Leto XXXVII Št. 16
Murska Sobota 24. APRIL 1986
CENA 80 DIN
NASLOV
Tekmovanje pomurskih kovinarjev
Za tekmovanje kovinarjev je tudi v Pomurju vse večje zanimanje. Že do ponedeljka se je prijavilo'čez sto struparjev, brusilcev, rezkarjev, orodjarjev, varilcev in avtomehanikov.
Pokrovitelj tekmovanja, ki bo 17. maja, je medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Pomurje, letošnji organizator pa radgonska občina. Po teoretičnem delu se bodo tekmovalci pomerili v pratkičnih spretnostitQ Elra-du, Avtoradgoni in Tovarni polnilne opreme. V aprilu potekajo če občinska tekmovanja, republiško tekmovanje, že jubilejno 10. delovno srečanje kovinarjev Slovenije v spomin Franca Leskovčka-Luke pa bo od 5. do 7. junija na Ravnah. Udeležili se ga bodo najboljši triie iz vsake skupine.	bp
ŠTAFETA MLADOSTI V POMURJU
Mladi so za doslednost ne za revizijo
Minuli torek je bila zvezna štafeta mladosti v rokah pomurske mladine. Ob sedmih so ji jo predali mladi iz Lenarta, prvi slavnostni sprejem pa je doživela v Gornji Radgoni. V imenu mladine te obmejne občine je pozdravno pismo prebrala Tatjana Petek. Drugi postanek je bil v turističnih Radencih,- kjer jo je pozdravila množica mladih in drugih občanov z zelo dobrim kulturnim programom.
programu so sodelovali cicibani, pionirji in mladinci, slavnostni govornik pa je bil predsednik O K ZSMS Lendava Jože Raščan. Na slovesnost je štafetno palico prinesla Jasna Bračič, dijakinja srednje šole kovinarske, ekonomske in pedagoške usmeritve. Pozdravno pismo predsedstvu SFRJ je v slovenskem jeziku prebrala Valerija Perger, v madžarskem pa Melita Jaklovič. Po slovesnosti ie prvi ponesel štafetno calico
IZZIV VSEMU USTVARJALNEMU — Izziv, ki naj deluje z močjo znanja, poguma, ugleda, požrtvovalnosti in odgovornosti. Taka je bila rdeča nit 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije od 17. do 19. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, in sicer na taki stopnji razvoja in družbenih odnosov, ki terjajo prehod na kakovostnejšo stopnjo napredka. O tridnevnem kongresnem dogajanju obširneje poročamo na TRETJI STRANI. (Posnetek: Marjan Dobovšek)
POMURSKO ZDRUŽENO DELO V PRVIH LETOŠNJIH MESECIH
REZULTATI SE SLABŠAJO
Pomursko združeno delo v zadnjem času dosega slabše rezultate od republiškega povprečja. To so potrdili podatki po zaključnih računih za leto 1985, pa tudi rezultati gospodarjenja v prvih letošnjih mesecih kažejo, da se položaj še naprej slabša. Če je lani industrijska proizvodnja v primerjavi z letom prej padla za 3,1 odstotka, se takšne težnje nadaljujejo tudi letos. V primerjavi z lanskim januarjem je bila letos industrijska proizvodnja nižja za slabih 9 odstotkov, pa tudi po dveh mesecih je za 6,3 odstotka zaostajala za lansko v enakem obdobju.
Tudi nekatere sistemske rešitve in
PRVOMAJSKI
SHOD ’86
V počastitev praznika dela — L maja bo na predvečer na Trgu zmage v Murski Soboti prvomajski shod. Začel se bo ob 19.30, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: pihalni orkester, ansambel lovskih rogistov, kulturna skupina kulturnoumetniškega društva tovarne oblačil in perila Mura in TVD Partizan. Prvomajski mlaj, okoli katerega bo prireditev, ki jo organizirata občinski sindikalni svet in krajevna skupnost Murska Sobota, potekala, bodo postavili delavci Pomurskega tiska. Po postavitvi mlaja in prireditvi na Trgu zmage bo kresovanje z ognjemetom pri osnovni šoli Dane Sumenjak, za katerega pripravlja program krajevna skupnost Boris Kidrič v sodelovanju z vojaki, bb
v soboto 7. junija in plačate 3.600 dinarjev
od danes naprej se v upravi Vestnika lahko p J	g tem omogočili boljšo organizacijo
Tudi letošnji izlet bo doživetje - odločite se hitro, ker nam
izleta
številni predpisi, ki so začeli veljati letos, položaja niso popravili, pač pa ga na nekaterih področjih celo slabšajo. To še posebej drži za področje gospodarskih odnosov s tujino, saj v organizacijah združenega dela pada zanimanje za izvoz na konvertibilna tržišča, ker jim prinaša izgubo, težave pa so tudi pri uvozu surovin in opreme, kar bo prav tako vplivalo na proizvodnjo, pa tudi na izvoz.
V najtežjem položaju so še naprej kovinskopredelovalna in lesna industrija ter kmetijstvo. Te so se že v lanskem letu srečevale s problemom izgub, v kmetijstvu pa je zaskrbljujoč predvsem podatek, da se zaradi vse večji cenovnih nesorazmerij izguba iz živilskopredelovalne industrije in živinoreje prenaša tudi v rastlinsko pridelavo. Čeprav so v kovinskopredelovalni industriji napovedovali, da po sanaciji izgub za leto 1985 letos ne bodo imeli izgube, se tej v prvem četrtletju ne bo dalo izogniti, kljub nadaljnjim optimističnim napovedim pa je težko verjeti, da bi se položaj tudi prihodnje bistveno izboljšal. _ - Rešitve iz nastalega položaja je treba iskati predvsem v preustroju proizvodnje in uvajanju novih, dohodkovno zanimivih proizvodnih programov vendar ob pomanjkanju kakovostnih lastnih sredstev in ustreznih kadrov pomursko združeno delo tega samo ni sposobno rešiti. Povezovanje z združenim dejom z razvitih območij ie nujno, večjo vlogo pn tem pa bi morali opraviti medobčinska in republiška gospodarska zbornica. Zlasti za slednjo pa večkrat slišimo očttke, da se premalo vključuje v reševanje, težav pomurskega združenega de a. Da takšna trditev m izmišljena, potr
juje tudi podatek, da na zadnji seji skupščine medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje ni bilo niti enega predstavnika republiške gospodarske zbornice, pa čeprav so jih vabili pisno in telefonsko.
Za preustroj proizvodnje pa so seveda potrebni tudi ustrezni kadri, ki jih v Pomurju še vedno primanjkuje. Deloma je za to krivo združeno delo samo, ki je premalo povezano z izobraževalnim sistemom, ki je neusklajen s potrebami gospodarstva, zato je nekaterih poklicev'preveč, drugih pa primanjkuje. Navsezadnje pa so tudi osebni dohodki, ki so bili lani v Pomurju za 15 odstotkov nižji od republiškega povprečja, vzrok, da se strokovni kadri ne vračajo v pomursko gospodarstvo.
Kljub napovedim, ki so za letos precej črnoglede, pa se ne smemo predati malodušju, poudarjajo pomurski gospodarstveniki. Le boljše povezovanje med pomurskim združenim delom in enotnejši nastop do širše družbene skupnosti lahko prispevata k hitrejšpemu premagovanju in reševanju težav. Bolj kot samim številkam pa se je treba ob obravnavi poslovanja posvečati vsebini, saj brez konkretnih akcij ne bo rezultatov.
L. Kovač
PRVOMAJSKI PIKNIK
Občinski svet Zveze sindikatov Lendava bo tudi letos pripravil tradicionalni prvomajski piknik. Prireditev bo v četrtek, 1. maja, ob 10. uri pri termalnem kopališču v Petišovcih. Sindikati pripravljajo bogat kulturni, zabavni in športni program, v katerem bodo sodelovale tu-
Moč zgleda
Kongres nepretrganosti ideje socialističnega samoupravljanja in njenega ponovnega ovrednotenja; kongres prekinitve z dogmatskim, birokratskim, oportunističnim, reformatorskim in kapitulantskim odnosom do te ideje in njenega uresničevanja; kongres zaupanja v lastne moči in sposobnosti; in še kakšne prilastke smo mogli slišati na nedavno sklenjenem kongresnem shodu slovenske partije. Hkrati pa tudi teze o prenovi ZK kot eni temeljnih usmeritev in o krepitvi moralne avtoritete Zveze komunistov. Ali,z Milanom Kučanom: »Raziti se moramo s tistimi, ki zaradi svoje družbene pozicije in vpliva poskušajo svoje interese, svoj način življenja, prevzet od meščanskega srednjega sloja, svojo malomeščansko ali celo lumpenproletarsko zavest, miselnost o življenju na tuj račun, uveljaviti kot vrednoto vse družbe. Ti so objektivno najboljši zavezniki birokracije in skupaj z njo poskušajo še naprej obvladovati delavčevo delo in družbeni kapital. Ta kompromis ohranja etatistično podrejanje živega dela.«
Tako torej na ravni ZK kot organizacije in gibanja, na ravni »revolucije, ki traja«. Kaj pa moč in vpliv lastnega zgleda, pomeni na ravni posameznega člana? Smiselno se je vprašati, koliko jih je recimo med 4700 komunisti v Pomurju takih, ki bi jih mogli zanesljivo uvrstiti v »elito najsposobnejših, najnaprednejših«, kar naj bi bila sicer že sama po sebi, s programsko in statutarno opredelitvijo, Zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda ? Vsekakor nimamo ambicij delati iz komunistov »ljudi posebnega kova«, saj so to nekoč nekje že počeli, a so jih čas in razmere povozili. Opredeljujemo se predvsem zoper povprečništvo, figamožev-stvo, oportunizem, zoper to, da bi najbolj zaželene lastnosti in vrline delavca, državljana, komunista postale v vsakodnevnem življenju nekakšen nebodigatreba. S tem v zvezi je kongres slovenske ZK dal več iztočnic, kako ob spreminjanju razmer spreminjati same sebe, lastno ravnanje in obnašanje. .	Branko Žunec ,
di kulturne skupine iz sosednjega madžarskega mesta Lenti.
V nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri pa bo v Lendavi slovesnost v počastitev dneva OF in praznika dela. Organizirala jo bosta občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS. Poleg slavnostnega nagovora bo kulturni program, podelili pa bodo še priznanja OF slovenskega naroda in srebrne znake ZSS. £ $
Ne, to ni obcestni jarek, ampak jarek sredi ceste na območju KS Križevci na Goričkem. V Pomurju je 1.064 kilometrov kategoriziranih cest, kar kaže na dokaj razpredeno cestno omrežje. In prav to je čedalje manj podobno cestam. Podrobnejši zapis o cestah, ki zavirajo razvoj Pomurja, berite na 4. strani.
Posnetek: Jože Graj
Mladi Pomurja so v torek ponesli štafeto mladosti. Posnetka sta s sprejema v Murski Soboti.	foto: A. Albert
»Smo za dosledno izvajanje in ne za revizijo sedanjega sistema!« je podaril Milan Fujs, sekretar soboške mladine na torkovem slavnostnem govoru ob sprejemu štafete mladosti. Prav v tem doslednem izvajanju namreč tičijo najgljoblji problemi naše družbenogospodarske stvarnosti in mladi si bodo prizadevali, posebej po kongresu v Krškem, da to dosledno izvedejo v praksi. Kajti »ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa«, zato se moramo spoprijeti s težavami, štafeta mladosti pa je med drugim tudi simbol za pripravljenost in odločnost mladih, da zboljšajo sedanje razmere. »
Prireditev, ki je potekala ob soboškem kanalu, je bila sproščena in živahna. Scenarij je dopuščal'mnogo improvizacije, kar so mladi izkoristili in pripravili prisrčno proslavo. Ob pol devetih je prinesel štafetno palico Mirko Kurbus iz Klju-čarovec, vzoren delavec v soboški Muri. Po dveh pozdravnih pismih predsedstvu Jugoslavije, ki sta ju napisali mladinski organizaciji M. Sobote in JLA, je štafetno palico prevzel mlad 17-letni rokoborec Edi Vogrinec iz Strukovec, mladinski državni prvak v tej športni panogi. Vsi so mladega športnika spontano pozdravili in tako pospremili štafeto mladosti ter ji zaželeli srečno pot. Festival mladinske ustvarjalnosti pa se je še nadaljeval, vrstile so se pesmi, recitacije in ples. Soboški mladinci so na ta način še enkrat dokazali svojo privrženost ideji miru, sodelovanje in spoštovanja med narodi Jugoslavije in zagotovili, da si bodo jo najboljših močeh prizadeva-i za izboljšanje gospodarskih in političnih razmer pri nas.
