š) Samostojne občinske takse za posle privatno-pravnega značaja. Na vse vloge v poslih privatno-pravnega značaja, ki bodo prišle na naslov mestnega poglavarstva v Ljubljani, se plača posebna občinska taksa..............................din 5'— na priloge pa po.............................„ 2'— Te takse pa se ne plačajo za vloge, ki se pošiljajo na občinska podjetja, kolikor se nanašajo na posle teh podjetij. 12. Takso od prenosa nepremičnin, in sicer: 2% takso za prenos nepremičnin in 50% doklado na državno dopolnilno prenosno takso sme pobirati mestna občina ljubljanska z dovoljenjem kralj, banske uprMP Dravske banovine v Ljubljani št. II—9430/3 z 5'- 50'- 100'- 150*— 250*— 37*50 7'50 75'— 1'50 62'50 1'50 irw_ dne 12. maja 1934 (^Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 26. maja 1934, št. 42). 13. Prirastkarino: Mestna občina pobira prirastkarino po uredbi in pravilniku z dne 2. oktobra 1934, ki sta bila objavljena v >Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine« št. 738/98 z dne 5. decembra 1934 in po členu 8. uvodoma razglašenega pravilnika. 14. Opominarino: Mestna občina pobira opominarino po naredbi velikega župana ljubljanske oblasti z dne 23. januarja 1925, U. br. 795 (Mag. štev. 2205) v naslednji za leto 1931. znižani izmeri: a) za opomin od vsakega polnega dinarja ........................................din 0'02 b) za rubežen od vsakega polnega dinarja .............................................. 0'02 c) za prodaijo od vsakega polnega dinarja .............................................. 0'01 vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin..............................................„ 0'50 za rubežen ali prodajo pa najmanj „ 5‘— 15. Zamudne obresti za terjatve se zaračunijo s 6%, vendar pa v vsakem primeru z najmanij din 5’ —. Od zneskov do din 20‘— se zamudne obresti ne računijo. 16. Pristojbine za ogled mrličev: 1. za mrliške oglede po...............................din 5'— 2. za mrliške popisnice: a) od gala-pogrebov in pogrebov po prvem razredu po..................................„ 100'— b) od pogrebov po drugem razredu po „ 50'— c) od pogrebov po tretjem in četrtem razredu po..................................... 30'— Č) od pogrebov, po petem in šestem razredu po..................................... 20'— d) od bratovskih pogrebov po ... . „ 20'— e) od otroških pogrebov po ..... . „ 20'— Ubožni pogrebi so pristojbine prosti; 3. za izdajo dovoljenj za prepeljavo mrličev, v tuje občine oziroma uvoz mrličev v Ljubljano: a) za izdano malo prehodnico za prevoz mrliča v ljubljansko okolico od trupla po ... .............................................................. 50'— b) za izdane prehodnice za prepeljavo v tuzemstvu po................................. 100'— c) za isto v inozemstvo po .... . „ 200'— č) za uvoz mrličev iz tuzemstva po . . „ 100'— d) za uvoz mrličev iz inozemstva po . . „ 200'— 4. za izdajo dovoljenja izkopa odnosno prekopa mrliča po . . . „ 70'— 17. Klavniškc pristojbine, in sicer- A. K 1 a v n i no za govedo veliko, nad 450 kg, od glave . . din 120'— za govedo malo, pod 450 kg, od glave . . „ 80'— za prašiče nad 100 kg, od glave .... „ 78'— za prašiče pod 100 kg, od glave .... „ 44'— za prašičke-odojke do 10 kg, od glave . . „ 10'— za teleta, od glave............................„ 35'— za ovne, ovce, kozle, koze, od glave ... „ 20'— za kozliče in jagnjeta, od glave ..... „ 5'— za konje, od glave • » 70'— za žrebeta do pol leta, od glave .... „ 30'— Pristojbine za izvoz v inozemstvo se znižajo od zgoraj navedenih: pri govedih, teletih in prašičih za 50%, pri drobnici pa se zaračuni od 1 kg zaklane teže po din 0'50. B. 0 g 1 e d n i n o. Za uvožene, že zaklane cele živali se pobira ogled-nina enaka klavnini. Za kg uvoženega mesa, mesnih izdelkov, slanine, rib in perutnine.......................din 1'50 Za kg uvožene masti..............................„ 0'50 din 4'— na dan, „ 1'50 na dan, „ 2'— na dan, „ 1'— na dan. din 2'— 4 — 2'— 4'-6'— 3'- din C. H 1 e v n i n o v novih hlevih za veliko žival po . v novih hlevih za malo žival po v starih hlevih za veliko žival po . v starih hlevih za malo žival po . Č. T e h t n i n o. Pristojbine za javne mestne tehtnice v Ljubljani so bile odobrene z razpisom ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, odd. v Ljubljani z dne 9. II. 1924, št. 655/24, mag. št. 3997/24, v naslednji izmeri: za drobnico, to je prašiče, teleta, ovce, koze, jagnjeta in kozliče, za glavo za govedo in konje, za glavo . . ža blago do 500 kg po ... . za blago do 1000 kg po .... za blago nad 1000 kg po ... . za prazen voz....................... Tehtanje praznega voza. ki se tehta radi ugotovitve teže naloženega blaga, je pristojbine prosto. Pri tehtanju zaklanih živali je tehtnina do preklica znižana, in sicer: pri govedi od din 4'— na din 2'—, pri ostalih živalih od din 2'— na din 1'—. D. Najemno pristojbino od celic: 1. v hladilnici za vsak m2 pri letnem najemu za vsak m2 pri mes. najemu . za mizo za slanino letnih . . . 2. v zmrzovalnici za vsak m2 pri letnem najemu za vsak m2 pri mes. najemu . 3. v nasoljevalnici za vsak m2 pri letnem najemu za vsak m2 pri mes. najemu . Najemnina se mora plačevati, in sicer letna v letnem znesku, mesečna pa v mesečnih zneskih vnaprej. Dnevna najemnina. Vlaganje mesa po komadih, in sicer: a) v predhladilnice: od cele govedi do 200 kg po . . din 10 — od cele govedi nad 200 kg po . . „ 12'50 od celega prašiča nad 80 kg po . „ 6'— od celega prašiča pod 80 kg po . „ 4-— od celega teleta ali velike drobnice po ......... „ 4 — od celega jagnjeta ali kozliča po „ 2'- od celega konja po...................... 10'— od mesa ali slanine v kosih od 1 kg po.............................„ 0 05 Najemnikom hladilnih celic se za prvih 24 ur uporaba predhladilnice ne zaračuni, v kolikor imajo v celici prostora, sicer se pa gornja pristojbina pobira za vsakih pričetih 24 ur. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur po din 3'— za komad, za_ vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa po din 2'— za komad; 900 — 120 — 200'— 1000'— 150'- 500'— 75'— b) v hladilne celice: od cele govedi do 200 kg po . . din 12'50 od cele govedi nad 200 kg po . „ 15'— od celega prašiča nad 80 kg po „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po „ 5'— od celega teleta po .... . „ 5’— od celega jagnjeta ali kozlička po „ 2'— od celega konja po................„ 15'— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača za prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din OTO, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0'05. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur za komad po din 5'—, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa za komad po din 2'—; c) v zmrzovalne celice: od cele govedi po....................din 15'— od celega prašiča nad 80 kg po . „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po . „ 5'— od celega teleta po...............„ 5'— od velike drobnice po ... . „ 3'— od male drobnice po ... . „ 2'— od srne ali gamsa po ... . „ 2'— od divjega zajca po................................. 1'— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača od prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0'05. E. Umetni led. Umetni led se prodaja po naslednjih cenah: pri odvzemu enega kosa, kos po . . din 5'— pri odvzemu do 100 kosov, kos po . „ 4'— pri odvzemu od 100—200 kosov po . „ 3'— vsi nadaljnji kosi po....................... 2'50 Pri dostavi na dom se računa dostavnina za kos po dinarjev 1'—. F. Pristojbino za uporabo dovlačilnice. Za dovoz in odvoz vagona živine in mesa po dinarjev 100'—. 18. Občinsko doklado na vse drž. neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, v unifici-rani izmeri 60%. III. Naredba o občinski davščini na potrošnjo, ki jo plačujejo gostje v gostilnah, kavarnah, zajtrkovalnicah, vinotočih in na društvenih veselicah (prireditvah). § 1. V socialne namene mestne občine ljubljanske se pobira občinska davščina (na računske listke) na potrošnjo, jo plača gost v gostilni, kavarni, zajtrkovalnici, vinotoču in na društveni ali privatni veselici (prireditvi) in ki se steka v celoti v socialni fond mestne občine ljubljanske. § 2. V vseh gostilniških, kavarniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih ter v prostorih, kjer se vrše društvene prireditve ali veselice, se pobira občinska davščina na potrošnjo (na računske listke), ki znaša 25 par od računa, ki ga plača gost od skupne potrošnje din 5'— ali več. § 3. Potrošnje v skupnem znesku do din 51— so davščine oproščene. ' § 4. Mestno poglavarstvo v Ljubljani založi za pobiranje davščine na potrošnjo računske listke v obliki blokov. Računski listek nosi mestni grb ter je zaznamovan z zar poredno številko in serijo bloka. § 5. Mestno poglavarstvo založi računske listke v blokih po 100 kosov in jih daje lastnikom obratov brezplačno. § 6. Za proračunsko leto 1936./37. se davščina pavšalira. Za osnovo odmere služi pri gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih količina v 1. 