Mladina lendavske občine je štafetno palico prevzela od vrstnikov iz soboške v Strehovcih. Štafeta se je za krajši čas , ustavila v Turnišču, nato pa nadaljevala pot v Lendavo, kjer so ji pripravili prisrčen sprejem. V dvojezičnem kulturnem
Silvester Koša, elektrikar v tozdu Viator. Na poti v ljutomersko občino se je zvezna štafeta za trenutek ustavila še v Cren-šovcih.
Malo po 10. uri so mladi iz občine Ljutomer na mostu čez Muro prevzeli štafeto mladosti od svojih vrstnikov iz lendavske občine. Na krajši slovesnosti s kulturnim programom pri osnovni šoli Jože Hedžet na Šafarskem so prebrali pozdravno pismo, nato pa je štafeta nadaljevala pot proti Cvenu, kjer so jo pri osnovni šoli ponovno pozdravili mladi Cven-čani. Osrednja slovesnost je bila v Ljutomeru na Miklošičevem trgu. Simona Pevec, učenka OŠ Ivan Cankar, je prebrala pozdravno pismo predsedstvu SFRJ in CK ZKJ, v katerem mladi ljutomerske občine izpričujejo svojo pripravljenost za dograjevanje samouprave, bitke za izboljšanje gospodarskih razmer in potrjevanje bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na tej poti jih bodo vodile misli tovariša Tita, Edvarda Kardelja in drugih velikih mislecev. Andrej Graf, predsednik OK ZSMS Ljutomer, je v svojem govoru poudaril naloge mladih v današnjem času in med drugim dejal: »V predkongresnem obdobju smo v razpravah mladih v naši občini osvetlili številne probleme, kot so brezposelnost, perspektiva kmetijstva, odhajanje sposobnih šolanih kadrov, ki v drugih okoljih postajajo nosilci tehnološkega razvoja. Ne moremo pa se strinjati s sedanjo mrežo šol usmerjenega izobraževanja in morebitno ukinitvijo edine srednje šole v Ljutomeru. Ti problemi niso samo mladinski, so naši skupni družbeni problemi, zato upravičeno pričakujemo večjo pomoč od novih vodstev.« Nato je štafeta mladosti nadaljevala pot proti Žerovin-cem, kjer so jo malo pred 11. uro predali mladim ormoške občine.	Bojan Peček
Štefan Sobočan Dušan Loparnik
aktualno doma in po svetu
Privoljenje britanske vlade, da ameriška letala z britanskega ozemlja opravijo »kazensko ekspedicijo« na Libijo, je izzvalo ogorčene proteste v parlamentu. Pretežni .del sveta se ne strinja tudi s takšno vrsto terorizma. Neuvrščeni posredujejo v Tripoliju, v Washingtonu in na sedežu OZN. NA SLIKI: ameriški bombniki med poletom proti Libiji — vojna je kruta stvarnost!
Protest z
Teden dni pred zadnjo eksplozijo so na kongresu južnotirolske stranke SVP uprizorili pravi napad na »pogajalsko politiko« njenega voditelja Silviusa Ma-gnaga. Čeprav so bili določeni za redarje na kongresu, so v trenutku, ko je na govorniški oder stopil ta voditelj nemške manjšine, prevzeli oblast v dvorani, mikrofon, megafone in vnaprej pripravljene transparente z gesli: Konec je našega potrpljenja, hočemo samoodločbo, Paket je mrtva črka, Južna Tirolska izginja. S to demonstracijo na samem kongresu je postalo očitno, da se je SVP razdelila na skrajneže in zmerneže.
Smer Silviusa Magnaga je sicer dobila javno podporo, bom-
Srečanja ne bo
Nedavni dogodki v zvezi z Libijo so izničili sovjetsko-ameriški dogovor o majskem srečanju znnanjih ministrov obeh držav, na katerem naj bi se obe strani dogovorili glede obiska sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova v ZDA. Predstavnik za tisk sovjetskega zunanjega ministrstva Lomejko je dejal, da tega srečanja ni odpovedala Sovjetska zveza, marveč so ga z najnovejšo agresijo na Libijo onemogočile ZDA.
Refinansirali del dolgov
V Parizu so se končala pogajanja med petnajstimi zahodnimi državami, Kuvajtom in Jugoslavijo o večletnem refinansiranju jugoslovanskih zunanjih dolgov — v imenu upnikov je sporazum podpisal Jean de Rosen, za SFR Jugoslavijo pa zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič.
Po sporazumu je za devet let ob štiriletnem mirovanju odgodeno plačilo 85 odstotkov glavnice, ki bi jo bilo treba plačati maja 1986, in sicer do aprila 1988, morda tudi do konca 1988. leta. Vloga IMF (Mednarodnega denarnega sklada) pri izvajanju tega sporazuma je bila eno poglavitnih vprašanj. Namesto tako imenovanega dogovora stand-by bo po sporazumu uporabljeno tkim. pozorno spremljanje, kar pomeni, da bo IMF dvakrat na leto poročal o gospodarskih gibanjih in ciljih jugoslovanske gospodarske politike, države upnice pa se bodo v skladu s temi poročili odločale za nadaljevanje sporazuma. S tem je izločen neposredni vpliv upnikov na gospodarsko politiko države dolžnice, v tem primeru Jugoslavije, kot je sicer značilno za aranžmaje vrste stand-by.
Dolg, ki je s tem sporazumom odložen za izplačilo do leta 1988, znaša 1,3 milijarde dolarjev.
Iz daljnega Urugvaja, iz Montevidea, smo dobili te fotografije, ki pričajo o trdoživosti naših izseljencev. Pred nekaj meseci so slavili 50-letnico Slovenskega prekmurskega kluba v Urugvaju, katerega uspešno vodi Geza Kološa. Na sliki levo: naši rojaki na proslavi 50-letnice kluba, na sliki desno: pevci, ki so nastopili tudi na omenjeni proslavi —
od leve proti desni: Helena Cuk Kavas iz Beltinec, Ester Šeruga, rojena v Urugvaju, Alojz Kerčmar iz Križevec, Bela Bratec iz Motovilc, Viktor Nyerš, rojen na Hrvaškem in Janez Perša iz Ižakovec. Iz pisma, ki nam ga je posredoval dr. Vanek Šiftar, posredujemo pozdrave naših izseljencev sorodnikom in znancem v domovini.
bombami
be pa napovedujejo novo podtalno mednacionalno zaostrovanje. Magnago je v svojem nastopu sa-’ mokritično ugotovil popustljivost SVP pri uresničevanju nekaterih določb iz »paketa«. Kritiziral je dunajsko vlado, ki je po pariškem sporazumu izpred 40 let soodgovorna za položaj Nemcev na Južnem Tirolskem.
V petek, nekaj ur preden sta v Meran prišla predsednik republike Francesco Cossiga in zunanji minister Giulio Andreotti, je eksplozija razdejala poštni urad.
Torej ni dvoma o storilcih: gre za nemške nacionalistične skrajneže, kakšnih pet tisoč jih je, ki so organizirani v skupini Die Schiitzen (Strelci).
So Španci vedeli?
Čeprav je Španija uradno izjavila, da ne odobrava ameriške vojaške akcije proti Libiji, ker to po njenem •mnenju ni ustrezna metoda za dosego zastavljenih ciljev, in je hkrati s podobno ostrino odbila Gadafijeve grožnje, je vendarle v položaju te države ob nedavnem vojaškem soočenju v Sredozemlju precej nejasnosti in tudi zmede.
V Madridu namreč po obisku posebnega ameriškega odposlenca Ver-nona Waltersa in njegovih pogovorih s predsednikom vlade Gonzalesom niso objavili uradnega obvestila o tem obisku. Vest, da je bil Walters v Španiji, so potrdili šele, ko je že končal obiske v Rimu, Londonu, Bonnu in Parizu ter se vrnil domov. Poleg tega so različne tudi španske in ameriške izjave o tem, koliko je Washington seznanil Špance z nameravano vojaško akcijo.
Po poročilih iz ZDA je Reagan obvestil Gonzalesa v osebnem telefonskem pogovoru, da so v Madridu vedeli za njihovo odločitev, pa je potrdil tudi ameriški državni sekretar Shultz.
Po drugi strani pa Gonzales zatrjuje, da je za napad zvedel šele iz angencijskih poročil in da ga menda posebni ameriški odposlanec ni obvestil o nameri svoje vlade. »Po razgovorih z Waltersom sem celo imel vtis, da napada ne bo,« je na tiskovni konferenci izjavil Gonzales.
Predsedstvo RK SZDL je začelo postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika in dveh podpredsednikov RK SZDL Slovenije.
V dosedanjem usklajevalnem postopku, v katerega so bila vključena le vodstva družbenopolitičnih organizacij in delno vodstva občinskih SZDL, je bilo evidentiranih nekaj možnih kandidatov za predsednika in podpredsednika RK SZDL. Doslej je bil evidentiran kot možni kandidat za predsednika RK SZDL Jože Smole, za podpredsednika, zadolženega za kulturno politiko in idejna vprašanja, pa Ciril Zlo-
Stroški kongresov
O stroških kongresov navadno ni bilo govora, ker so bili vselej v senci njihovega neizbežnega političnega pomena. V času, ko gledamo na sleherni porabljeni dinar, so kongresni stroški zanimivi za vsakogar, in zato tukajšnji časniki strežejo tudi s temi podatki.
Tako smo zvedeli, da načrtujejo za kongres ZSJ (konec maja v Beogradu) 140,4 milijona dinarjev. Samo prenočišča stanejo 27 milijonov dinarjev, dnevnice pa 17,5 milijona dinarjev. Potni stroški in dnevnice delegatov zdomcev, 50 jih bo, 7,4 milijona dinarjev, tiskanje kongresnih gradiv 13 milijonov dinarjev, 2,5 milijona dinarjev stane tiskanje posebne številke časnika RAD itd.
Kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije bo stal skoraj 126 milijonov dinarjev, za kar je ta organizacija dobila sto milijonov dinarjev od sekretariata za finance in ji bodo torej potrebna še dodatna sredstva. Stroški so Veliki zato, ker bo to za partijskim največji kongres tega leta. Kljub temu mislijo nekateri, da je to prevelik strošek samo za dvodnevno trajanje kongresa mladih. Samo za grafično-tiskarske storitve namreč načrtujejo čez 45 milijonov dinarjev, medtem ko bodo za prostore v centru Sava v Beogradu plačali samo 5 milijonov dinarjev.
Primerjava s kongresom mladine Makedonije je morda neumestna, ker so stroški priprav neprimerljivi, vendar je vredno zvedeti, da je ta mladinski kongres stal desetkrat manj — le 13 milijonov dinarjev, med tem ko je kongres sindikatov Hrvaške stal nekaj čez 31 milijonov dinarjev, a za kongres ZKH načrtujejo 134 milijonov dinarjev. V Srbiji so sindikati načrtovali za svoj kongres le 75 milijonov dinarjev, mladina te republike pa 51,4 milijona dinarjev. Konferenca vojvodinske mladine naj bi stala okrog 15 milijonov dinarjev. Zveze sindikatov Vojvodine pa 25 milijonov dinarjev. Mladina Kosova bo porabila okrog 4,6 milijona dinarjev, ob pomoči organizacij združenega dela . . .
pismo iz beograda
Kongres sindikatov Bosne in Hercegovine bo stal okrog 45 milijonov, mladinski pa okrog 30 milijonov. Tu blizu so tudi stroški sindikalnega kongresa Makedonije — 35 milijonov, med tem ko je dvodnevni kongres sindikatov Slovenije stal 60 milijonov, za mladinski kongres pa je predvidenih 35 milijonov dinarjev. Kongres ZKS pa bo zahteval 68 milijonov dinarjev.
Primerjave s stroški kongresov pred štirimi leti so seveda neumestne v teh časih velike injlacije, vendar moramo omeniti, da so že takrat izostale mnoge kongresne parade, tako na primer dekoracija Beograda, uporaba mnogih avtomobilov in še marsičesa. Letošnji kongresi bodo najbrž še skromnejši in, upamo, bolj delavni. Vsekakor pa je res, da demokracija stane — več je je, dražja je, če računamo po porabljenih dinarjih, toda izplača se, ker so ljudje svobodnejši, ustvarjalnejši.
Tak učinek kongresov pričakujemo, in če bodo letošnji res ustvarjalnejši in manj samo deklarativni, stroški zanje niso bistveni, saj je očitno, da ne bi nič prihranili, če bi kongrese za eno kongresno obdobje preprosto odložili. Mnogo bolj koristne so organizirane razprave kot pa razpravljanje po ulicah, a razpravljanja je pri nas veliko — o vsem, ne samo o stroških za kongrese.
Mogoče bo na koncu tako, kot je bilo pred štirimi leti s partijskim kongresom, ki je stal tedaj čez 106 milijonov dinatjev in je bil cenejši od predvidevanj za čez 40 odstotkov, ker so pripravljalci uvideli, da je mogoče marsikaj ceneje narediti, pa z istim ali še večjim učinkom, kajti smisel kongresov pri nas že zdavnaj ni več velika politična pompoznost, temveč zrel politični pogovor o vsem, kar nas obdaja, a to ni tako rožnato, kot smo nekoč prerodi nekritično napovedovali.
Za ta čas bi bilo pač najbolje, če se ne bi preveč ukvarjali samo s kongresi, temveč da bi nemoteno od kongresov in njihovih tehničnih in podobnih priprav postorili tudi vse drugo, kar od nas zahteva vsakdanjost. Če bomo namreč vsakdanje opravke zanemarjali v razmišljanjih o kongresih, bomo naredili večje stroške, kot stanejo vsi kongresi skupaj. To pa bi bilo pravzaprav nepopravljivo.
Viktor Širec
Smole in Zlobec
bec; v postopKu je W vedno evidentiranje možnega kandidata za podpredsednika, zadolženega za družbenoekonomske odnose in razvojno politiko.
Zdaj, ko je začet postopek evidentiranja, je naloga pred občinskimi, obalno in mestnima konferencama SZDL in vodstvi republiških družbenopolitičnih organizacij, da evidentirajo možne kandidate oziroma se o doslej evidentiranih možnih kandidatih izjasnijo. Postopek evidentiranja traja do 20. maja. Tako, da se bo predsedstvo RK SZDL konec maja lahko odločilo o kandida-
un za te funkcije in jih predložilo na junijsko sejo RK SZDL Slovenije v izvolitev, je rekel Geza Račič.
iNa piugramsko-volilni seji RK SZDL konec lanskega decembra sta bila podpredsednica RK SZDL Božena Ostrovšnik in sekretar RK SZDL Geza Bačič ponovno izvoljena za naslednji dveletni mandat. Sedanjemu predsedniku RK SZDL Francu Šetincu in podpredsedniku Jožetu Knezu pa so na tej seji zaradi zahtevnih nalog, ki jih ima SZDL v tem času, mandat podaljšali do prve polovice letošnjega leta.
BERN — Na zahtevo haitskih oblasti je švicarska vlada zamrznila premoženje nekdanjega haitskega diktatorja Duvaliera v Švici.
BUENOS AIRES - Buenos Aires ne bo več argentinska prestolnica. Novo argentinsko glavno mesto bodo zgradili v pokrajini Rio Negro, ki je zemljepisno središče države.
MONTPELLIER — Francosko ministrstvo za kmetijstvo se je odločilo, da bodo uničili vse pošiljke zastrupljenega italijanskega vina. Izgubo francoskih trgovcev pri tem bo krila italijanska vlada.
MADRID — Zaradi ameriških vojaških akcij proti Libiji so tuje turistične agencije odpovedale 85 odstotkov rezervacij na znameniti španski plaži Costa del Sol. BRUSELJ — Svetovne zaloge žitaric se bodo letos povečale za petino in sicer na rekordnih 377 milijonov ton. Po dolgem času bodo imeli letos ugodno žetev tudi v nekaterih afriških državah. Pomoč v žitaricah bodo rabili le v Angoli, Botsvani in Mozambiku.
RIM — Italijanska vlada se je odločila, da bo evakuirala 8 tisoč Italijanov, ki delajo v Libiji.
MANILA — Na Filipinih je prišlo do spopadov med privrženci nekdanjega diktatorja Marcosa in novo oblastjo. Policija je v nekaj primerih uporabila proti Marcosovim pristašem tudi orožje.
MANAGUA — Sandinistično vodstvo v Nigaragvi je med civilno prebivalstvo razdelilo orožje, da bi se lahko branilo pred morebitno ameriško agresijo.
globus
Opozorila neuvrščenih
V indijskem Vigjan Bava-nu, na ministrskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih, so ob obravnavi nedavnega napada ameriškega letalstva na Libijo poudarili, da utegne spričo poseganja po sili in povečanega pritiska na nekatere neuvrščene države izbruhniti spopad širših razsežnosti. Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je v tej zvezi dejal, da smo še vedno priča poskusom uzakonitve politike sile. V takšnem svetu nihče ni varen. Še posebej pa skrbi to, da so poglavitna tarča takšne politike neuvrščene države. Več kot 40 neuvrščenih držav na različnih koncih sveta je tarča grobih pritiskov, groženj in posrednih ali neposrednih blokovskih spopadov.
OZN brez denarja
Ameriška zahteva, da naj bi v OZN prilagodili volilno pravico članic vsotam, ki jih te plačujejo, pomeni oddaljevanje od temeljnega načela enakih volilnih pravic vseh držav članic OZN. Tako je na vidiku resna kriza mednarodne organizacije, ki zaposluje približno 40 tisoč ljudi. ZDA so že zavrnile nekatera plačila, tako na primer poravnavo stroškov za mednarodno konferenco o Palestini. Nediscipliniranih plačnikov v blagajno OZN pa je vedno več; kar 18 držav neredno plačuje svoje obveznosti. Dolgovi so že tolikšni, da so v OZN skoraj v celoti porabili denar posebnega sklada, ki so ga pred leti osnovali za težke situacije. Gre za sto milijonov dolarjev. Porabili pa so tudi 70 milijonov dolarjev nekakšne »rezerve.«
Dveletni proračun OZN je v letih 1982 in 1983 znašal milijardo 743 milijonov dolarjev. Največ denarja (četrtino) prispevajo ZDA, veliki pa sc deleži tudi Sovjetske zveze, Japonske, ZR Nemčije. NDR, Francije, Kitajske in Kanade.
STRAN 2
VESTNIK, 24. APRILA 1986
od tedna
Z 10. kongresnega shoda slovenskih komunistov
MURSKA SOBOTA — Potem ko so opravili skupne seje občinskih pdborov iri zborov delegatov organizacij združenega dela v vseh štirih pomurskih občinah, so se konec prejšnjega tedna na seji skupščine sestali še delegati medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. Ob dokaj obsežnem dnevnem redu so največ pozornosti namenili poslovanju pomurskega gospodarstva ter ugotovili, da se neugodna gibanja v letu 1985 nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih.
MURSKA SOBOTA — Na 1. seji v novi sestavi se je v začetku tedna sestal tudi medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Pomurje. Potem ko so sprejeli usmeritve dela medobčinskega sveta za letos, so delegati največ pozornosti namenili poslovanju pomurskega združenega dela, ki tudi v letošnjih prvih mesecih ni zadovoljivo. Industrijska proizvodnja se še naprej zmanjšuje, večina organizacij, ki so že lani poslovale z izgubo, bo imela izgubo tudi v prvem četrtletju, pa tudi drugi kakovostni kazalci gospodarjenja se slabšajo.
LJUTOMER — Najštevilnejše in najmočnejše društvo — Kultumoumetniško društvo Ivan Kaučič je na letni konferenci ocenilo enoletno delo. Kljub pomanjkanju denarja so sekcije skoraj v celoti opravile vse naloge, ki so si jih zadale v minulem letu. Delegati dramske, pevskih, likovne, šahovske in kino sekcije ter pihalnega orkestra so menili, da bi s takšno politiko morali nadaljevati, saj zagotavlja številčno in kakovostno rast ljubiteljske kulture v občini Ljutomer. Kljub pomanjkanju denarja pa lahko ljubiteljski kulturniki tudi v celoti uresničijo programe, ki so si jih zadali za letošnje leto.
VERŽEJ — Krajevna konferenca SZDLL je pripravila javno razpravo o delu in delovanju številnih društev v tej krajevni skupnosti. Skupni imenovalec vseh problemov posameznih ljubiteljskih in prostovoljnih društev so pomanjkanje denarja, kadrovski problemi in pri nekaterih še težave s prostori. Posamezna društva delujejo tudi preveč samostojno, zato ni prave povezanosti pri večjih in pomembnejših akcijah in prireditvah. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so v večini društev za menjali vodstva in jih tudi pomladili, zato je sedaj priložnost, kot so ugotovili, da se tesneje povežejo med seboj. Tako bodo morali prizadevati za lepše in čistejše okolje, saj se zadnje čase v tej krajevni skupnosti pojavljajo divja odlagališča smeti, kar nikakor ni v čast krajanom. Nosilec akcije pa mora biti Turi-stično-olepševalno društvo Veržej.
MURSKA SOBOTA — Na seji sosveta rubrike za SLO in DS pri Vestniku in Radiu Murska Sobota so člani ocenjevali uresničevanje stališč sosveta in ugotavljali, da so bila v večini primerov realizirana. Obravnavali so tudi program vsebine rubrike za letošnje leto in ga z nekaterimi dopolnitvami sprejeli. Sprejeli so tudi predlog za sofinanciranje rubrike Nič nas ne sme presenetiti za letošnje leto.
MURSKA SOBOTA — Na petkovi seji komisije za zgodovinopisje pri soboški Socialistični zvezi so se domenili, da izdajo brošuro o Klubu prekmurskih akademikov. Gradivo bodo zbrali ob pomoči nekdanjih članov te organizacije (dr. Šiftar, dr. Škerlak, dr. Tivadar in drugi) in v soboški knjižnici ter muzeju.
Spregovorili so tudi o poimenovanju ulic v naših vaseh in se domenili, da bodo izdelali seznam znamenitih Pomurcev, ki so veliko storili za razvoj pokrajine ob Muri, vendar so večinoma (neupravičeno) zapostavljeni. Ta seznam bodo nato predložili posameznim krajevnim skupnostim, da bi jim tako pomagali pri poimenovanju ulic. Delo komisije za zgodovinopisje so ocenili kot uspešno in sklenili, da bodo vnaprej sodelovali z Zgodovinskim društvom za Pomurje.
VERŽEJ — Predsedstvo KK SZDL Veržej je na svoji seji ocenilo lanskoletno akcijo zbiranja dodatnih sredstev za gradnjo kirurškega bloka v Rakičanu. To zbiranje je bilo po mnenju članov predsedstva dokaj uspešno, zato so menili, da naj način zbiranja tudi letos .ostane isti. Seznam krajanov že imajo in tudi zadolženi za pobiranje prispevkov so že dobili ustrezna navodila. Z zbiranjem dodatnega denarja bodo začeli že prihodnji teden, denar pa naj bi zbrali do 10. maja. Na isti seji So izbrali tudi tri kmetice, ki se bodo udeležile tradicionalnega izleta v celjsko občino, kjer jih gosti tamkajšnji aktiv žena.
do tedna
Odkrita, kritična, zavzeta,
»Na kongresu smo stvarem dali pravo ime. Soočeni smo s krizo, eno najglobljih doslej. Moramo si to priznati. Ne zato, d^Jti tekmovali, kdo bo to stanje naslikal bolj dramatično, kdo bo temeljiteje zamolčal in razvednotil vse veliko in človeško pomembno, kar je bilo doseženo z napori in odrekanji celih generacij naših ljudi, ki so se opredelili za socializem. Priznati si moramo to zato, da bi se jasno zavedali, kje smo. Od tu naprej pa moremo in moramo izmeriti zanesljive in dovolj trdne poti, po katerih lahko v plimovanju razgibane človeške ustvarjalnosti, spodbujene z željo preseči lastno zgodovinsko ujetost v obstoječe, uspešneje krenemo v'smeri naših zgodovinskih ciljev,« je po treh dneh 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije — od 17. do 19. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani — v sklepnem govoru pribil novoizvoljeni predsednik slovenske partije Milan Kučan.
iščoča in prizadeta beseda
V štirih kongresnih komisijah se je prvi in drugi dan oglasilo čez 300 delegatov in gostov, ki so sicer na četrtkovem plenarnem zasedanju pazljivo spremljali uvodni referat Andraja Marinca. Ta je med drugim omenil vprašanja, ki še zlasti in neposredno zadevajo pomurski prostor. Izluščili bi le tri.