1935. potočenega vina in piva; pri kavarniških obratih pa način obratovanja v 1. 1935. in od davčne uprave za 1. 1935. ugotovljena kosmata najemnina. . § 71*. Ko stopi pravilnik o izvrševanju proračuna za leto 1936./37. v veljavo, morajo prijaviti mestnemu poglavarstvu (oddelek VII/T) lastniki gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratov količino vina in piva, potočeno v 1. 1935., lastniki kavarniških obratov pa način obratovanja. . . . § 8. Davščina na potrošnjo je javna občinska davščina. § 9. V vseh stvareh te naredbe odloča v prvi stopnji mestno poglavarstvo. Zoper to odločbo je dopusten priziv na mestni občinski svet, zoper odločbe mestnega sveta pa na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine. Priziv je vložiti v vsakem primeru pri mestnem poglavarstvu v 14 dneh od dne, ko se je izročil stranki izpodbijani odlok. Dan vročitve se ne šteje. Ce je zadnji dan nedelja ali praznik, se podaljša rok za 1 dan. Če je bil priziv oddan po pošti, je odločilen v navedenih primerih datum poštnega pečata. § 10. Davščino na potrošnjo predpisuje in pobira ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada, in sicer izključno v obliki pavšala, ki ga je plačevati mesečno vnaprej. Gostilne, zajtrkovalnice in vinotoči; Mesečni pavšal znaša za te obrate din 1'— za vsak v letu 1935. potočeni hi vina in piva. Kavarne: Kavarne se uvrste v dve kategoriji, in sicer spadajo v I. kategorijo vse nočne kavarne in kavarne, ki plačujejo več ko din 60.000'— letne kosmate najemnine. V II. kategorijo spadajo vse ostale kavarne. Kavarne I. kategorije plačujejo mesečni pavšal din 600'—, kavarne II. kategorije din 300'—. Za veselice, kjer se točijo alkoholne pijače, se odmerja pavšal od števila prodanih vstopnic. Ta pavšal znaša din 0'25 od vsake vstopnice in se plačuje obenem z državno veselično takso ter ga pobira pristojna davčna uprava. Za plačilo pavšala jamči lastnik ali zakupnik v § 2, omenjenih obratov ali pa prireditelj veselice. § 11. Ko stopi ta naredba v veljavo, izgubi veljavnost naredba o sanitarno-obrtni kontrolni davščini v mestni občini ljubljanski, odobrena z odločbo gospoda ministra za finance pod št. 17.472 z dne 8. aprila 1930. Postavka IV. Tarifa za občinsko trošarino in uvozni no mestne občine ljubljanske. A. Trošarina. Predmet a) Rum, arak, esenca, rozolija, liker in vse oslajene opojne pijače — ljubljanskega izvora b) isto izvenljubljanskega izvora in vino preko 18% alko-hola . . . ■ . . • a a Pripomba: Sem spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse slične užitne tekočine. Špirit in žganje vseh vrst: a) špirit dn žganje iz špirita . > b) domače žganje................ a) denaturirani špirit . . • • b) vse vrste politur in lakov ne glede na dodatek etrsko špi-rituoznih kemijskih sestavin v suhem ali mokrem stanju Vino: a) vino v sodih in medikamen-tozno vino...................... Pripomba: Sem spadajo: vinski mošt, vinska drozga in medica. b) vino v steklenicah (tudi ba^ karska vodica), vermut ljub ljanski..............„ . . c) vermut tuji, prošek, maraski no in slično . . . • . Sadni mošt: a) sadni mošt ....... b) vino iz jagod, malinovec in vsi drugi sadni soki.... c) limonova, vinska in mlečna kislina kakor tudi vse druge sadne kisline in sirupi brez alkohola, diamalt, dekstroza in slično ........ Pripomba : Sirupe kot surovino za proizvajanje predmetov iz tar. post. 22 je tro-šariniti po točki č) tarifne postavke 22. Penina: a) šampanjec in vsa druga inozemska vina, M se penijo in ki pe ......... b) penina tuzemskega izvora . Merilo Pivo . Kis: a) navadni . . . . . o v » b) kisova kislina (esenca) , . • Klavna živina: a) nad 350 kg žive teže . . . b) od 250 kg do 350 kg žive teže c) teleta do 250 kg žive teže . . č) konji brez razlike . • • » hi« liter hl» hi« liter kg odn. liter liter liter liter liter kg kg steki. »/» steki. ’/io liter od stopnje kg glava glava glava glava Odmera din 13-- 13-- 10— 10— 1— 1-50 1-60 3— 5— 0-50 1— 1— 30— 15— 1-50 0-10 10— 30— 25— 15— 20- CS £ 03 1 Predmet Merilo Odmera din 10 Drobnica: a) ovni, koze, koštruni, jagnjeta in kozlički nad 12 kg v živem stanju ali nad 8 kg zaklani . glava 8— b) kozlički in jagnjeta pod 12 kg v živem stanju ali pod 8 kg zaklani ........ glava 5— 11 Prašiči: a) odojki do 10 kg žive teže ali 8 kg zaklani glava 12— Pripomba: Odojki, uvoženi po ljubljanskih okoliških producentih glava 3— b) mladi prašiči 6d 10 do 00 kg žive teže ali od 8 do 45 kg zaklani glava 15— c) prašiči nad 60 do 100 kg žive teže ali nad 45 do 75 kg zaklani glava 25— č) preko 100 kg žive teže ali nad 75 kg zaklani glava 30— 12 Meso ali mesni izdelki: a) presno meso vseh vrst, tudi divjačina štirinožna in pernata razsekana, nadalje suho meso, klobase in salame . . kg 2— b) konzervirano meso vseh vrst kg 4— c) užitna mast vseh vrst, slanina, presna, nasoljena, prekajena in papricirana, vampi . kg 1-50 č) maslo kg 0-50 d) 1. srnjad glava 16— 2. divja koza (gams) . . . 3. zajec komad 12— komad 4— 4. jerebice vseh vrst, prepelice komad 1— 5. divji petelini, gosi, race, fazani komad 2— 6. jeleni, košute komad 60— 7. divji prašiči komad 20— 8. zajec, domači, golobi in grlice komad 0-50 13 Pripomba: Za vse inozemsko blago se plačuje na posamezne postavke še 100%. Perutnina: a) purani ......... glava 3— b) gosi itd glava 2— c) mala piščeta itd. glava 1— piščeta uvožena od ljubljanskih okoliških producentov . glava 0-50 Pripomba: Perutnina, uvožena v zaklanem stanju, je zavezana mestni trošarini pod tarifno postavko 12 a), č) jajca ......... komad 0-02 14 Ribe: a) tuzemske ribe presne, tuzemski raki, žabe in polži, vse vrste tuzemskih rib, preprosto pripravljenih brez olja, C6 t ž Predmet Merilo Odmera din 15 18 1!) 20 16 17 dišav in kisa, tudi suhih in rusi ter sardine in slično domačega izvora v zaprtih posodah .......................... b) presne ribe in vse vrste morskih živali iz inozemstva • c) inozemske ribe suhe, nasoljene, prekajene, marinirane ali vložene v olju ter sploh vse konserve od rib v zaprtih posodah ..................... • 5) slaniki, polenovka .• .• •- •• Sadje: a) presno, domače in vse vrste gozdnih sadežev, gobe presne in vložena tuzemska zelenjava ......................' : b) suho, domače, limone, rožiči in rožičeva moka . . . • c) marmelade in kompoti vseh. vrst, pomaranče, domače južno 6adje in gorčica . . . • č) inozemsko južno sadje, iz-vzeinši smokve, vložena inozemska zelenjava in povrtnina, presno in suho, v kakršnemkoli stanju..................... d) smokve, presne in suhe . . e) suhe gobe....................... Pripomba : Brinje je prosto.- Med brez razlike, tudi v satovju Žito; a) oves v zrnju, koruza, tudi drobljena, suh fižol, grah suh, leča suha.......................... b) otrobi, seno, 6lama .... c) tropine za živ. krmo . . • Pripomba: Žito v bilkah se smatra za slamo. a) Moka iz žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto pšeno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno, prosena kaša........................ b) vse vrste testenin, kruh in slično Riž in sir: a) riž ............................ b) sir domačega izvora v hlebih in kvargeljni, sir domačega izvora, ki se prodaja v zaprtih etiketiranih posodah in ovojih.......................... • c) inozemski sir brez razlike . Jedilna olja, vosek: a) jedilno olje vseh vrst . . b) rastlinska in zdravilna olja, vosek in voščene 6veče, stea-rinove sveče, parafinove sveče, glicerin vseh kakovosti, lojeve sveče....................... c) stearin, parafin, loj užiten in ribje olje v sodih . . . . Milo: a) navadno, za pranje in za industrijske svrhe, v vseh ob- kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg 1-— lO— 8-— 0-50 0-25 0-50 1-50 1‘— 0-06 0-04 010 0-06 0-25 0'6O 0-50 8’- !•— !