»Izkušnje sodobnega sveta in povojni razvoj pri nas dokazujejo, da majhni obrati s sodobnimi programi, zasnovanimi na znanju, podjetnosti in kreativnosti, tudi danes zaslužijo vso podporo. Vanje pa naj bodo za uresničitev projektov zbrani ali združeni tudi osebni prihranki ali druga zasebna sredstva ter iniciativnost delovnih ljudi. Nekateri poskusi bodo morda tudi propadli, vendar v celoti lahko tudi ta pot vodi do potrebne prenove slovenskega in še zlasti jugoslovanskega gospodarstva.« s
»Podpiramo usmeritev, da sistem omogoči najbolj nadarje-  nim posameznikom dodatno pridobivanje znanja, ne pa vtaplja-nje v sivino povprečij. Smo za elitno znanje, zavračamo pa elitizem kot pristop v”ssistemu vzgoje in izobraževanja, pristop, ki ga tudi večina mladih ne sprejema.«
»Glasnejša je postala tudi du-šebrižniška zaskrbljenost nad ogroženostjo >majhnega< slovenskega naroda, ki pa je seveda ne smemo zamenjevati s skrbjo za razvoj slovenske kulture, jezika in vsega, kar pojneni afirmacijo slovenskega naroda. Nekateri so celo začeli ponujati nacionalno spravo in pomiritev s tistimi, ki so se bili s svojo nacionalno izdajo obsodili na izolacijo. Našli so se taki, ki v zameno za nacionalno enakopravnost v okviru federativne socialistične Jugoslavije ponujajo vizijo nekakšne visoko kulturne in tolerantne srednje Evrope. Vse, kar je v Evropi in sploh v svetu kulturnega in občečloveško vrednega, bomo sprejemali in vgrajevali kot del kulture in humanizma socialistične družbe. Vendar je slovenski na-
rod kritičen in selektiven do blagrov tiste srednje Evrope, ki jih je »užival« več kot tisoč let in komaj prežival. Njeno današnjo glede nacionalne tolerance vse prej kot idilično resničnost še vedno doživljajo naši zamejski rojaki.«
Med 789 zbranimi delegati (ob njih še okrog 450 gostov in 380 akreditiranih novinarjev) jih je bilo tudi 25 iž Pomurja, ki so pripravili kar 16 bolj ali manj kakovostnih razprav. Večino so uspeli predstaviti izza govorniškega odra, nekaj pa so jih morali zavoljo pomanjkanja časa pisno oddati. Ker smo jih v povzetkih delno že objavili v prejšnji številki našega tednika, bi tokrat opozorili le na tiste, ki so doživele večji odmev, oziroma so odlomki iz njih kot dopolnitve ali spremembe vsebovani v besedilu kongresne resolucije.
V prvi komisiji — tu je bil med člani predsedstva komisije tudi Feri Horvat iz Gornje Radgone — za naloge ZK pri uveljavljanju socialističnih družbenolast-ninskih odnosov in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja je bil govor med drugim o bančništvu. V tej zvezi je Feri Horvat menil: »Bolj kot kadarko^ potrebujemo danes finančno in strokovno sposobne in močne banke, ki bodo delovale po ekonomskih in znanih bančnih merilih. V tem pogledu je nujna večja neodvisnost-bank od posameznih parcialnih interesov in subjektov. V sedanjih razmerah zelo omejene akumulacije je nujna večja koncentracija in na ekonomskih merilih temelječa lokacija sredstev. To v sedanjih razmerah in z obstoječimi mehanizmi odločanja ter načini dogovarjanja in organiziranja ni zagotovljeno. »Po njegovem je izhod v tem,« da odločanje in odgovornost v največji možni meri prenesemo v banke, pri tem pa je potrebno zagotoviti odločilni vpliv združenega dela, ki sredstva združuje in ustvarja, ter seveda občanov, ki v bankah varčujejo.« V prvi komisiji sta
razpravljala še Štefan Titan iz Murske Sobote in Marija Zver iz Lendave, prvi o vzajemnosti in solidarnosti, druga o problematiki razvoja manj razvitih območij.
V drugi komisiji — tu je bil med člani predsedstva komisije tudi Oskar Likar iz Ljutomera — so se oglasili oziroma pisno oddali razprave naslednji: Vlasta Veren, Štefan Hajdinjak in Franc Vratarič, vsi iz Murske Sobote, ter Oskar Likar iz Ljutomera in Anica Utroša iz Lendave. Podobno kot razprava Ferija Horvata sta šli v predlog dopolnitev kongresne resolucije razmišljanji Verenove in Vratariča, ki sta razčlenila žgoča vprašanja razvoja kmetijstva oziroma zadružništva in vlogo bank pri izvajanju politike skladnejšega razvoja v naši republiki. Skratka, v tej komisiji za naloge ZK v materialnem, znanstveno-tehnolo-škem in kulturnem razvoju je bil delež pomurskih komunistov na kongresu najočitnejši.
REFERENDUM, MLADI KOMUNISTI IN ROJAKI V ZAMEJSTVU
V tretji komisiji — za naloge ZK pri idejnoteoretskem, organizacijskem in akcijskem usposabljanju in razvoju zveze komunistov — so bili med razpravljale! Boris Prejac iz Ljutomera tov. Štefan Šoš in Vlado Bratkovič, oba iz Lendave. Prvi se je zavzel: »V zadnjem času je vdno več zahtev po uvajanju najširših oblik osebnega izjavljanja, kot so, na primer, referendumi za vse prebivalce neke republike ali države. Za izvedbo take oblike izjavljanja ljudi in občanov smo v glavnem organizirani in pripravljeni v krajevnih ali občinskih okoljih, medtem ko republike ali država takega pristopa nimajo dovolj izdelanega. Nadaljevati bo treba z dokaj razvito raziskovalno dejavnostjo zagotavljanja javnega mnenja.« Štefan Šoš je »namenoma izpostavil pomanjkljivosti delovanja osnovnih organizacij ZKS v občinski orga-nizciji ZKS Lendava« ter poudaril : »Za krepitev akcijske učinkovitosti ZK je potrebno zastaviti odločnejši boj tudi z idejnimi odkloni, kot so oportunizem, fami-liamost in lažno tovarištvo, ki ne le slabijo aktivnost komunistov za reševanje posameznih neurejenih vprašanj, temveč prispevajo k širitvi idejne klime, ki ZK postavlja v pozicijo advokata navidezno urejenih razmer v posameznih okoljih.« V dokaj odmevni razpravi je lendavski delegat Vlado Bratkovič razčlenil vlogo in pomen delovanja mladih ko-
munistov poudarjajoč, kako prevečkrat govorimo o mladih in mladinskih organizacijah le ob konfliktnih položajih, ko kaj hitro pokažemo s prstom, v nekaj stavkih obtožimo in hkrati že razsojamo pravilnost postopkov, ne zavedamo pa se, kako presojamo zgolj posledice in so vzroki skriti na obrobju.
V četrti komisiji — tu sta bila med člani predsedstva komisije kar dva Pomurca, Tibor Fiile iz Lendave in Jože Vild iz Murske Sobote — za naloge ZK pri nadaljnjem podružbljanju in samoupravnem odločanju v mednarodnih odnosih, v boju za mir, neuvrščenost in vprašanja socializma kot svetovnega procesa sta se oglasila Jože Vild in Aleksander Varga iz Lendave. Prvi je v zelo tehtni in odkriti razpravi opozoril na vlogo in položaj slovenske narodnostne skupnosti v Porabju ter dosegel, da je šlo v predlog resolucije naslednje dopolnilo: »ZKS, še posebej pa komunisti na narodnostno mešanih območjih v SRS, se bodo v vsakodnevni dejavnosti zavzemali za uresničevanje ustavno opredeljenega enakopravnega položaja in razvoja italijanske in madžarske narodnostne skupnosti na vseh področjih skupnega življenja. ZKS bo še dalje spodbujala razvoj stikov italijanske in madžarske narodnosti z matičnim narodom za njihov kulturni in jezikovni razvoj.«
Ob koncu tridnevnega 10. kongresnega shoda slovenskih komunistov v Cankarjevem domu v Ljubljani so delegati izvolili novo vodstvo. Od Pomurcev so v Centralnem komiteju ZKS Tibor Fiile, že dosedanji član iz Lendave, in Anica Karba iz Murske Sobote. V statutarni komisiji je Jana Kovač iz soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem, v tovariškem razsodišču Bela Ban-fi in Martin Vinčec iz Murske Sobote, med delegati za 13. kongres ZKJ pa sta Jože Vidovič iz Ljutomera in Geza Bačič, slednji tudi član slovenskega CK ZKS. Nazadnje ne gre pozabiti, da je poslej predsednik slovenskih komunistov naš rojak Milan Kučan. »Za nami je koristen sestanek. Odkrita, kritična, zavzeta, iščoča in prizadeta beseda, ki je s kongresne govornice izražala razpoloženje in misel slovenskih komunistov in je dobila svoj sklepni izraz v sprejetih dokumentih, ki mu je zagotovila pomembno mesto pri graditvi naše bodočnosti,« je še ena od misli iz sklepnega govora novoizvoljenega predsednika slovenske parti-Je'	Branko Žunec
Novi predsednik Skupščine občine Gornja Radgona za naslednja štiri leta je Peter Fridau, že dolgoletni aktivist in angažiran v različnih organih. Zaveda se, da ga kot »župana« čakajo velike naloge, vendar meni, da bo njegov »županski stolček« verjetno največkrat prazen, saj bo med ljudmi, pa naj bo to v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji, pač tam, kjer se kaj dogaja — torej njegova služba ne bo le od 7. do 15. ure. Meni, da bo osebno lahko veliko prispeval k razvoju občine, seveda pa vse ne bo odvisno le od njega. Za uresničitev vseh zamisli, ki jih ni malo, potrebuje sodelovanje vseh drugih za to poklicanih, odgovornih, pa tudi čim več mladih, strokovno usposobljenih ljudi. Približati politiko človeku in pritegniti širši krog sposobnih ljudi, ki lahko prispevajo reševanju posameznega problema, proti vsakemu zapiranju in kabinetnemu vodenju politike — je načelo novega predsednika skupščine, ki ga je začel uresničevati v praksi, saj bo naslednja seja skupščine v Apačah (ker razpravljajo o posegih v kmetijstvu).
Srednjeročni program razvoja je le lupina in ga bo po mnenju Petra Fri-daua potrebno še enkrat analizirati. V gospodarstvu radgonske občine bo treba najti neko rdečo nit, ki bo vse delovne organizacije povezala — to je tudi prva in najpomembnejša naloga, torej povezati se za boljše sodelovanje in napredek. Le tako bodo rešili tudi največji problem, ki tare radgonsko gospodarstvo — tehnološko zastarelost opreme. Prav tako bi morali bdlje izkoristiti vse naravne danosti
Da bi dobro gospodarili, sodelovali in tudi kaj ustvarili
ter prostorske in druge možnosti. V tem letu (pa tudi v prihodnje) bodo morali doseči, da se bo o elektrarnah na Muri razpravljalo bolj odgovorno, z nekimi končnimi rešitvami.
Matija SEVER, predsednik SO Ljutomer: To pomembpo dolžnost prevzemam v trenutku, ko so gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Ljutomer v zelo težavnem položaju. Velike izgube, neurejene razmere, slaba kadrovska sestava in malo možnosti, da naše delo lahko v kratkem času pokaže kakršne koli rezultate, postavljajo pred nas velike naloge. Zavedam se, lahko da le z odgovornim delom vseh nas izpolnimo načrtovane naloge. Poudarek pa bi moral biti predvsem na odgovorni kadrovski politiki, uvajanju znanja v organizacije združenega dela, preobrazbi gospodarstva, kjer naj bi iz delovno intenzivnih programov prešli na programe, v katerih bo več lastnega znanja. Zato inovativna dejavnost v organizacijah združenega dela ne sme zamirati nasprotno — poživiti jo bomo morali. Ustanavljanje posebnih strokovnih skupin, ki bi načrtovale razvoj po posameznih panogah, lahko da le dobre rezultate. Tudi racionalizacija strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti lahko pomembno prispeva k reševanju težavnega položaja občine Ljutomer.
Seveda pa naštetega nikakor ne bomo mogli uresničiti, če ne bomo dobili potrebne podpore v organizacijah združenega dela, med delavci in krajani. To je namreč naloga vseh nas, saj »funkcionarji« nismo vsemogo-čniki, ki bi s čarobno palico v trenut
ku odpraviti vse slabosti.