•— 0-50 ss > «5 1 Pk Predmet Merilo Odmera din likah brez dodatka kozmetičnih sredstev kg 050 b) toaletno, neparfumirano in parfumirano in medicinsko . kg 2'- c) soda kg 020 č) pralni praški kg 0'50 22 Pripomba: Milo, etiketirano v škatlah kot posebna garnitura brez zveze ali v zvezi z drugimi kozmetičnimi predmeti (s parfumom, pudri itd.), je tarifirati po t. p. 66 b). a) Čokolada, kakao in vse kan-ditno blago, vse vrste slaščic, kolikor ne spadajo pod točko b), kandirano sadje in slično i kg 4 — b) vse vrste čajnega peciva in keksov, navadnih ali polza-močenih, nadalje V6e vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo in medičarski izdelki, ki ne izgube po notranji sestavi v primesi z drugimi dodatki značaja povsem močnatega izdelka, vse vrste navadnih neapolitank . . kg 1*- c) sladkor za človeško prehrano. kg 0-20 č) surovine za industrijske proizvajalce predmetov tarifne post. 22, toč. a) in b), kolikor niso posebej imenovane, pod kontrolo uporabe .... kg 020 23 Kava in čaj: a) surova kava vseh vrst in čaj, preprosto pakovan . . kg 4'— b) pražena ali zmleta kava in čaj, etiketiran . kg 81- c) žitna kava vseh vrst in vsi kavni nadomestki .... kg 0-50 24 Vsi delikatesni kolonialni izdelki, ne posebej imenovani kg 3'— 25 Mleko: presno, smetana in sirčki, gosto in sterilizirano, mlečni praški in nadomestki . . . liter oz. kg 010 26 Poljski pridelki: a) krompir, zelje, repa in drugje ne imenovane okopavine . . kg 0-03 b) drugi poljski pridelki in povrtnine, domače, v presnem ali suhem stanju in cvetje v lončkih kg 0-05 c) isti pridelki, inozemski, pod a) in b) ' kg 050 č) sadno drevje ...... kos 020 d) drevje za nasade .... kos (»•50 B. Uvozniua. zi M > Predmet 27 Cvetje; a) presno vrtno domače, brez razlike, odrezano in proste cvetlične sadike................. b) presno inozemsko brez razlike ........................... c) suho (naravno), preparirano 28 Mineralne vode; a) mineralne vode vseh vrst in sifon............................ b) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, n. pr. pokalica, chabeso in slično, bodisi ljubljanskega bodisi izvenljubljanskega izdelka • « ....... 29 Drva: a) mehka ..,<»>>>. b) trda 30 Premog in koks: a) premog splošno ..... b) premog za industrijske na-mene c) koks 31 Oglje; 32 Železo: a) palično železo, valjano in lito železo ter martinovo jeklo in traverze......................... b) oblikovano železo, železne žice, cevi, žeblji, vsi železni vijaki, pocinkana in cinkava pločevina, vzmeti za postelje, konjske podkve v polfabrika-tu in poljedelski stroji . . c) izdelki iz železa, kakor : obrtno orodje, tudi iz jekla, drugo orodje, ključavničarski izdelki, stroji in njih deli, okovja, navadne železne peči, nadalje vse boljše kovine v surovem stanju, kakor; baker in njegove legure, ostalo jeklo, cink in slične zlitine, svinec in svinčene cevi, stari stroji in mehanizmi, uvoženi v popravilo, žica (izvzemši električno) in pločevina od bakra in medi, podzemni kabli............................ č) tiskarske črke ..:... d) gravure in slično (ploščice za klišeje) . . ... ... • . e) izdelki iz bakra in njegovih legur, svinca, jekla, cinka in sličnih zlitin, kakor; namizno in kuhinjsko posodje in orodje ter slično.................... f) kompletni brivni aparati . . g) britvice (gilete) ..... h) izdelki iz aluminija in alpa-I ke vseh vrst ...... i Merilo kg kg kg liter liter m* tona tona tona kg kg kg kg kg kg kg kg ducat kg Odmera din 0-50 15'-3 — 0-25 0-50 2 — 4 — 5-— 2-50 50'- 0-04 0-03 0-05 0-10 0'25 10-- 0'50 3'- 1‘— 2-- 33 34 Predmet i) žepni noži, britve, aparati za striženje in drsalke .... Pripomba: Kuhinjsko in namizno posodo in orodje iz dragocenih kovin, kakor: iz srebra, zlata, niklja, kitajskega srebra in sličnega, je tari-firati po t. post. 84. j) emajlirana in pocinkana posoda, navadne decimalne teht-mce • •••••••* k) železne blagajne, kasete, peči, kopalne kadi in kopalne peči, boljše tehtnice, stojala, hladilne omare in slično ter drugje ne imenovani izdelki iz zeleza ........ 1) surovo in staro železo za pre-tapljanje in kovno železo za predelovanje....................... Elektrotehnični material in električni aparati: a) elektrotehnični predmeti, kakor: žice, kabli, porcelanasto in stekleno blago, krožki, izolatorji vseh vrst in slično b) vse vrste modelov za senčnike, emajlirani in kovinski, stikala in vsa druga oprema za navadna električna svetila, kolikor ne spada pod druge tarifne postavke . . c) vsa druga razložena ali sestavljena kompletna svetila, lestenci, viseče svetilke, namizne svetilke in drugo . . Č) svetilke za poulični promet: 1. avtomobilske male (Stadt-lampe) ......................... 2. avtomobilske velike (žaromet) ........................... 3. motorne na olje ali karbid 4. motorne električne . 5. za kolesa na olje ali karbid 6. za kolesa, električne . . 7. za vsa druga vozila . . 8. avtomobilske ogrevalne pečice . . . d) električni aparati.............. e) 1. električne žepne svetilke brez baterije................ 2. baterije za žepne električne svetilke..................... 3. anodne in slične baterije, brez razlike.................... f) električni motorji vseh vrst g) akumulatorji in njih deli . . h) mrežice vseh vrst za svetila Glasbila in drugi aparati precizne mehanike: a) klavirji, pianini, harmoniji, orkestroni in druga slična glasbila in njih sestavni deli — tudi stari, če se uvozijo1 v prodajne svrhe . . . . • b) gramofoni in njih sestavine, kakor tudi gramofonske plošče .... ...... Merilo kg Odmera din kg kg 100 kg kg kg vrednost komad komad komad komad komad komad komad komad vrednost komad kg kg • kg kg komad kg kg 0-10 0-20 0 60 0-40 0'40 3 7. 5-^ 10-- 4'— 6--3--6 — 5- 6- 3 7. 0-25 1-— 2-— 0-40 0-10 V— 2’- I 6‘— ^ Predmet Ž c) fotografski aparati in sestavni deli, tudi stativi .... č) vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor '6eštevalni in slični stroji, merilni in strumenti, fizikalni, kiruršk (zdravniški) instrumenti, go dalni, pihalni in slični^ in strumenti razen električnih tako kovinski, kakor tudi le seni, puške in samokresi, vse sestavine navedenih predmetov, kakor tudi strune iz črev, žice in slično . . . Pripomba: Navadne gro be zidarske libele je tarifi rati po tar. post. 80. d) šivalni stroji in stroji za ple tenje vseh vrst in sestavni deli............................ e) pletilni stroji za industrijo f) traki za pisalne in slične stroje, kemijski vseh vrst g) pisalni stroji in sestavni deli 35 Vozila: a) novi osebni avtomobili . . . novi tovorni avtomobili in avtobusi.................... nove šasije.................... b) motorna vozila in priklopni avtomobilski vozovi .... c) posamezni deli za popravilo koles, motorjev, avtomobilov kakor tudi vse druge meha nike ........ č) motorni priklopni sedež . d) kolesa vseh vrst .... e) otroški vozički brez razlike 36 Kavčukovi izdelki: a) za osebne avtomobile, motorje, bicikle, tovorne avtomobile, otroške vozičke, gumene cevi za škropljenje in slično potrebo, gumeni izdelki za obrtno in industrijsko potrebo, tkanine, prepojene s kavčukom ............................. b) vsi drugi boljši gumeni izdelki, kakor: žoge, igrače, športni in drogerijski predmeti in slično..................... c) galoše in snežni čevlji vseh vrst in vsa druga obutev iz kavčuka in drugega materiala s podplati od kavčuka . 6) gumeni plašči in drugo blago prepojeno z gumo .... d) arabska guma, trda in tekoča e) surova guma, mehki in trdi kavčuk in drugje ne imenovani izdelki iz teh surovin, ovratniki in lasne igle iz celuloida brez zveze z drugo tvarino, glavniki za česanje iz roženine (domač izdelek) f) raztopine gume................. g) obrtniška lepila vseh vrst ne glede na tvarino (tudi škrob) h) gumene pete, gumeni podplati in slično . , t . , . Merilo vrednost kg kg kg komad kg kg kg kg komad kg komad kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg Odmera din 3 °/o 6 — 1- 1-— P— 3-- 1-— 0-60 0-50 300' 2-___ 50-— 4 — P— P— 3- 6- 4'- 0-50 P— P— 0-50 2‘- Postavka Predmet Merilo Odmera din 37 Azbest — amiant in krizolit, surov in zmlet, v ploščah, vlakna iz azbesta in slično . . . kg 9- 38 Zagoščila vseh vrst kg 0-50 39 40 Bencin in bencol ...... a) nafta za pogon in druge potrebe, surovo olje .... b) karbid za razsvetljavo, obrt in industrijo kg kg kg o-io 0'05 0-15 41 Olja vseh vrst za tehnične svrhe: a) olje za mazanje in za vse ostale tehnične svrhe, nečisto ribje olje, terpentin; pokosti (firneži), laneno olje, karbol in drugo slično b) olje antracensko, karbolno, kreozotno, kamforno, anilin-sko in drugo slično . . c) fina etrska, rožna in dišeča olja ter vsa druga slična olja kg kg kg 0-20 0-50 10-- 42 Mast: a) za mazanje za V6e tehnične in industrijske svrhe ter neužiten loj in neizdelana presna ter suha čreva domačih živali b) inozemska presna in suha čreva vseh vrst ..... c) vse vrste voščil in ■ čistil za usnje, les, kovine-in slično ■. kg kg kg 0-05 2‘- 2‘— 43 Barve; .... a) barve v suhem stanju vseh vrst, prirodne b) barve z oljem, glicerinom, pokostom (firnežem) ali mešane z drugimi prirodnimi snovmi, nadalje vse barve grafične stroke in anilinske V6eh vrst c) kreda, trda in zmleta, kit in lojevec, grafit in vsi drugi rudninski proizvodi, zmleti ali v trdem stanju, za .industrijsko predelavo .... č) akvarelne in oljnate umetne barve in v tubah kg kg kg kg 0-20 0'50 0-10 2- 44 Mavec (gips): a) zmlet in v kosih ..... b) izdelki iz mavca, kakor: kipi, plakete in slično kg kg 0-05 0-50 45 Cement: a) cement vseh vrst in slične mešanice b) cementni izdelki vseh vrst . kg kg 0-02 0-03 46 Marmor: a) neobdelan b) obdelan, kipi iz marmorja in slično kg kg • o-io P— 47 Kamen vseh vrst: a) neobdelan in prosto obdelan b) fino obdelan , , ( . kg kg o-oi 0'03 CS f CS Predmet 48 Porcelan in glinasta posoda: a) glinasta posoda, surovo izdelana ■ b) glinasta posoda, navadna, posteklenjena (glazirana) in keramični izdelki vseh vrst, nadalje vse vrste porcelanaste kuhinjske posode, posode v gospodarske in obrtne svrhe iz porcelana, galanterijski izdelki iz gline, kakor: vaze, kipi, razne figure in slično ter smirkov prah................... 49 Steklo in stekleni izdelki: a) steklo za okna in vrata . b) steklo za izložbe, steklo brušeno, emajlirano, polirano, barvano in slično.................. c) steklo za ogledala ter izdelki iz stekla, izvzemši luksuzne in galanterijske...................... č) fotografske plošče in zrcala v okviru........................... 