Ozvald TUClC, predsednik IS SO Ljutomer: Ko sem predlagal nov izvr-’ šni svet, sem izbiral kandidate, ki bi s svojo strokovnostjo in znanjem lahko pomagali reševati tudi najbolj perečo problematiko v občini Ljutomer. Seveda izvršni svet nikakor ni organ, ki bi se lahko ukvarjal z dajanjem nasvetov posameznim organizacijam združenega dela, marveč organ, ki bo s svojo strokovnostjo poskušal voditi pametno politiko gospodarjenja in reševanja skupnih problemov gospodarstva. Sedanji člani — ki smo jih izbrali — to vsekakor zagotavljajo, saj so mladi strokovnjaki z naprednimi idejami in iz različnih okolij.
Pred nami so težke naloge. Nekaj . je takšnih s katerimi se je ukvarjal že prejšnji izvršni svet in nam ostajajo kot zapuščina, zato jih bomo v našem mandatu poskušali rešiti. Druge naloge pa so tiste, ki izhajajo iz našega sprotnega dela in se pojavljajo skoraj vsak dan.
Zavedamo se odgovornosti, ki smo jo prevzeli, in to je tudi porok, da se bomo dela lotili z vso resnostjo in zagnanostjo
RUDOLF LEINER, predsednik skupščine občine Lendava: »Izhajajoč iz znane ugotovitve, da nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša, si bo nova skupščina prizadevala za nadaljnji napredek na vseh področjih. Seveda »pretresljivih« sprememb najbrž ne bo, kajti težili bomo h kontinuiteti dela, sprejetih dogovorov, sporazumov in političnih usmeritev, ki bodo še naprej temeljile na samoupravljalski zavesti, na večji
' disciplini in na socialistični« samoupravnih odnosih. Z vsemi močmi, voljo in zagnanostjo si bomo prizadevali za nove in višje oblike oziroma kakovost gospodarjenja. V skupščinskem sistemu bo treba še naprej krepiti vpliv delegacij na odločanje, nji hovo večjo zavzetost in poskrbeti za boljše obveščanje delegatske baze s tako imenovanimi povratnimi informacijami. Še naprej bomo utrjevali dobro sodelovanje s sosednjimi občinami. Zavedajoč se pomena, ki ga ima občina Lendava kot večnacionalna skupnost, se bomo posebej zavzemali za uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnostne skupnsti in krepili stike in sodelovanje z zamejstvom, zlasti z mestnim svetom v Lentiju in Železno županijo. Ne glede na to, da je bilo na gospodarskem področju opravljeno veliko dela, nas čakajo nove in nove naloge, vse to zaradi stabilizacije gospodarstva, novih programov, povečanja kmetijske pridelave ... zaposlovanja. Tudi probleme družbenih dejavnosti bomo morali zavzeto reševati.«
JOŽE KURONJA, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Lendava: »Temeljna naloga izvršnega sveta bo sproti uresničevati sklepe skupščine. Seveda bo dan tudi poudarek razvoju gospodarstva oziroma izboljševanju gmotnega stanja občine. V novem izvršnem svetu je en član zadolžen za kmetijstvo, kajti to je ob industriji pomembna panoga. Nalog na tem področju ne manjka: spodbujanje za večjo pridelavo, razni zemljiški posegi, dograjevanje odnosov med
zadrugo in člani. Veliko pričakujemo, tudi od rudnika premoga, že zdaj pa je treba razmišljati o določeni »spremljajoči« industriji. Izvršni svet se bo tudi zavzemal za poglobitev stikov tozdov oziroma obratov in matičnih podjetij v drugih občinah. Skušali bomo pridobiti nove programe in tako zaposliti kar največ delivcev. V domačih ozdih bo treba več narediti za združevanje razpoložljivih denarnih sredstev za določene namene; Družbene dejavnosti ne smejo biti pastorek in bo potrebno ustvariti boljše možnosti za njihovo delo in razvoj, saj posredno ali neposredno vplivajo na razmah materialne proizvodnje. Veliko dela nas čaka tudi v prizadevanjih za razvoj drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju, v posodobitvi in strokovni okrepitvi občinskih upravnih organov, da bi bili kar najbolj kos svojim nalogam ... Še naprej bomo krepili delo krajevnih skupnosti in jim pri tem tudi strokovno pomagali.«
ANDREJ GERENČER, novoizvoljeni predsednik skunščine občine Murska Sobota, si politični in razvojni program zamišlja takole: »Z aktivnim delom v delegacijah in delegatski skupščini moramo zagotoviti, da bo skupščina občine resničen organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini. Skupščina se mora še bolj uveljaviti kot oblika združevanja samoupravljanja v združenem delu in vseh drugih skupnostih in oblikah samoupravnih organizacij delovnih ljudi in občanov. Zagotoviti moramo večje podružbljanje delegatskega odločanja ter odpravo forma
lizma pri pripravljanju in. sprejemanju sklepov. Naša skupščina naj postane resničen nosilec razvoja občine, zato je nujna tesna povezava z združenim delom. Po mojem mnenju je treba okrepiti vlogo in položaj zbora združenega dela, in sicer s ciljem, da ta zbor postane najvažnejši dejavnik takih oblik gospodarjenja, ki bodo spodbujale k širšemu samoupravnemu povezovanju in združevanju dela v občini in širše.
In za kaj bi se morali zavzemati v naši skupščini? Težave bomo premagovali predvsem z opiranjem na lastne sile, to je na lastno akumulacijo, domače kadre in znanje. Svoje mesto moramo najti tudi v okviru razvojnih možnosti SRS. V občini pa ne smemo pristajati na to, da smo samo rezervat hrane za Slovenijo, in zaradi teh višjih interesov zanemarjati druge panoge. Naše gospodarstvo mora biti fleksibilno, torej sposobno, da se hitro prilagaja novostim in novim tehnologijam.«
JANEZ ŠTOTL, novoizvoljeni predsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota: »Delo v izvršnem svetu, katerega predsednik bom v naslednjem mandatnem obdobju, razumem kot delo nosilca spodbud, usklajevalca aktivnosti in organ, ki mora vzpostaviti optimalne možnosti na vseh tistih področjih, ki sodijo v njegovo pristojnost. Že v predvolilnih postopkih je bilo večkrat čutiti, da nekateri pričakujejo od vseh nas, da bomo nakopičene probleme v najkrajš em času rešili, kar je seveda nerealno. Te probleme moramo reševati predvsem v okoljih, kjer nastajajo, hkrati pa se moramo zavedati, da je samo delo tisto, ki lahko dolgoročno zagotavlja uspešen razvoj naše družbe. Dolga leta govorimo o iskanju novih programov in gradnji novih naložb, vendar so rezultati pičli. To stane veliko denarja, zato bo potrebno storiti nekaj več. Predvsem je treba ugotoviti možnosti, da pridemo do novih proizvodenj na osnovi dela naših razvojnih zmogljivosti ali pa z ustreznimi povezavami poiskati možnosti izven našega območja. Če želimo dejansko delovati v tej smeri in mislim, da druge izbire nimamo, je potrebno, da med sabo razčistimo, koliko in v kakšni obliki je naše gospodarstvo pripravljeno združiti že tako skromno akumulacijo za skupni razvoj.«
VESTNIK, 24. APRILA 1986
STRAN 3
GRENKA RESNIČNOST
POMURSKE CESTE SO COKLE RAZVOJA!
Kljub vsem prizadevanjem, da bi se stanje na pomurskih cestah izboljšalo, s trenutnimi razmerami ne morejo biti povsem zadovoljni. V letošnji pomladi —-svoje je prispevalo tudi neugodno vreme — je katastrofa dosegla nepojmljive razsežnosti.
mujajo na delo, učenci v šole in neredno dobavljajo osnovne življenjske dobrine v nekatere odročnejše kraje, zlasti na Goričkem. Tako postajajo ceste marsikje že politični problem. Seveda pa zdajšnje kritično sta-
zano znotraj pokrajine kot tudi • izven nje. To pa je gotovo voda na mlin ogromnim prizadevanjem za hitrejši gospodarski in
siceršnji razvoj Pomurja, ki bo še dalje capljalo za razvitejšimi . .	predeli naše republike. Kako
....	_ nje na pomurskih cestah ni le dolgo še? se upravičeno sprašu-
Marsikatere ceste so namreč še	posledica letošnje zime, ampak jejo ljudje v skrajnem severovz-
k->: __u_u	I..	...»	tudi premajhnih vlaganj v obno-	hodnem delu Slovenije. V tem
vedno bolj podobne njivam kot
pa cestam, po katerih naj bi potekal normalen promet. Nič čudnega, če so bili še nekateri cestni odseki zaprti. Delavci za-
vo cest v preteklih letih. In posledice takega mačehovskega odnosa do prometnih povezav so tu, zato je Pomurje slabo pove-
hodnem delu Slovenije. V tem
trenutku pa je zadovoljiv odgovor težko dati. r
KO TEČE VODA V GRLO
Že zdavnaj smo ugotovili, da so ceste skupna skrb celotne družbe in ne le dela gospodarstva in pristojnih organov. Šele zdaj, ko je na dlani, da v skupni blagajni ni dovolj denarja, da bi lahko zadovoljili vse potrebe, smo pripravljeni ravnati drugače. Republiški izvršni svet je sprejel nekatere ukrepe, da bi spodbudil hitrejše reševanje nakopičene cestne problematike. Pred kratkim je odobril Skupnosti za ceste SR Slovenije 2 milijardi dinarjev posojila za takojšen začetek popravljalnih del na cestah. Ob tem se ne moremo znebiti občutka, da je morala teči voda v grlo, ko so se odgovorni dejavniki vendarle zganili. Ali tega ni bilo mogoče urediti že prej?! Verjetno
že, če se je kar čez noč našla ta rešitev. Morda pa so imeli pred očmi znano resnico, da zapiranje posameznih cestnih odsekov, ki smo jim bili priča, lahko povzroči ogromno gospodarsko in tudi politično škodo. .
Ali se potemtakem lahko nadejamo, da bodo v Pomurju do začetka glavne turistične sezone, ki je v bistvu že na pragu, urejene glavne prometne povezave, ki so marsikdaj kamen spotike? Upajmo, da bo res tako, kajti drugače se bomo znašli še v večjih prometnih in drugih zagatah kot doslej. To pa za prizadevanja po boljši prometni povezavi z drugo Slovenijo ne bi dajalo realnejših obetav. Vsekakor pa se ne bi smeli zadovoljiti in podpirati le
zasilnega krpanja asfalta, ker bi na ta način probleme samo prenašali iz leta v leto. Nujno bo treba ustrezno obnoviti celotna cestišča, torej narediti novo asfaltno prevleko. Zato je povsem aktualen predlog, naj dobi cestno gospodarstvo več denarja od prodaje goriva.
Skoraj vse pomembnejše ceste v ljutomerski občini, ki pove-zujejo naselja, so v glavnem asfaltirane. Posebno skrb pa namenjajo tudi lokalnim, ki jih sproti in skrbno gramozi-rajo. Seveda po določenem ključu in v dogovoru, ki pa ga solidarnostno podpirajo vsi krajani.
In kako so prišli do teh asfaltiranih cest? S pametnim gospodarjenjem. Vsak, s samoprispevkom dobljen dinar, so karseda hitro obrnili: ali so najeli kredit, ali so z njim odplačali prejšnje dolgove ali pa denar vložili v gradnjo. Seveda te politike ne smemo posploševati, saj je v nekaterih primerih niti ni mogoče uporabiti, vendar pa ta primer kaže, kako z malo denarja in brez večjega tarnanja lahko skrben gospodar varčno vloži in obrne vsak dinar.
Nekateri šolarji pešačili okrog 7 kilometrov
Zaradi »cvetočih« cest.ob spomladanski odjugi so se znašli v precejšnjih škripcih tudi šolarji — predvsem na Goričkem. Tako so morali od 12 do 15 učencev iz Poznanovec skoraj tri tedne voziti v podružnično osnovno šolo v Mačkovcih s traktorjem — na prikolici za živino. Sicer bi morali malčki pešačiti okrog 6 kilometrov. Učenci višjih razredov, ki obiskujejo centralno osemletko v Puconcih, pa so morali na avtobusno postajo v Bodonce ali Mačkovce, do koder je 6 ali 7 kilometrov hoda. Skoraj nič na boljšem niso bili šolarji iz Pro-sečke vasi, ki so morali pešačiti v šolo ali na avtobus v Mačkovce. Nekateri otovski šolarji pa moralo še danes pešačiti namesto na
ZARADI SLABIH CEST
DRAŽJI PREVOZ IN
MANJŠA VARNOST
V DO Avtoradgona tozd Transport imajo 196 tovornih vozil ž nosilnostjo 2800 ton. Šoferji, ki so vsak dan na cesti, lahko najbolje povedo, kakšna je razlika med Pomurjem in drugimi kraji Slovenije in Jugoslavije. Povsod so boljše kot tukaj, da o tujini ne govorimo. Največja napaka je, da so vse te ceste slabo narejene (npr. pred kratkim narejena cesta v Lomanošah je že načeta), hkrati pa je premalo nadzora. Kako bomo nekega dne prepeljali blago iz Pomurja ali vanj, se sprašujejo v največji tukajšnji transportni organizaciji?
Spomladi, ko so na cestah največje »rože«, pa tudi čez vse leto morajo na cestah, ki so najbolj kritične, zmanjšati težo tovora — zara-
že lep čas je cesta Žihlava— Gomila—Juršinci — gre za regionalno cesto — vzrok za nejevoljo krajanov krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici. Ta cestni odsek, ki je v krajevni skupnosti dolg 3,75 kilometra, v ptujski krajevni skupnosti Juršinci pa okoli 5 kilometrov, je v zelo slabem stanju. Osnovni problemi, ki jih krajani naštevajo, so: gra-mozenje ni zadovoljivo, obcestni jarki so zasuti ali pa jih sploh ni. V preteklem letu se je pri izkopu sicer nekaj delalo, vendar premalo. Kanali so polomljeni; v suhih letnih dneh krajani, ki imajo svoje hiše tik ob omenjeni cesti, ne morejo imeti odprtih oken zaradi prahu; kolesa vozil, ki vozijo po cesti, odmetavajo gramoz na njive, travnike ter sadovnjake, kar otežuje delo kmetom pri pospravljanju pridelkov. Gramoz oziroma večje kamenje jim poškoduje kmetijsko mehanizacijo;.pri večjih nalivih pride voda tudi v kletne prostore hiš, ki so ob tej cesti; v zimskem času je promet zelo otežen, avtobusi imajo zamude, večja vozila se' ne morejo srečevati.
Nejevolja zaradi ceste
V tej zvezi je vodstvo krajevne skupnosti že večkrat sklicalo najodgovornejše predstavnike samoupravne skupnosti za ceste, občine Gornja Radgona, Cestne-
ga podjetja Maribor in republiške cestne skupnosti, vendar pa konkretnih predlogov, kako rešiti ta problem, niso našli.
avtobusno postajo pri gasilskem domu v Otovcih tudi čez 4 kilometre do postaje v Vidoncih. Do tja so se morali podvizati tudi učenci iz Kovačevec, ki sicer obiskujejo osnovno šolo pri Gradu, iz Vadarec pa so morali hoditi peš na postajo v Bodonce. V začetku, ko so zapirali avtobusne proge, so zaradi tega tudi zamujali k pouku. Brez avtobusne povezave so ostali tudi učenci iz Či-kečke vasi, ki sicer obiskujejo centralno dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih. Zato so skoraj tri tedne pešačili v Mot-varjevce, malčki pa v vrtec nekaj časa sploh niso hodili. Nekaj dni so zamujali k pouku tudi učenci celodnevne osnovne šole Gornji Petrovci, in ker je avtobus peljal samo do zadružnega doma v Ze-navljah, so nekateri morali pešačiti tudi okrog 7 kilometrov. Na nedavnem roditeljskem sestanku 'so zato starši precej negodovali.
Kaj tudi ne bi, ko pa so se otroci vračali domov šele zvečer.
No, nekoč, ko še ni bilo toliko centralnih osemletk, problemov vozačev ni bilo. Danes pa družba plačuje ogromna sredstva za avtobusne prevoze.
di tega morajo tisto blago večkrat prepeljati, torej so stroški že zaradi tega večji. V zadnjih letih je nenormalno veliko poškodb gum, okvar vzmeti in podobnega. Tovorna vozila morajo dati v popravilo, poleg dragih rezervnih delov so oškodovani še zaradi izpada prevoza.
Vendar je to le en vidik! Drugi, še pomembnejši, je varnost voznika in drugih udeležencev v prometu. Slabe ceste namreč pomenijo zmanjšanje varnosti in večjo psihično obremenitev voznika (mednarodni predpis o določenih urah vožnje ne pomaga, če pa so upoštevali ceste v drugih državah,, pa bi na naših moral veljati predpis — dovoljene le tri ure vožnje!)
Da bo paradoks videmsko — juršinske ceste še večji, povejmo, da je v turističnem zemljevidu Slovenije ta cesta nič več in nič manj kot — asfaltirana. Papir pa resnično vse prenese!
Kaj menijo odgovorni dejavniki?
ŠTEFAN ŠERUGA, strokovni delavec sisa za ceste v Murski Soboti: »Stanje cest v soboški občini je zares kritično. To pa ni le posledica letošnje zime, ampak rezultat prejšnjih vlaganj v ceste, ki so bila zmeraj omejena. Na ta način se ceste niso mogle obnavljati in urejevati, kot je naraščal promet. Na cestah zdaj vozijo tovornjaki s 15, 20 ali 30 tonami nosilnosti, česar naše ceste, še posebej lokalne, ne vzdržijo. Za obnovo cest v soboški občini bi potrebovali po mnenju strokovne komisije sozda Ždruženih cestnih podjetij Slovenije okrog 500 milijonov dinarjev. Kje dobiti ta ogromna sredstva, je osnovno vprašanje, kajti tukajšnje združeno delo očitno ne bo zmoglo tega bremena. Nekaj denarja pričakujemo tudi iz sklada za naravne nesreče pri republiški skupnosti za ceste. Seveda to ne bo dovolj, zato pričakujemo, da se bodo v akcijo vključile prizadete krajevne skupnosti.«
LUDVIK FILO, delegat skupščine republiške skupnosti za ceste: »Cel koncept vzdrževanja cest v SR Sloveniji tare, ker ga uporabniki ne financirajo kot v drugih državah.
Tako ni dovolj sredstev za vzdrževanje cest. Poleg tega smo v Pomurju v težavnem položaju, ker se ceste obnavljajo na osnovi gospodarskih kriterijev. Ti žal za našo pokrajino niso ugodni. To so predvsem obremenitev cest, štetje prometa itd. Mi imamo tri adute, in sicer hrano, malo-obmejnost in manjrazvitost. Iz tega izhajata tudi skladnejši regionalni razvoj ter neustrezna cestna in železniška povezava. Če povem, da delegati v republiški skupnosti za ceste odločamo le o 17 odstotkih virov sredstev, o vsem drugem pa ne, kot so odplačila posojil, anuitet mednarodnim bankam, nimaš tu kaj vplivati. Zato bi pomenilo samo gramozenje cest v sedanjih razmerah stran vržen denar, ampak je treba pritegniti krajevne skupnosti k prostovoljnemu delu. Temeljna naloga je kar najbolj razumska razporeditev denarja za ceste!«
IVAN IPŠA, direktor Tozda za varstvo in vzdrževanje cest Murska Sobota Cestnega podjetja Maribor: »Pomurske ceste so resnično v slabem stanju, kar je precejšnja ovira za prometne povezave znotraj pokrajine in tudi navzven. Tako je Pomurje v mnogočem izolirano v primerjavi z drugo Slovenijo, kar je posledica premajhnih vlaganj v naložbeno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest. Po novem predlogu naj bi Pomurje dobilo okrog 250 milijonov dinarjev za obnovo in vzdrževanje lokalnih cest, kar bi moralo po mojem mnenju zaenkrat zadostovati. Drugo vprašanje pa so regionalne ceste, za katere bi potrebovali znatno več denarja. Večino posojila, ki gaje odobril republiški izvršni svet, bodo porabili na Koroškem, kjer so ceste še slabše kot pri nas. Dogovarjajo pa se, da bi za magistralno cesto Mari-bor-Lendava, ki je ogromnega pomena, dobili 80 milijonov dinarjev.«
KOT DAN IN NOC
V lendavskem hotelu Lipa sicer nimajo občutka, da bi imeli zaradi slabih cest v Pomurju manj gostov — mimogrede rečeno, v teh dneh je hotel 90-odstotno zaseden — vendar pa, kot nam je povedala voditeljica prodaje Katica Solar, se gostje, še zlasti pa vozniki avtobusov, često pritožujejo čez ceste. Očitno pa te niso slabe le v naši pokrajini, ampak tudi v Podravju in na Koroškem, saj tuji vozniki avtobusov, ki vozijo goste v Lendavo (pa ne samo sem), ti območji često zaobidejo in vozijo po avstrijski strani vse do avstrijske Radgone, čeprav je pot daljša. Seveda pa, potem ko zavijejo na pomurske »magistrale«, spoznajo, da je med prejšnjo in sedanjo vožnjo udobje različno: kot sta dan in noč. Tako je eden izmed voznikov »komentiral« naše luknje. Zaradi takih poti hotel Lipa organizira manj izletov po Pomurju. Tačas je za avtobus tudi neprevozna vinska cesta od opekarne v Dolgi vasi do Piramide v Lendavskih oziroma Čentibskih goricah. Ker pa je od hotela do Petišovec, kjer je letno termalno kopališče, velik turistični in siceršnji promet, so gostinci zadovoljni, da je ta cesta končno obnovljena.
V javnosti je slišati tudi vse več pripomb na račun delavcev cestnega podjetja. Kako si razlagati, da že čez pol leta propadajo novoasfaltira-ne ceste, da naletimo na za-sipane jarke ob cestah, kar povzroča poplave na njivah itd. V prvi vrsti bo treba urediti odvajanje vode, opozarjajo ljudje, saj ni dovolj le navažanja gramoza. Ponekod ob cestah sploh ni jarkov. Cestno podjetje pa mora strokovno nadzirati jarke za odtekanje vode v krajevnih skupnostih.
V Moravskih Toplicah za 30 odstotkov
Turizem kot prednostna panoga gospodarstva, rešilna bilka Pomurja — vse to so le besede, če pa izgubljajo najboljše goste, in to dolgoletne individualne goste iz tujine, zaradi'takih stvari, kot so slabe ceste in nemogoče telefonske zveze. Tujim gostom se zdi nerazumljivo, kako da ne morejo urediti tega najosnovnejšega saj jim uslužbenci v Moravskih Toplicah vsako leto obljubljajo — ko boste prišli drugo leto, bo že nova cesta. Nekateri so se že naveličali praznih obljub, ker se preveč bojijo za svoje jeklene konjičke (pa tudi zakaj bi tvegali življenje po jamastih cestah), so se odločili za letovišča na Madžarskem.
Tako je v Moravskih Toplicah za okrog 30 odstotkov manj gostov kot prejšnja leta, še manj pa bo tistih enodnevnih in gostov ob koncu tedna. Včasih ni bilo težko priti z drugega konca Avstrije do Moravskih Toplic, sedaj pa od mejnega prehoda do zdravilišča porabijo več časa (in živcev) kot pa za pot do carine.
Ne le individualni, gostje, tudi agencijski partnerji so se naveličali obljub. (Zadnja obljuba: cesta skozi Martjance bo asfaltirana do konca maja; kaj bo, če jo bodo urejali med največjo sezono v juliju in avgustu in bo obvoz čez Beltince?) Zaradi slabih cest v Jugoslaviji (Pomurju) zahtevajo
manj gostov vse mogoče dodatke pri plačilu paketa, čeprav je sedaj vključen le prevoz gostov do zdravilišča in nazaj. Včasih so agencije pustile svoje avtobuse na voljo gostom, šofer pa jih je vozil na
izlete in po nakupih. Za kaj takega se jim sedaj zdi škoda vozil, če pa hpče-jo, morajo plačati dodatno ceno.
Po eni strani se naši gostinski in turistični delavci trudijo, da bi popestrili in izboljšali ponudbo, po drugi strani pa se jim vsi načrti podrejo kot hiša iz kart zaradi — slabih cest.