50 Barometri, termometri in optični izdelki v zvezi z drugim materialom, naočniki vseh vret z opremo in optično steklo nemontirano . , . , . 51 Žarnice: a) do 15 W . . » , , \ k b) od 15 do 75 W................... c) ostale nad 75 W . , » . . č) elektronke...................... 52 Filmi in fotografski papir: a) filmi za javno predvajanje, izvzemši izključno kulturne filme.............................. Pripomba: Nemi reportažni in poučni filmi plačajo 50% manj. b) fotografski papir in fotografski filmi ........................ 53 Papir in izdelki iz papirja ter kartona; a) navadna lepenka................. b) časopisni in tiskarski papir, navadni pisalni in risalni papir, zavojni papir, izdelane vrečice, navadne za špecerijo in slično, grob karton . . . c) konfekcionirani pisarniški papir vseh vrst, navadni, barvani, kopirni in papir napojen e parafinom ali kemikalijami vseh vrst, karton, kuverte, pisemski papir in kuverte brez razlike, vse vrste kartonažnih izdelkov, boljše papirne vrečice, krepni, svileni in staniolni papir, vseh v.rst tapetni in pergamentni papir, papir celofan, preparirana prešana lepenka in izdelki iz nje, šablone za slikarje, geografske in ostale karte, papirne imitacije usnja in slično za tapeciranje pohištva, prevleka raznih pred- Merilo kg kg kg kg kg kg kg 10'- komad 0-60 komad 1-— komad 2'— komad 5'— Odmera din 0-03 0*40 0'40 0-60 1-— 2'— komad kg kg kg 200'— 2'25 0'03 0"05 54 55 Predmet metov, povoščena in druga slična platna za knjigoveško stroko, ves drugi papir, prepariran z voskom, pokostom (firnežem), katranom in smolo, papir posut s smirkom, papirne tapete in preproge in slično, šolski zvezki, vseh vrst papirno reklamno blago č) tiskovine vseh vrst, poslovne knjige, bloki in beležnice, vse druge šolske potrebščine iz papirja, nadalje 6like, podobice, razglednice in knjige . Pripomba: Časopisi in periodične revije so proste plačila uvoznine. Plutovina: a) navadna plutovina (surovina) b) izdelki iz plutovine za predelavo ............................ c) gotovi izdelki iz plutovine . č) suhe morske gobe vseh vrst, očiščene in izdelane .... d) suhe morske gobe za industrijo in predelavo .... Manufaktura: a) bombaž in surova volna, v6e preje iz bombaža, juie, volne, lanu, konoplje, eurove, beljene ali barvane, tudi z drugim materialom sukane ter sukanec od istih za industrijo in obrt............................ isto za trgovino .............. b) I. tkanine in pletenine iz bombaža, lanu, jute, konoplje in linolej v kosih, ki se prodajajo na meter, izdelki iz gornjih tkanin z odrejeno dolžino, kakor: navadne obrisače in slično, navadni gunji in navadna posteljna pregrinjala, preprosti žepni robci in delavske nogavice, tekači iz jute in konoplje ter navadni trak; iz bombaža (Koper) . . II. tkanine in pletenine iz polvolne in volne v kosih za prodajo na meter III. preprosto delavsko perilo iz materiala pod točko I. in II..................... IV. boljše perilo in boljše nogavice iz materiala pod točko I. in II.................. c) modno perilo iz tkanin in pletenin po točki I. in II. ter drugi izdelki iz njih, kakor: nogavice, rokavice, fraki, čipke, pozamenterija, vezenine, čepice, elastična pozamenterija, naramnice brez svile, kravate iz bombaža in volne . I. oblačilni izdelki, kakor obleke, plašči in-slično iz bombaža, jute, lanu . » II. oblačilni izdelki, kakor obleke, plašči in slično iz volne in Dolvolne , , , Merilo kg kg kg kg kg kg kg kg kg Odmera din 0'50 1-50 0'15 035 1'- 7'50 3'- 0'30 0'50 kg 0'75 kg 1'25 kg iv kg 2'— kg 4- kg 8'- kg 12'- Predmet Merilo Odmera din č) prešite odeje iz bombaža ju fini koci (volna) ter boljša posteljna pregrinjala . . . komad 3*— d) odpadki tkanin k<* 0’10 e) stare krpe kg 0-01 Pripomba: 1. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. — 2. Inozemsko blago po tar. post. 55 in 56 plača na tarif, odmero še 50% dodatka. Svila — naravna in umetna — in polsvila ter izdelki iz njih: a) svila odmotana, preja iz umetne svile za industrijo in obrt kg 1-- b) preje iz naravne svile za industrijo in obrt, svilena vata kg 5-— c) preje iz umetne in naravne svile, adjustirane za nadrobno prodajo kg T— č) tkanine in pletenine, po metru, iz umetne svile; rute iz umetne svile, polsvileni traki in pozamenterija ter polsvi-lene nogavice kg 6-- d) tkanine in pletenine, po metru, iz naravne svile; nogavice in rokavice iz umetne in naravne svile kg 15-- e) šivani izdelki iz umetne svile, prešite polsvilene in svilene odeje, elastične naramnice in podveznice, polsvile- 10:- ne in svilene kg f) šivani izdelki iz naravne svile; rute, tkane iz naravne svile; šali, mrežice, čipke, vezenine iz naravne in umetne svile, kravate svilene in polsvilene kg 25- g) traki, pozamenterija ter pleteno in mrežasto blago v zgo-tovljenih kosih — izvzemši rokavice in nogavice — vse to iz umetne in naravne svile in posebej ne imenovani izdelki iz svile kg 20'- Pripomba: 1. Vse tekstilne izdelke, ki vsebujejo 50% ali več svile, je tarifirati po odgovarjajočih postavkah za svilo. Za polsvileno blago je smatrati blago, ki vsebuje nad 10% do 50% svile. To je upoštevati 6amo pri tar. post., Id izrečno predvidevajo polsvilo. 2. Točke a), b), c) in v njih določene odmere veljajo pri tarifiranju odgovarjajočega blaga ne glede na uvoznika. Izdelki iz tkanin: trdi ovratniki, narokvice in na-prsniki kg 5‘- Izdelane dekorativne preproge: a) preproge od jute, bombažaste dn volnene kg 6-— b) polsvilene in svilene . . , kg io-- Pripomba: Preproge za razstave — izvzemši vele-sejmske — plačajo 50% manj. Postavka Predmet Merilo Odmera din 59 Klobučina, klobuki, slamniki, kape in čepice: a) klobučina in polst iz volne ali živalskih dlak ter izdelki iz njih, izvzemši klobuke in kape kg 1-- b) 1. moški klobuki in slamniki komad 2- 2. ženski komad 4-— c) kape iz sukna ali platna ter neizgotovljene oblike (tulci) in čepice, kolikor ne spadajo pod tar. post. 55 c) in 56 g), otroški klobuki in slamniki . komad 1-— č) modne gamaše vseh vrst . . par V— 60 Usnje, kosti, mezdra, rogovi in perje: , a) kože presne, nasoljene in suhe kg 0'05 b) U6nje za podplate in slično . kg 0'50 c) navadno usnje za vrhnje dele čevljev in za drugo obrtno rabo kg 1-- č) kozje usnje (ševro), lakasto vseh vrst, želvje, antilopno, brokatno, zlate in srebrne kombinacije in slično finejše usnje v kosih kg 3-- d) kosti in mezdra, parklji in rogovi brez razlike .... kg 0-01 e) očiščeno perje in puh . . . kg 5"— f) neočiščeno perje kg 2"“ g) perje za okras kg 10 — 61 Izdelki iz usnja: a) galanterijski izdelki iz usnja, kakor: kape, rokavice, ročne torbice, kovčegi, tudi iz natopljenih tkanin in vulkan-fibra, pasji ovratniki, pasovj, vsa oprema in drugo boljše blago • kg 5- b) usnjene gamaše in torbice za akte kg 5'- c) šolske torbice iz usnja . . kg 1-— č) usnjeni plašči in obleke vseh vrst, posamezni kosi itd . . kg 5-- d) jermeni za vse industrijske svrhe, vsa konjska oprema in drugi izdelki za industrijo, obrt in gospodinjstvo . . . kg 1-- e) I. moški in ženski čevlji iz usnja po tar. post. 60 točka c) ■••••« .. kg 3- II. moški in ženski čevlji (tur di boks) iz usnja po toč. č) tar. post. 60, izvzemši čevlje, za katere velja pripomba k točki e) tar. P06t. 61 kg 4-— f) vse vrste navadnih moških, ženskih in otroških platnenih čevljev, sandale, opanke in copate, bakanče, delavski čevlji, okovani in podkovani, otroški čeVlji iz usnja do št. 32 (23 cm dolžine) razen čevljev s podplati od kavčuka kg 1-— Pripomba: Čevlje, svilene ali deloma svilene — at-lasne, brokatne — iz jelenjega, bronsiranega, pozlačenega ali posrebrenega usnja in imitacij ter vse vrste čevljev inozemskega izvora