VZMETI SE LOMIJO, PORABA JE VEČJA
V lendavskem Viatorjevem tozdu Promet in delavnice imajo 50 avtoci-stern za prevoz tekočin. Vozila prevozijo mesečno v povprečju 7 tisoč kilometrov oziroma letno 350 tisoč kilometrov. Že res, da precej vozijo zunaj Pomurja, tudi v mednarodnem prevozništvu, toda pomurskim (slabim) cestam se pač ni mogoče izogniti, ker s tega območja vozijo surovine in izdelke naftne industrije. Vozila se gibljejo predvsem v tejle smeri: Lendava — Crenšovci—Razkrižje—Ljutomer—Ormož— Ptuj oziroma Ljutomer—Radenci—Maribor. Tretja smer pa je Lendava —Mursko Središče in dalje v notranjost Hrvaške. Včasih pa »potegnejo« tudi iz Lendave do Murske Sobote. Cisterne pa ne vozijo od Murske Sobote do Radenec zaradi varstva zajetij mineralne vode. Ker Viator posredno izda za ceste veliko denarja, res pa je tudi, da precej »prispeva« k njihovemu uničevanju, pričakuje seveda boljše poti. Posledice slabih cest so za ta tozd velike.: gume, namesto da bi z njimi prevozili 90 tisoč kilometrov, se zaradi udarnih jam obrabijo že pri 70 tisoč kilometrih; poraba goriva je zavoljo čestih zaviranj in potem novih pospeškov večja za 3,5 odstotka; lomijo se vzmeti in blažilniki ter zglob-ni mehanizmi na pogonskih gredeh .. . Skoda je resnično velika in v povprečju je vsak dan eno vozilo v delavnici na popravilu. Rezervni deli so dragi (vzmet na primer do 60 tisočakov), večkrat pa so tudi težave pri preskrbi. Vozni park namreč sestoji iz vozil Mercedesa, Mana in Rabe, torej uvoženih. Večja poraba goriva, hitrejša obraba gum (ena stane tudi po 100 tisočakov), lomi vzmeti, blažilnikov in zglobov ... vse to povečuje stroške in vpliva na konkurenčnost.
TEŽAVE ČUTIJO TUDI KMETIJCI
Težave s cestami niso obšle seveda tudi pomurskih kmetijcev. To pomlad so jih še posebej čutili v tistih organizacijah združenega dela, ki so takorekoč dnevno vezane na odkup kmetijskih proizvodov in razvoz reprodukcijskega materiala. V tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, kjer dnevno prevzemajo mleko v 174 zbiralnicah v soboški in lendavski občini, so sicer sproti prevzemali vse količine, razen pozimi, ko so bili nekateri cestni odseki zaradi snežnih zametov nekaj dni zaprti. Prave težave za mlekarje pa so se začele šele spomladi, ko so »zacvetele« pomurske ceste in s cisternami niso mogli do nekaterih zbiralnic, denimo, v Prosečki vasi, Radovcih, Vidoncih, delu Trdkove in še kje,
zato so se v teh krajih dogovorili, da so mleko dostavljali h glavni cesti, da so ga tako lahko prevzeli. Ceste, ki so v glavnem makadamske in zelo slabe, pa povzročajo mlekarjem tudi precejšnjo škodo in povečujejo stroške. Često je treba delati mnogo daljšo pot, da lahko pridejo do zbiralnice, zaradi slabih cest pa nemalokrat prihaja tudi do okvar. Cisterne s sodobnimi aparaturami za hlajenje so na slabe ceste še posebej občutljive, življenjska doba cisterne, ki. stane zdaj že več kot 15 milijonov dinarjev, pa se bistveno skrajšuje.
S težavami zaradi slabih cest pa se srečujejo tudi perutninarji, mesarji, gozdarji, skratka vsi, ki vozijo po naših cestah. Nekateri sicer tudi sami pomagajo pri
vzdrževanju, vendar so ti redki. V soboškem Agromerkurju kljub težavam v gospodarjenju, vsako leto namenijo nekaj sredstev za popravilo nekaterih cestnih odsekov v krajevnih skupnostih, kjer imajo svoje kooperante, na ceste pa ne pozabljajo tudi gozdarji, medtem ko nekaterim kme-tijcem pdmenijo ceste še vedno deveto skrb. Veliko pripomb je zlasti čez -Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki s težko mehanizacijo uničuje poti, ne poskrbi pa za njihovo popravilo.
Pripravili:
Jože Graj Milan Jerše Ludvik Kovač Dušan Loparnik Bernarda Peček Štefan Sobočan
STRAN 4
VESTNIK, 24. APRILA 1986
kulturna obzorja
Idealno bi bilo, če bi bili umetniki svobodni v tem smislu, da bi imeli zagotovljena neka materialna sredstva in da bi lahko svoj čas, ki ga imajo, namenili samo ustvarjalnemu delu. Žal tako ne gre in večina nas je zaposlenih, prav iz tega razloga sem povedal paradoks, da če delam na šoli oziroma ustvarjam z mladino (kar je zanimivo), imam zagotovljene materialne možnosti, pa četudi minimalne, in sem ravno prek tega svoboden. Ne dovoljujem nikomur, da se vtika v moje ustvarjalno delo, pogled na svet in tako naprej. Če bi bil svobodni umetnik, bi se verjetno moral pehati za nekimi drugimi zaslužki, ki bi se sicer vrteli okoli likovne ustvarjalnosti, ampak eksistenčno ogrožen, svoboden, gotovo ne bi bil.
Radost s pojočo mladino
Mrgolelo je pojoče mladine okoli soboške Galerije v nedeljo, 20. aprila. Zagotovo nestrpne v prisrčni otroški želji, da javno pokaže, kar je vse leto dosegla s svojimi zborovodji.
Utemeljeno, brez oklevanja, ničkaj samovšečno in samozadovoljno lahko letošnjo raven zborov visoko ocenimo. Skoraj v vsakem trenutku je poslušalca, tudi tistega, ki se mu je v izvedbah zahotelo fines in nadgradnje, prevzela posrečena in doživeta dinamična domislica, utemeljena in dognana agogična poteza. Zvok zborov je oblikovan z veliko mero pozornosti, tankočutnosti in znanja o tem elementu. Morda lahko le v nekaj primerih omenjam tovrstne nepravilnosti, ponekod pa komaj opazne spodrsljaje in nečistosti v intonaciji. Resnično, ob podoživljanju dogodka prevladuje dejstvo, da smo poslušali muzikalne in prepričljive interpretacije. Tudi sporedi zborov so bili pretehtani, raznovrstni in umetniško utemeljeni. Veliko je bilo narodnih pesmi. Ali ni dragoceno, da nam jih mladi ohranjajo v tolikšni meri in v lepi obliki ter izvedbi? ^udi s tega pogleda je bila revija na visoki ravni, saj ni bilo pesmic, ki bi s poceni učinki ali kakršnokoli ceneno navlako poskušale koketirati s poslušalci. Nasprotno, nekaj je bilo posrečenih in “ svežih dodatkov (flavta, Orffov instrumentarij, gestikulacije, pisalni stroj), ki so še kako spadali h glasbenim izvedbam. K njim spadajo tudi nadobudni mladi pianisti-spremljevalci. Ti so se prav imenitno izkazali. V glavnem razen dveh izjem, so bili to vrstniki pevcev, vendar že pravi mojstri diskretne in občutene spremljave. Velikokrat bi jih se radi videli v podobnih vlogah!
Nastopili so zbori z zborovodji: OŠ Tišina (Ladislav Gyorek), OŠ Petrovci (Alenka Brulc), OŠ Beltinci (Nada Rous, Mimica Farkaš), OŠ Bakovci (Jelka Martinuzzi) ter soboške šole D. Šumenjak (Elizabeta Rožman, Anka Suhadolnik), K. D.-Kajuh (Smilja Gaber), E. Kardelj (Marjeta Hari, Helga Horvat). Na medobčinski reviji bosta pela MPZ šole E. Kardelj in MMZ šole D. Šumenjak iz Murske Sobote.
Kako je le mogoče, da se zborovstvo, ta slovenska tipika, v soboški občini konča z osnovno šolo? Zagotovo smo poslušalci pomislili na srednje šole. Lahko se le zgrozimo ob pravem mrtvilu na tem področju. Poiskati razloge in izboljšati stanje je skrajni čas’ Zagotovo se vsi dosežki osnovne šole niso izgubili čez noč. Tudi čudoviti glasovi niso nenadoma zamrli in želja po udejstvovanju ni splahnela. Ali je v usmerjenem srednješolskem mlinu zborovstvo balast in nadloga? Samo zato, ker bi ga bilo potrebno organizirati in se zanj potruditi? Če bi bilo bolje, tudi naši odrasli zbori ne bi tarnali za podmladkom, ki ga noče in noče biti ... Morda tudi družine premalo usmerjajo svoj naraščaj v to smer. Morali bomo nekaj ukreniti. In poskrbeti za kulturni razvoj.
Bodimo optimisti! Letošnje število poslušalcev je preseglo zmogljivosti Galerije. Ponavadi so pevci peli široko zevajočim prazninam v dvorani, letos pa je mnogo poslušalcev stoje vztrajalo do konca prireditve. Uspešen potek revije je zagotovila občinska Zveza kulturnih organizacij.
Tomaž Kuhar .
Romska kultura
V počastitev svetovnega one Romov — 8. aprila — je bilo na njegov predvečer v Črnomlju kulturno srečanje, ki sta se ga poleg nastopajočih udeležila tudi Darko Rudaš, predsednik krajevne organizacije SZDL, in mentor kulturnega društva Pušča Darko Horvat. Folklorna skupina, ki je zaplesala pet plesov, od tega dva romska in tri ravenske, je navdušila z zasedbo, muzikanti pa še posebej. Poleg folklorne skupine pa sta se kot recitatorki predstavili Nataša in Nada Horvat ter pevca, ki sta dve pesmi zapela v romskem jeziku.
Lani so aktivni Romi iz Pušče pri Murski Soboti sodelovali na srečanju v Novem mestu, letos pa so z nastopom v Črnomlju upravičili težnjo po ustanovitvi svojega kulturnoumetniškega društva. Pri tem sta jim v veliko pomoč občinska Zveza kulturnih organizacij in občinska konferenca Socialistične zveze, ki sta omogočili izmenjavo kulturnih stikov in gostovanje na romskem srečanju.	bb
Okrog 10 tisoč izrazov
Pred kratkim je izšla nova Zbirka strokovnih izrazov za dvojezične šole, ki jo je izdal Zavod SR Slovenije za šolstvo, uredil pa jo je pedagoški svetovalec Janez Kerčmar iz M. Sobote.
»Gre torej za zbirko strokovnega izrazoslovja, in ne slovar za splošno rabo, saj opredeljuje in vsebuje le strokovne izraze posameznih učnih predmetov. Namenjena je torej učencem za nepo-
MtlNKACSOPORT
OHI.OVNA SKUPINA
sredno delo pri dvojezičnem pouku. Sicer pa je to že druga tovrstna knjiga, saj smo že izdali zbirko, v kateri so bili slovenski strokovni izrazi prevedeni v madžarščino, zdaj pa smo to storili obratno. Obenem je to tudi nekoliko izpopolnjena knjiga — vsebuje okrog 10 tisoč strokovnih izrazov — izpopolnili pa smo jo predvsem z izrazoslovjem, ki ni bilo zajeto v prvi zbir-
Ker nisem svobodni umetnik, sem svoboden
INTERVJU Z VLADOM POTOČNIKOM
ki. Dodali smo zlasti nove izraze, ki izhajajo iz prenove učnih načrtov, tako tudi izrazoslovje iz računalništva. Zbirka je zasnovana tako, da učenec lahko čim prej najde določen izraz iz posameznega predmeta, in to tam, kjer se prej z njim sreča. Kisik je vpisan pri spoznavanju narave in družbe, čeprav bi sodil v sklop kemijskih izrazov.«
— Kako pa je nastala ta zbirka?
»Nastala je z velikim prizadevanjem učiteljev praktikov, ki so v daljšem časovnem obdobju zbirali izrazoslovje, izpisovali in urejali, sporedno pa smo iskali ustrezne izraze v drugem jeziku. Pri tem je sodelovalo 16 ljudi. V enem letu smo z delom končali.«
— Ali morda že obstajajo načrti za nadaljnje delo na tem področju?	• . , .