je tarifirati po tar. post. 84. II Postavka 1 Predmet Merilo Odmera din [Postavka J Predmet Merilo Odmera din 62 Pisarniške potrebščine: peresniki in slično blago, pol- 68 Lasuljarski izdelki Pripomba: človeški las- kg 2’- nilna peresa, nastavki za čr- je so prosti plačila uvoznine. nilo iz lesa in kovin, pivne t tehtnice in druga slična opre- 69 Zobotehnične potrebščine: ma v leseni ali kovinski izdelavi, temu slične garnitu- a) zobje iz emajla in ostalega materiala kg 100 - t re, risalno orodje, navadno ali v garniturah, pečatni vosek . . kg 0-50 b) amalgami in ostali material za zobotehnične potrebščine, Pripoiiiba: Polnilna peresa iz trdega kavčuka je ta- izvzemši instrumente in le- 27,7, karske potrebščine .... vrednost rifirati po tar. post. 36/b; c) zlato v palčicah in ploščah . vrednost 17, polnilna peresa, zlata ali oko- 70 vana z zlatom po t. p. 84. Lekarniške jn drogerijske po- 63 Gumbi; a) iz kosti, umetne kosti, celuloze, roženi, iz blaga in usnja, naprsne igle in zaponke, lasnice, navadni zapestni gumbi, gumbi in zaponke z okraski, kameni in slično, kakor: stekleni biseri za okras trebščine; a) dozirana zdravila in lekarniški proizvodi pod posebnimi imeni in specialitete . . b) proste kemikalije, zdravila in droge c) kemikalije vseh vrst za industrijo, vse vrste jedkih in bto za nto kg kg &•— 1-— obleke, luči kg T— kislih tekočin, vse vrste so- b) zapestni gumbi v etuijih, ra- li in 6lično v industrijske in zen gumbov iz dragocenih obrtne svrhe ter soda za ke- kovin . . garnitura 5- mično industrijo kg 0-05 c) gumbi iz lesa in železne plo- č) umetna gnojila in galica . . kg o-oi čevine ter porcelanasti . . bto za č) gumbi koksasti (kameni oreh) nto kg 0-25 71 Kvas in droži, kakor tudi vse in iz galalita kg 2-- vrste pecilnih praškov . . kg 1 50 61 Ščetarsko blago: 72 Melasa in vse surovine za izdelavo predmetov, spadajočih pod tar. post. 1—26 (izvzemši tar. post. 22) tarife za občinsko trošarino pod kontrolo uporabe ščetke in krtače iz rastlinskega materiala za čiščenje poda in za umivanje, fibrfs za čopiče in ščetke, krtače, ščetke in čopiči iz dlak za vso hišno in obrtno porabo, nadalje šče- kg 0-05 tine, žime in živalska dlaka, 73 Dišave in začimbe: žične krtače in žične gobe, metle iz rastlinskega mate- a) vanilija, žafran, muškatni cvet kg 81- 3 — riala, podnožniki iz slame. in muškatni oreh, kapre . . morske trave in iz sličnega b) ostale, Juhan, Maggi ip slično kg materiala ....... kg 0-50 74 Semena: 65 Krzno vseh vrst; a) surovo ali izdelano, nekon-fekcionirano, od domačih ži- a) semena za poljske in gozdne pridelke in povrtnino . . . b) V6e vrste cvetličnih semen . kg kg o-io 5 — vali kg 1-— c) gomolji in čebulice za cvetje kg P— b) od divjačine kg 6'— č) oljnata semena, kakor lane- c) izdelano krznarsko blago, 0 no, ricinovo i.sl. za industrijo kg 0-03 konfekcionirano, od domačih živali kg 5’— 76 Suha roba in sitarsko blago: sitarsko blago za gospodarsko rabo, pleteno blago in boljše pletarsko blago č), od divjačine d) dragoceno krzno, nekonfek-cionirano* kg kg 20-— 20-— kg 0-50 * Pripomba: Izdelke iz 66 tega Jcrzna je tarifirati po tar. post. 84. Kozmetična sredstva; 76 Les in izdelki iz njega: a) navadni les na panju, tesani ‘rami kg 0-01 a) parfumi, črtala, za ustnice, barve za lase, ličila in kreme za lepotičenje .... b) puder, kozmetične vode, bri- bto z« nto kg 25-— b) gradbeni les, kakor: žagani trami, deske, pragi, zaboji, brezove metle, sirkove krtače kg 0-03 ljantin in slične pomade, to- bto za c) tesarski, kolarski in eodar- aletno milo v etuijih in slično nto kg 10‘- ski lesni izdelki, stavbeni mizarski izdelki, surovo neple- 67 Antiseptična sredstva: vata v zavojih, bombažna in papirnata, obvežita, ovojne tančice in vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem sta- bto za skano pohištvo iz mehkega lesa, vezane plošče .... č) furnirji (deščice za prevle-čenje) vseh vrst, zapravljivčki, kočije, karoserije za av- 1 kg 0-10 nju (zakerlin, Ilit in slično) nto kg 1*—" tobuse in tovorne avtomobile j kg 0-20 Postavka Odmera din Merilo Predmet d) pohištvo in slični izdelki iz lesa.............................. e) staro pohištvo v prodajne svr-he . ............................ f) sanke in smuči................ g) tapetniški izdelki . , ■ . 77 Pečarski izdelki: a) vse vrste pečarskih izdelkov, posteklenjeni in emajlirani . b) porcelanske plošče za peči, štedilnike in razne obloge . e) glina.......................... č) bauksit in slično.............. 78 Gradbeni material: a) ves drugi ne imenovani gradbeni material, kakor: rabljen gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek, cestol,* predmeti za tlakovanje ulic, strešna lepenka . .......................... b) opeka ......................... c) trstje za strope in slično ter sirkova slama za izdelavo metel . ............................ č) Samotna opeka in moka. kakor tudi pesek za industrijske in obrtne svrhe, pesek za ribanje . . . . , ... d) sirkova slama, pleteno in vezano trstje, heraklit plošče in cevi ter slično, za stavbne svrhe...................... . . . <9 Vrvarsjii izdelki: a) vse vrvarske surovine, rafija in navadna kravja dlaka . . b) vsi vrvarski izdelki .... c) afrik ......... 80 Galanterijski izdelki vseh vrst, kolikor niso imenovani posebej: a) vse vrste tint in tušev, v kolikor ne spadajo pod tarifno post. 43. č), svinčnik) vseh vrst, ravnila in krivulje, .risalne deske in slični predmeti ......................... . . b) toaletne krtače, paste in praški za zObe . . . , , . . c) zobne krtače................ ., č) izdelki iz lesa, celuloze . in gume, iz kovin, blaga, porcelana, gline in sličnih sestavin, iz mavca, stekla in sličnega, iz slame in papirja, usnja in usnjenih imitacij, radirke, športni predmeti iz lesa, če za te izdelke ni večja odmera po postavkah za material, iz katerega so ■ . > gl Posamezni galanterijski izdelki: a) izprehodne palice vseh vrst » b) kvarte za vse vrste iger c) svileni in polevileni dežniki ter sončniki ...... Č) ostali dežniki in sončniki . d) steklenice Thermo# , , kg kg kg kg kg kg kg 100 kg 100 kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg igra komad komad kg 0-50 0-03 1 — !•— 0'15 0-20 0'03 o-oi 0-80 1-25 0-02 0-03 o-io 0-20 050 o-io 0-50 2- 0-80 1*- 4‘— 7-- 10>-5*—- 82 83 84 Predmet Ure: a) priproste ure do din 80'— fakturne cene..................... b) vse druge navadne ure, kakor: budilke, navadne kuhinjske in žepne ure iz niklja do ameriškega zlata (dou-ble) nad din 80'— fakturne cene .................. .... . c) srebrne in. tulske ure . . č) zlate ure...................... d) sobne, stenske in konzolne ure ter slično do din 500-— fakturne cene.................. iste z nad din 500-— fakturne cene........................ e) velike sobne ure 6 stojali . f) mehanizem za žepne ure . g) mehanizem za stenske, sobne in ostale ure.................. Vsi izdelki in mehanizmi, ki spadajo v zlatarsko in urarsko stroko, iz niklja in ameriškega zlata ..... i Luksuzno blago: Sem spadajo: vsi izdelki iz žlahtnih kovin, dragega in poldragega kamenja, izdelki iz slonove kosti in imitacij, izdelki iz jantarja in gagata ter morske pene; luksuzni izdelki iz biserne matice, celuloida, ribje kosti, umetno cvetje vseh vrst in izdelki iz njega, luksuzni izdelki iz stekla in porcelana brez dragega materiala ali v zvezi z njim, kakor servisi in slično, izdelki iz steklenih biserov, koral in slično; luksuzni izdelki iz papirja in kartona, kakor: lampijončki, konfeti, korijandoli, serpentine, albumi, krinke in slično; luksuzni izdelki iz usnja, krzna tet iz prostih kovin, pozlačeni in posrebreni kakor bižuterija in 6lično; luksuzni izdelki iz živalskih tvarin za rez-barstvo in drugi posebej ne imenovani (predmeti) izdelki, nadalje vsi posebej ne imenovani dekorativni predmeti, vsi predmeti, okovani z zlatom ali s srebrom ali okrašeni na kak drug sličen način, vrh tega izdelki po pripombi k tar. post. 32/c in k točki e) tar. post. 61 in po točki f) tar. post. 32................... Merilo Odmera din komad komad komad komad komad komad komad garnitura garnitura kg OoO 3' 6'- 20-- 10-— 25- 30-- 3'- 5‘— vrednost 6% Pripombe k tarifi za občinsko trošarino-uvoznino. 1. Za trošarinske predmete, ki »e uvažajo v prosta skladišča in ki se pozneje izvažajo z mestnega ozemlja, se pobira kontrolna pristojbina i. s.; din a) za vse vrste trošarinskega blaga (tar. post. 1—26) od ..... ....... b) za pivo, ki se uvaža v mesto, se plača za p) pri povračilih se plača za račun manipu- Laoi^Mh stroškov od zaračunjerie tarifne 100 kg 1-— liter 003 č) za izredno časovno podaljševanje tranzit, bolet preko v uredbi določenega roka se plača od zaračunjene tar. post.: 1. za podaljšanje od 24—48 ur ... . 10% 2. za podaljšanje preko 48 ur....... 25% Povračajo 6e le vsote nad....................... din 10-— Pripomba: V prostih skladiščih s stalno doh. kontrolo se pobira pod a) navedena pristojbina poleg stroškov za tiskovine in dohod. uslužbenca. Ta določba ne velja za prosta javna skladišča, ki plačujejo ekvivalent za doh. nc1ii7hpn09 2. Vse tranzitno blago od.................... . 100 kg 050 3. Za spremljanje tranzitnega blaga se plača: a) v dnevnem času ......... 15'— b) v nočnem času.................. 30'— 4. Za nobeno pošiljko se ne more pobrati na račun trošarine oz. uvoznine manj ko . . 1‘— 5. V skladu z določilom čl. 86. naredbe o občinski trošarini veljajo za odbijanje tare pri vseh predmetih trošarinsko-uvozninske tarife stopnje tare, ki jih upošteva pri uvozu iz inozemstva carinski postopek. Izvzeti so primeri, kjer te stopnje v carinskem postopku niso predvidene. 6. Za vino lastnega pridelka, ki ,6e porabi v lastnem gospodinjstvu, veljajo glede količin določila člena 103., točka 22. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini. (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1930, štev. 167, LXIII/373.) ,7. Glede upoštevanja gubitka ali kala pri pobiranju obč. trošarine veljajo na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 11. III. 1936 do nadaljnjega določila odločbe D. u. štev. 616 z dne 12. IV. 1926. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30 marca 1936. II. No. 9047/3. Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r. 178. II. No. 6541/2. Razglas. Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 11. decembra 1935, IV. br. 4717, so bili izobčine Trboje izločeni kraji Voglje, Voklo, Hrastje in Prebačevo in priključeni občini Šenčur. Na podstavi § 9. zakona o občinah odrejam za občino Šenčur volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 3. maja 1936. Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. marca 1936. Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r. 179. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37. II. No. 7732/1. Občina Besnica v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 piva din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5—, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25'—- 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. marca 1936 II. No. 6368/2. Občina Črenšovei v srezu doinjelendavskem pobira v proračunskem 1. 1936./37. nastopne občinske davščine: 1.78 (sedemdeset osem) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—,. b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3-—, 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. marca 1936. II. No. 8769/1. Občina Drbctinci v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 75 (sedemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 56'—, c) od 100 1 piva din 501—, č) od goveda nad 1 letom din 10'—, d) od goveda pod 1 letom din 5'—, e) od prašičev din 5'—, f) od drobnice din 5—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. marca 1936. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani* njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 27. kosu VII. letnika z dne 1. aprila 1936. Razglasi kraljevske banske uprave III. No. 2338/1. 969 Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine po stanju z dne 25. marca 1936. Opomba. Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Konjice: Loče (Penovje 1 dv.). Steklina: Ljutomer; Slatina-Radenci (Radenski vrh 1 dv.). Svinjska kuga: Brežice: Sevnica (Sevnica 1 dv.), Za-bukovje (Vranje 2 dv.). — Črnomelj: Črnomelj mesto (Črnomelj 1 dv.). — Krško: Leskovec (Jelše 3 dv. in Veniše 1 dv.). — Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 1 dv.). — Litija: Št. Vid (Št. Vid 1 dv.), Višnja gora (Polica 2 dv.). — Ljutomer; Križevci (Vučja vas ldv.), Slatina Radenci (Radenci 1 dv.). — Ptuj: Osluševci (Cvetkovci 1 dv.), Svinjska rdečica: Konjice: Vitanje (Spodnji Dolič ldv.). — Krško: Leskovec (Vel. Vas 1 dv.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. marca 1936. II. No. 26.760/2. 987-3-1 Razglas. Z vlogo od 29. julija 1935 je prosil Sadi Franc, mlinar v Grabah, občina Križevci pri Ljutomeru, za podelitev vo-dopravne dovolitve za preureditev sedanje vodne naprave na Ščavnici v Grabah. Preureditev bi bila v tem, da se namesto uporabljanega vodnega kolesa vgradi Francis-turbina s stoječo osjo. Uporaba vodne množine znaša maksimalno Q = 1040 l/3ek pri uporabnem Padcu 1‘8 m, torej znaša maksimalna energija bruto 25 HP ali neto 20 HP na osi turbine. Pri devetmesečni vodi Q = 900 1/sek znaša izraba E bruto ^ 21'6 IIP ali 17 HP neto na osi turbine. Urugi deli sedanje naprave in zajezitvene razmere ostanejo iste. O tem odreja kralj, banska uprava na osnovi odredb § 17., odst. 2.a) zakona o okoriščanju vodnih sil (»Službeni liste 333/52 iz I. 1931.) v smislu odredb § 37. s pozivom na odredbe § 38. istega Zpkona krajevni ogled in razpravo na htestu samem za petek, dne 24. aprila 1936 s sestankom istotam ob 8. uri pod vodstvom Trstenjaka Dragotina, banskega svetnika. Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru 1. br. in pri občini Križevci. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoje zahtevke in opozorila glede vprašani, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se ‘icer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe in z eventualno potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljišča ter se bo dovolilo izdalo in razlastitev oziroma obremenitev izrekla, če ne bo pomislekov zaradi javnih ozirov. Istotako se bodo jemale v pretres pismene pripombe, predložene kralj, banski upravi, upravni oddelek, najkasneje do dne 21. aprila 1936 ali vodji razprave do pričetka razprave. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. marca 1936. * VIII. No. 2112/1. 963-2—2 Razglas. Elektrarna Fala, d. d. v Mariboru, je projektirala gradbo elektrovoda visoke napetosti iz Konjic proti Poljčanam in Makolam z odcepi v Zreče, Oplotnico, Tepanje in Žiče. Napetost elektrovoda bo 10.000 V. Pri sedanji transformatorski postaji v Konjicah se dogradi prizidek za 2 transformatorja po 250 k\VA, vendar bo samo 1 v pogonu. Dalje se namerava zgraditi 11 transformatorskih postaj: v Zrečah za 100 kWA, v Tepanju za 10 kWA, v Dobriški vasi za 15 kWA, v Oplotnici za 50 kWA, v Žičah za 25 kWA, v Ločah za 50 kWA, v Zbelovem za 25 kWA, v Poljčanah za 75 k\VA, v Studenicah za 15 k\VA in v Makolah za 20 kWA. Dograditi se nameravajo tudi pripadajoča krajevna omrežja. Potek daljnovoda je nameravan iz Konjic vzporedno z državno cesto, ki jo križa tik pred gradom Golič, od tu pa vzporedno dalje do železnega droga št. 233 lastnega daljnovoda, k ga križa, nato preko ceste Tepanje-Žiče preJ Dražjo vasjo do Lušečke vasi vzporedno na levi strani ozkotirne železnice, ki jo tudi križa. Dalje poteka trasa do Poljčan vzporedno z železnico, od tu pa v smeri ceste Pekel—Studenice—Makole, ki jo tudi večkrat križa, ker je vijugasta. Odcep v Zreče bi potekal vzporedno in na levi strani ozkotirne železnice, odcep v Oplotnico preko Tepanjskega vrha in Dobriške vasi, počenši blizu grada Golič, odcep v Tepanje se izvrši pri železnem drogu št. 233, v Žiče pa se od- cepi kratek vod od glavnega elektrovoda. Podrobnosti so označene v predloženih načrtih in tehničnih poročilih. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z.. §§ 84., odst. 2., 89.. odst. 3., gradb z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. p. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek, dne 7. aprila t. 1. s sestankom komisije v Poljčanah ob 8. uri 21 min. pri kolodvoru. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. marca 1936. K V. No. 170/54. 896-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 1991) to u kock ter 3448 metrov robnikov za tlakovanje drž. ceste štev. 2 od km 625.500—633.950 (Št. Vid—Jeperca) 11. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. aprila 1936 ob 11. uri dop. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj, Slomškova ul. 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 1,106.237-2(1. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nalK in na razglasni deski tehničnega oddelka ter sekcije. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. marca 1936. Razdasi sodišč in sodnih oblastev I Po 150 36 076 Oklic. Sobočan Ivan in Marija, roj. Lebar, oba posestnika v Sred. Bistrici št. 66, sta vložila proti Gaborju Štefanu, posestniku iz Sred. Bistrice, sedaj neznano kje v Ameriki, radi din 19.965'— s prip. k opr. št. I Po 150/36—1 tožbo. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 18. maja 1936 ob pol devetih dop. pred tem sodiščem, v sobi št. 80. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Gabor Marija, posestnimi v Sred. Bistrici št. 64, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 23. marca 1936. •j* P 63/36 983 Oklic. Tožeča stranka: Urbanija Anton, posestnik, Svinje št. 8, zastopan po Malniču, odvetniku na Brdu, je vložil zoper toženo stranko Avbelja Antona, pos. v Svinjah št. 6, sedaj neznanega bivališča v Argentini pod opr. št. P 63/36 tožbo radi din 4000 s prip. Narok za sporno razpravo se je določil na 24. aprila 1936 ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 1. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se mu postavlja za skrbnika na čin Klopčič Jože, pos. v Svinjah št. 4, ki jo bo na njeno nevarnost in stroške zastopal, dokler se sama ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče na Brdu, dne 24. marca 1936. •g. Po 5/36—7. 997 Oklic. Vdovič Pavla, služkinja v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, po dr. Ogrizku Antonu, advokatu v Celju, toži Vdoviča Jožeta, delavca iz Roba št. 21, sedaj neznanega bivališča pod oprav. štev. Po 5/36—1 radi ločitve zakona. Prvi narok bo 17. aprila 1936 ob 10.15 uri tusodno v sobi št. 58/1. nadstr. Ker bivališče toženca ni znano, se postavlja za skrbnika g. Vogrinc France, sodniški pripravnik v Novem mestu, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 24. marca 1936. •S l 973/34-30 982 Dražbeni oklic. Dne 27. aprila 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (njiva v izmeri 47 a 69 m2) zemljiška knjiga Gor. Obrež vi. št. 51. Cenilna vrednost: din 2.861'40. Najmanjši ponudek: din 1.430'70. Varščina: din 286'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 20. marca 1936. I 1151/35-6. 960 Dražbeni oklic. Dne 1. m a j a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin: I. skupina: zemljiška knjiga Ravno vi. št. 133, stavbna parcela št. 9, sesto-ječa iz hiše, dvorišča in gospodarskega poslopja ter skednja, cenilna vrednost din 20.110-—, parcela št. 1879, vinograd, cenilna vrednost din 5.830-—, parcela št. 1880/1, travnik, cenilna vrednost din 5.224-—, parcela št. 1880/2, travnik, cenilna vrednost din 3.748-—, skupaj: cenilna vrednost din 34.912—, varščina din 3.700-—, najmanjši ponudek dinarjev 37.000-—; II. skupina: zemljiška knjiga Ravno v k. o. Leskovec, vi. št. 133, parcela št. 1196/12, njiva, cenilna vrednost dinarjev 5.671, varščina din 570-—, najmanjši ponudek din 5.700-—; III. skupina: zemljiška knjiga Ravno v k. o. Leskovec, vi. št. 133, parcela št. 959/11, travnik, cenilna vrednost din 11.280-—, varščina din 1.200-—, najmanjši ponudek din 11.000-—; IV. skupina: zemljiška knjiga Krško vi. št. 606, pare. št. 1565/3, gozd, cenilna vrednost din 1.146-60, varščina din 120, najmanjši ponudek din 1.200-—; V. skupina: zemljiška knjiga Krško vi. št. 606, parcela št. 1569/5, gozd v naravi, njiva, cenilna vrednost din 4.028, varščina din 410-—, najmanjši ponudek din 4.100—; VI. skupina: zemljiška knjiga Krško vi. št. 606, parcela št. 1811, vinograd, cenilna vrednost din 9.015-—, hram cenilna vrednost din 2.000-—, skupaj: cenilna vrednost din 11.015—, varščina din 1.100—, najmanjši ponudek dinarjev 11.000-—; VII. skupina: zemljiška knjiga Krško vi. št. 606, parcela št. 1341/39, gozd, sedaj cca 2000 kv. m travnika in cca 1500 kv. m njive, cenilna vrednost din 8.053—, varščina din 800-—, najmanjši ponudek din 7.000-—. Skupna cenilna vrednost za celokupno posestvo brez pritikline znaša dinarjev 76.105'60, varščina znaša din 7.900'—, najmanjši ponudek pa din 77.000-—. Pritikline ad I. din 2480-—, ad VI. din 700-—, kar je že zgoraj všteto. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 4. marca 1936. I 6/35-33. # 990 Dražbeni oklic. Dne 4. maja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dražba nepremičnin: a) rudarska knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani ent. št. 140, 142, 143, 137, 144, 165. Cenilna vrednost: ent. 140, 142, 143 din 82.903-86; ent. 137, 144, 165 dinarjev 292.726—; b) zemljiška knjiga sres. sod. Litija vi. št. 214 k. o. Litija. Cenilna vrednost s pritiklinami vred din 1,570.782-40. — Pritikline same din 1,130.000-—. Vrednost vsdli entitet in vi. št. 214 k. o. Litija znaša dinarjev 1,946.412-86. — Najnižji ponudek dinarjev 1,230.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišč v Ljubljani in v Litiji. Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 20. marca 1936. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 237. Sedež: Košaki pri Mariboru. Dan vpisa: 20. marca 1936. Besedilo: Tekstilna družba z o. z. v Košakih pri Mariboru. Obratni predmet: Proizvajanje tekstilnega blaga in njega razpečevanje. Družbena pogodba z dne 15. februarja 1936, opr. štev. 5.390, z dodatkom z dne 18. marca 1936, posl. štev. 5402. Višina osnovne glavnice: 400.000—-dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: din 400.000—. Poslovodje: 1. Ing. Cižek Josip, upravitelj vlasteništva Valpovo pri Osijeku, in 2. Duchek Josip, trgovec v Mariboru, Tržaška cesta 39. Za namestovanje upravičen; Tvrdko zastopata sodno in izvensodno poslovodji kolektivno. Podpis firme: Firmo podpisujeta p<> slovodji na ta način, da na kakršenkoli način napravljenemu besedilu tvrdke kolektivno pristavljata svoje ime. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 20. marca 1936. Fi 8/36 — Rg C III 2/1. * 238. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. marca 1936. Besedilo: Manufaktura Groznik Mirko, komanditna družba v Ljubljani. Obratni predmet: nakupovanje in trgovsko razpečavanje vsega v prostem prometu dovoljenega blaga, zlasti manufakture in tekstilij. Družbina oblika: Komanditna družba od 25. februarja 1936. Osebno jamčeči družabnik: Groznik Mirko, trgovec v Litiji. Družbo pravnoobvezno podpisuje ifl jo na zunaj zastopa osebno jamčeči družabnik Groznik Mirko. Le-ta bo podpisoval tvrdko na ta način, da bo p°u napisano ali natisnjeno besedilo firme Pristavil svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 18. marca 1936. Rg A VII 177/1. m, * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. marca 1936. Besedilo: Modni atelje M. Šarc, umetnostno obrtna delotvorna narodno propagandna trgovska komanditna družba >Dečva« v Ljubljani. Obratni predmet: modni atelje, to je izvrševanje modnih, narodnih in društvenih ženskih kot moških oblačil. Propagiranje narodnih likov v svrho narodne samozavesti v širokih masah in za ustvarjanje dela ženske obrti. — Nakup, prodaja in predelava tkanin, tiskanin, pletenin, čipkanin, kožuh o* 'ine klobučevine ter lesenih, kovina-®tih in keramičnih predmetov. — Gojitev, nakup in prodaja ter predelava cvetlic in sadja. Družbina oblika: Komanditna družba °d 19. februarja 1936. Osebno jamčeča družabnica Šarc Marija, lastnica modnega ateljeja v Ljub-ijani, Aleksandrova cesta, Viktorija I. Družbo zastopa in zanjo podpisuje °sebno jamčeča družabnica Šarc Marija tako, da pod pisano besedilo firme pri-stavi svoj lastnoročni podpis. ^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 18. marca 1936. Rg A VII 176/1. 240. * Sedež: Sevnica ob Savi. Dan vpisa: 24. marca 1936. Besedilo: Gradbeno podjetje Matko ‘‘ečar, pooblaščeni graditelj. Obratni predmet: gradbeno podjetje. Imetnik: Pečar Matko, graditelj v Sevnici ob Savi. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I, dne 24. marca 1936. Rg A III 199/2. ^Pisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 241. Sedež: Bobovk pri Kranju. Dan vpisa: 20. marca 1936. Besedilo: Zabret in sinova, družba * °. z. S sklepom sreskega sodišča v Kranju * dne 28. februarja 1936, posl. št. I ■o4/36, je bila dovoljena prisilna uprava D°djetja in obrata tovarne ter bil ime-[*0van prisilnim upravnikom Zabret van star, posestnik v Bobovku št. 4. krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 18. marca 1936. Rg C III 146/6. 242. S * Sedež: Ljubljana. Ban vpisa: 20. marca 1936. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. Izbriše se zbog smrti član upravnega sveta dr. Šlajmer Edo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 18. marca 1936. Rg B I 42/93. Konkurzni razglasi 243. 988 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Avšiča Ivana in Antonije vd. Pustovrh, pos. in gostilničarjev na Črnučah 48, ter ležeče zapuščine po Pustovrhu Jakobu, zastopane po prijavljenih dedičih Avšič Antoniji ter nedl. Martinu, Antonu, Francetu in Frančiški Pustovrh, slednjih zastopanih po materi in varuhinji prvi dedinji Avšič Antoniji v Črnučah št. 48. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: Popovič Janko, tajnik društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 24. aprila 1936 ob devetih. Rok za oglasitev do 19. aprila 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 27. marca 1936. Por 8/36-2. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 619/5. 986 Predmet: Dražba občinskih lovišč bivših občin Videm in Struge. Razglas. Dne 16. aprila 1936 se bo vršila v sobi štev. 5 sreskega načelstva v Kočevju dražba lovišč naslednjih bivših občin za dobo 12 let, t. j. od 1. aprila 1936 do 31. marca 1948 kakor sledi: 1. ob 10.30 uri lov bivše občine Videm; izmera lovišča je 3837.4886 ha; izklicna cena je din 1.000'—; vadij: din 1.000—; 2. ob 11. uri lov bivše občine Struge; izmera lovišča 2791.7790 ha; izklicna cena je din 1400'—; vadij tudi din 1400'—. Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri tukajšnjem načelstvu ob uradnih dneh od 8. do 12. ure. Če bi ta dražba ne uspela, bo ponovna dražba brez posebnega oklica 8 dni pozneje, t. j. dne 23. aprila 1936 na istem mestu in ob istem času tudi pod izklicno ceno. Dražitelj more biti samo oseba, ki ima veljavno lovsko karto in ni izključena od dražbe po predpisih zakona o lovu. Dražbi mora prisostvovati predstavnik občine Videm-Dobrepolje. Srcsko načelstvo v Kočevju, dne 27. marca 1936, Št. 221/2. 177 a 2-2 Razpis ustne licitacije za dobavo gramoza za državni cesti 2 in 28 v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu, ki se bo vršila: v ponedeljek, dne 27. aprila t. 1. ob eni uri popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici za odseke med km 497'106 do 536 drž. ceste št. 2; v torek, dne 28. aprila t. 1. ob desetih v pisarni tehničnega razdelka za odseke med km 536—562'5 drž. ceste št. 2 in med km 793—808'666 drž. ceste št. 28; v sredo, dne 29. aprila t. 1. ob desetih v občinski pisarni v Trebnjem za odseke med km 562'5 do 577 drž. ceste št. 2; v četrtek, dne 30. aprila t. I. ob dveh popoldne v občinski pisarni v Metliki za odseke med km 779'413—793 drž. ceste št. 28. Vse natančnejše podatke in pojasnila glej prilogo k 25. kosu »Službenega lista« z dne 25. marca 1936. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 25. marca 1936 »j* 1253/36. 973 Oglas. Predmet: Eksploatacija etaja leta 1936. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani razpisuje dražbe etaja 1936: 1. Šum. uprava Kočevje: ca. 11.883 plin trdega in ca. 31.735 plm mehkega tehničnega lesa na panju, ca. 10.960 prm bukovih drv na panju, dne 5. maja 1936. 2. Šum. uprava Straža: ca. 3.300 plm trdega in ca. 1.493 plm mehkega tehničnega lesa ter ca. 6500 prm bukovih drv, vse na panju, dne 5. maja 1936. 3. Revir Krvava peč: ca. 700 plm mehkega tehničnega lesa na panju, dne 7. maja 1936. Pogoji in tiskovine so na razpolago pri upravi v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1 L, in šumskih upravah. Začasna drž. uprava razlaščenih vele-posestniških gozdov Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. marca 1936. * Opr. št. 3815/6-1935—21. 993 Razpis. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, razpisuje pri zgradbi uradnega poslopja v Kranju na dan 25. aprila 1936 ob 10. uri dop. v uradovih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva c. 20, soba 205 I. prvo javno pismeno ofertno licitacijo za instalacijo centralne kurjave, priprave za toplo in mrzlo vodo, kanalizacijo, dobavo in montažo sanitarnih predmetov; II. ponovno javno pismeno ofertno licitacijo za steklarska dela. Interesentje dobe vse razpisane pripomočke in priloge v pisarni okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201, vsa potrebna pojasnila pa tudi pri nadzornem organu ing. Marjanu Mušiču, Ljubljana, Za Bežigradom št. 12. Razpisne pripomočke dobe interesentje proti plačilu za I. skupino, in sicer: a) za centralno kurjavo in pripravo za toplo vodo za din 100'—; b) za kanalizacijo za din 10'—; c) za sanitarne predmete za din 10; za II. skupino: steklarska dela za din 10'—. Ljubljana, dne 30. marca 1936. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Štev. 397/36 ‘ 984 Objava. G. dr. Kraševec Ciril, advokat v Cerknici pri Rakeku, je naznanil odboru Advokatske komore v Ljubljani dne 10. marca 1936, da se preseli s svojo pisarno v Logatec in je hkratu zaprosil, da se mu skrajša selitveni rok tako, da bo selitev lahko izvršil dne 1. maja 1936. Odbor komore je prošnji ugodil na osnovi § 34./III adv. zakona. V Ljubljani, dne 28. marca 1936. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. •j* Št. 443/36. 936 Objava. Po § 8/ adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Pichler Fran z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov, s sedežem v Mariboru, Cankarjeva cesta 1. V Ljubljani, dne 23. marca 1936. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: Dr. Žirovnik Janko s. r., predsednik. Razne objave 985 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 14. marca 1936, št. 73.708/V/35, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 14. marca 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 4. novembra 1935; 2. obrestna mbra za stare vloge se odreja na 3 odstotke, računajoč od dne 4. novembra 1935 dalje. Kranjska gora, dne 26. marca 1936. Posojilnica v Kranjski gori r. z. z n. z. 1000 Objava. Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 14. marca 1936, štev. 276/35, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. 11. 1934 dovolilo podpisani zadrugi: 1. odlog plačil za dobo šestih let računajoč od 14. marca 1936 dalje; 2. odlog velja za dolgove nastale pred 31. 12. 1934; 3. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2K% bruto, računajoč od 31. 12. 1934 dalje. Posojilnica v Rušah, r. z. z n. z., dne 28. marca 1936. $ 930-3-3 Poziv upnikom. >Kvas< registrovana zadruga z omejeno zavezo v Sevnici se je razdružila in je prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski tvrdki pri podpisanih likvidatorjih najkasneje do dne 15. aprila 1936. V Sevnici, dne 23. januarja 1936. »Kvas« reg. zadruga z o. z. v Sevnici ob Savi, v likvidaciji. Krulej Ernest, Sevnica, Šetina Peter, Sevnica. 992 Vabilo na izredni občni zbor, ki ga bo imela Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani dne 29. aprila 1936 ob pol šestnajsti uri v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklo-. šičeva cesta štev. 19. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Po § 21. zavarovalničnih pravil je občni zbor sklepčen, če zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočnih članov. Predsednik. * 991 Obdava. Izgubil sem evfdenčno tablico reg. štev. 68.322 za bicikel ter jo proglašam za neveljavno. Eržen Jakob s. r., Pungart št. 8, obč. Zminec. * 974 Objava. Izgubil sem odpustnico I. deške mestne osnovne šole v Ljubljani (na Ledini) iz 1. 1926 na ime: Jevnikar Anton, rodom iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Jevnikar Anton s. r. 999 Objava. Izgubil sem prometno knjižico in evid. tablico št. 85-240 kolesa, ki ju proglašam za neveljavni. Kolman Alojz s. r., Setahovci 44, p. Murska Sobota. * 970 Objava. Izgubil sem evidenčno tablico štev. 16.227 za kolo in jo proglašam za neveljavno. Završnik Franc s. r., Topovlje 1, obč. Braslovče. * 962 »Union« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani. Bilanca za leto 1935. Aktiva: Gotovina 437-08, stavbišče 198.078-80, stavba Union 4,344.112-86, stavba garaž 671.268-—, elektrarna 54.424-69, inventar 61.407-83, adaptacije 1,034.991-41, zemljišče v Kranjski gori 184.302-95, deleži pri Hotel. dr. v Celju 62.500-—, delež pri Vzajemni posojilnici, tu, 50-—, zaloga 219.653-71, skupno 6,831.227-33. Pasiva: Delniška glavnica 3,324.000—-i valoriz. "zaklad 1,256.611-77, 5% rezerv, zaklad 128.496-45, 5% poseb. rezervni zaklad 113.129-21, ažio-rezervni zaklad 34.221-04, spec. rezervni zaklad za penilo 25.000—, spec. rezervni zaklad za stroje 10.000—, nedvignjena dividenda za 1931—1934 16.566-—, predplačane najemnine 4.300—, razni upniki 1 mili' jon 835.353-54, dobiček 83.549-32, skupno 6,831.227-33. Izgube in dobički za leto 1935. Izgube: 12 %ni odpis od elektrarne 38.323-56, 12 %ni odpis od inventarja 92.715-43, tekoče obresti 200.250-27, davki in pristojbine 369.958-25, razsvetljava 118.748-73, popravila 95.339-36, izravnalni račun dohodka zgradb v lastni uporabi 110.410—, dobiček 83.549-32, skupno 1,109.294-92. Dobički; Donos gostilne in kavarne 376.251-06, donos hotela 394.053-86, delež na dobičku Hotel. dr. v Celju 7.500, donos najemnin 221.080—, dohodek zgradb v lastni uporabi 110.410 > skupno 1,109.294-92. Objava. Po sklepu rednega občnega zbora z dne 26. marca 1936 se bo plačevala di* videnda za leto 1935. po din 40— delnico, izplačljivo od 1. julija 1936 do 30. junija 1940, s katerim dnem nedvig' njena dividenda zapade. . Dividenda se izplačuje v pisarn1 Grand hotela Union v Ljubljani, Mikl°" šičeva cesta štev, 1. V Ljubljani, dne 27. marca 1936. Upravni Izdaja kraljevska banska uprava Dravsko banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.