»Da, načrtujemo, da bi isti učitelji še naprej zbirali izraze, ki so morebiti sedaj izostali in bi jih morda čez nekaj let ob ponatisu upoštevali. Pred kratkim pa smo postavili tudi koncept za nadaljnje izdajanje dvojezičnih učbenikov in delovnih zvezkov za naslednje  petletno obdobje. Mislim, da bomo pri tem še bolj uspešni, kot smo bili v dosedanjem obdobju, ko smo v 25 letih delovanja dvojezičnih osnovnih šol izdali 25 dvojezičnih učbenikov in delovnih zvezkov. Imamo tudi več izkušenj. Tako že letos nameravamo izdati tri glasbene zvezke, zgodovino za 6. razred in biologijo za 6. razred. To je že v pripravi in upam, da bo jeseni izšlo.«	J G-
Zveni paradoksalno, pa je res, če malo razmisliš in tankočutno prisluhneš sogovorniku, kakršen je akademski slikar Vlado Potočnik. Eden redkih umetnikov je, ki se zna tako kot s paleto, čopičem in barvo izražati tudi v besedah. Razumnik širokih dimenzij je in zanimiv, tako kot je zanimiv tudi zbir osnovnih podatkov o njem: Živi in ustvarja v Ljutomeru, kjer je tudi zaposlen kot pedagog na osnovni šoli Ivan Cankar; Akademijo likovnih umetnosti je končal v Ljubljani, kjer je opravil še sprecialko, rojen pa je bil v Gradcu. Pravzaprav je najbolje, da pričnemo pri izvoru, tako kot je potekal pogovor na njegovem domu.
»Moji starši so Slovenci, ki so bili med vojno vihro pregnani iz Maribora, kjer so živeli, in tako so odšli k stricu v Gradec, kjer sem rojen. Oba roditelja sta učitelja: mama slavistka in oče romanist, zato smo se kmalu vrnili v Maribor, kjer sem pridobil gimnazijsko, še prej pa osnovnošolsko izobrazbo,« se spominja svojih prvih in zgodnjih let Vlado Potočnik.
Na vprašanje, kako je prišel v stik s Prlekijo, ki živi v njegovih delih, in kdo ga je pravzaprav navdušil za slikarstvo, pojasnjuje: »Navdušil me je Toš Primožič — slikar samouk, olimpijec in odlični scenograf, ki je moj sorodnik. Name je vplival zato, ker je imel human in dojemljiv odnos do mladih. K odločitvi, da postanem slikar, pa sta pripomogla tudi voditelja likovnih krožkov na mariborski gimnaziji: Kos in Zinauer. Spodbuda je bila tudi prvo priznanje — to je nekakšna šolska Prešernova nagrada za maturitetno delo Slovenski impresionizem — in po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih sem se vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani.
Moji učitelji so bili France Mihelič, Gabriel Stupica in Maksim Sedej. Vse sem cenil, specialko pa opravil pri slednjem, to pa zato, ker ni študentom vsiljeval svojega načina gledanja na svet, ampak je v delih dopuščal individualne vrednote, korigiral pa le likovne. To je po končani Akademiji pomenilo ohranitev ustvarjalne svobode in umetnikove čistosti.«
Do te je sogovorniku veliko, in morda je v uvodu povedana misel tudi tista presodna, ki. ga je po magisteriju pri iskanju zaposlitve pripeljala v Križevce pri Ljutomeru in nato v sam Ljutomer. Bilo je to 1976. leta, pokrajina pa mu je bila blizu že prej.
»Po sorodstveni vezi sem kot mlad fant velikokrat prihajal v Prlekijo. V Bučkovcih sem imel teto Ritonjevo in že zelo zgodaj me je pritegnila razgibanost pokrajine, ki iz ravnine prehaja v hribe.«
Ta sprememba ritma, kontrasti med horizontalo in vertikalo, topoli in melanholija se še sedaj kažejo v njegovih delih in cikel Prlekija, ki je na ogled v mali dvorani Galerije kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, je navdušujoč. Tako kot tudi Mura v mešani tehniki, za katero pravi, da je dolga leta nismo opazili, kako lepa teče mimo nas, zdaj pa že močno onesnažena in ogrožena z napovedjo gradnje hidrocentral spet zbuja našo pozornost. Tako kot v pogovoru z akademskim slikarjem njegova iskrivost in sposobnost izražanja ter premišljenost povedanega.
»Pedagoško delo je lepo, posredno je ustvarjalnost pomagati učencem. Pomeni tudi nekakšno socialno varnost v teh časih, ko se materialni položaj tako naglo slabša. Sam bi morda vztrajal kot svobodni, toda ko si poročen in gre za družino, potem je treba razmišljati,« sam glasno razmišlja, pridaja pa, da je žal tudi v pedagoškem delu vedno več sa-rtioupravljalskih in drugih obveznosti, ki obremenjujejo. Vse to onemogoča kontinuiteto ustvarjanja in zato včasih dela izpadejo kot ciklusi med posameznimi razstavami, dejansko pa človek brez platen in barv premelje in potem začne znova.« Tako je sa-
mostojna razstava v soboški Galeriji nastala po skoraj štiriletnem premoru, Potočnikova dela pa so bila le na skupinskih predstavitvah. Razen v pobratenem Titovem Užicu, kjer se je predstavil z retrospektivo iz obdobja med 1972. in 1982. letom. V domači — Galeriji Ante Trstenjak pa je razstavljal le priložnostno ob dnevu žena in s samouki v sekciji, ki jo vodi.
Kot večina pomurskih likovnih umetnikov je včlanjen v Društvo slovenskih likovnih umetnikov, ki imajo svojo podružnico v Mariboru, pridružuje pa se tež-, njam po ustanovitvi društva likovnikov Pomurja.
»Društvo ima lahko pozitivne učinke, če med svojimi člani najde dobrega organizatorja, umetnika pa ponavadi to nismo. Galerija, ki bo morala biti medijski posrednik med družbo in umetniki, to ni vedno, in za trdnejšo zvezo med njo in umetniki bi bilo društvo pomembno,« je odgovoril na vprašanje o umetnosti
Delovni posnetek iz ateljeja v Šalincih, kjer je akademski slikar Vlado Potočniji dolga leta ustvarjal, zdaj pa slika doma, kot likovni pedagog pa združuje delo na osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru, kjer tudi živi.
ustanovitve društva. Nato pa pridal še besedo o programskem svetu za likovno dejavnost v Pomurju, ki ga od nedavna vodi.
»Programski svet vodim od marca in priznam, da sem na tem področju nekak začetnik. Ogrodje je bilo, predvsem osnovne razstave, v zadnjem času pa so vedno bolj opazne tudi spremembe v smeri odpiranja vrat galerij* mladim slikarjem, ki izvirajo iz pokrajine ob Muri ali v njej živijo.
Torej načrtnost v predstavitvah, kar se mi zdi dober pristop. Kakor je v zadnjem času tudi boljše sodelovanje med galerijami in pri izmenjavi programov, kar je verjetno pogojeno z omejenimi finančnimi sredstvi, k sreči pa to omogočala si posamezno kakovostno razstavo lahko ogleda več ljudi. Tako v Pomurju kot v Sloveniji in tudi v zamejstvu.
Združitev v društvo pa lahko pomeni tudi olajšavo posameznikom, ki niso dovolj agresivni in tako tudi ne prisotni s svojimj razstavami. Sam tega problema nisem občutil, vem pa, da se galeristi včasih kakšnih umetnikov tudi branijo, ker so razstave povezane s stroški, po novem pa naj bi bili povrnjeni tudi umetnikovi stroški priprave razstave.
Seveda je odvisno od velikost, razstave in razstavljalčevih ter galeristovih sposobnosti.«
Galerija v Murski Soboti je za naše zasedbene možnosti velika in tako so v njej tačas tri razstave. Poleg samostojne razstave novejših d*l Vlada Potočnika se ob tihem jubileju predstavljajo tudi člani Likosa, v galeriji pa visijo tudi fotografske miniature Milana Kumerja iz Ljubljane.
Ali lahko ta večplastnost ponudbe moti ali je koristno, da spodbuja k primerjavi. Predvsem to, da se sočasno z akademikom predstavljajo likovni ljubitelji?
»Osebno kot razstavljalec nima nič proti, če v sosednji sobi razstavljajo dela samouki, ker mislim, da je ta odnos med amaterizmom in akademskimi slikarji že razčiščen — vsaj, pri meni.
Vsak razstavljalec nosi odgovornost pred seboj in družbo, in če
so se člani Likosa odločili razstavljati, nosijo del te odgovornosti. Bi) sem celo član žirije in občutil pritisk, ki se je porajal iz zahteve po pričujoči razstavi.' Ker galerija mora pomagati vsem likovnikom, so dela razstavljena, in to izbrana iz številnejše ponudbe.
Nenaključno je, da sta razstavi skupaj. Menim, da ljubiteljstvo predstavlja kvantiteto in nobene delavske in narodne kulture ne kaže ne izbirati. Izbor je nujen, kot tudi delo z ljudmi, kajti ni veliko širine pri odzivu. So stalni obiskovalci galerije, ki se počasi izoblikujejo, čeprav niso neposredno izšolani. Veliko pomenijo pri tem šolske ekskurzije, če je pedagog prepričan v svoje delo.
Navsezadnje se v osnovnem šolstvu da narediti največ, dodelati v srednjem, potem pa je stik, pretrgan in ostane človek sam — prepuščen sebi. Samouki začnejo ustvarjati kasneje.«
Vseeeno kaže razmejiti oziroma reči še kakšno o akademski in ljubiteljski likovni kulturi, tu
di glede kakovosti. Ta bi morala biti odločilna, vprašanje pa je, če temu tako? »Prav bi bilo, da je. Kot je tudi prav, da ljudje ustvarjajo. Vsako delo je ustvarjalno, in tako tudi likovno. Sprejemljiva pa tudi misel, ki sem jo slišal na neki seji, da je bolje, da ljudje slikajo kot pa pijejo in svojo energijo usmerjajo v negativno smer.
Menim pa, da je samozadovoljstvo odveč, kajti s tem, ko začneš likovno ustvarjati, se komaj začnejo pojavljati problemi, in te je potrebno skupno reševati. Pri tem so lahko v pomoč akademsko šolani ljudje, ki to problematiko dobro poznajo. Zaenkrat, razen redkih izjem, opažamo kvantiteto v tem likovnem ustvarjanju. Torej je nujno, da se ljudje stalno likovno izobražujejo, nujno potrebno pa jih je tudi spremljati in jim pomagati. Kar je kakovostno, mora živeti in naj ostane, kar ni, mora biti žal iz tega okolja izločeno. Poznam nekaj dobrih slikarjev — samoukov, ki konkretno in kvalitetno delajo, zakaj potem ne bi razstavljali skupaj z akademskimi slikarji. Ne vidim nobene ovire.!«
Vlado Potočnik ostaja v svojem ustvarjanju zvest slikarski usmeritvi, čeprav bo sodeloval tudi pri naslednji grafični mapi pomurskih likovnih umetnikov.
»To pa zato,« pojasnjuje, »ker mi je všeč ideja, da bodo z njo zbrana sredstva namenjena' za odkup del mlajših likovnih umetnikov za stalno likovno zbirko.
Kajti v prosti prodaji se bolj redko zgodi, da kdo obišče umetnika na domu z namenom, da kupi kakšno njegovo delo. Čeprav je tudi na tem področju opazen premik, da, če ne posameznik, to ob jubilejih vse češče store delovne organizacije.« Kot je tudi prav, da imamo v Pomurju prodajno galerijo v okviru Galerije kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
LENDAVA — V Galeriji Lendava bo ob 19. uri otvoritev razstave KERAMIKA ANOSA NEMETHA iz Szombathelya. Razstava sodi v okvir kulturne izmenjave med sosednjima deželama, odprl pa jo bo dr. Zoltan Varga z Madžarske.
VIDEM OB ŠČAVNICI - Ob 19.30 bo v kulturnem domu FOLKLORNI VEČER. Nastopili bodo folkloristi, tamburaši in godci starih pesmi.
SOBOTA, 30. APRILA
LENDAVA — V počastitev dneva OF in praznika dela bo v dvorani Nafte ob 9. uri proslava s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj.
MORSKA SOBOTA — V orsani-zaciji Zveze kulturnih organizacij in krajevnih skupnosti bo ob 19. uri v dvorani kina Park občinsko srečanje odraslih pevskih zborov in oktetov. Nastopilo jih bo deset, med njimi kot gosta tudi mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Porabja in zbor iz Radgone v Avstriji.
MORAVSKE TOPLICE - Ob 17. uri bd v tamkajšnji restavraciji koncert gostujočega pevskega iz avstrijske Radgone.
NEDELJA, 27. APRILA
APAČE — Ob 10. uri bo v kulturnem domu osrednja prireditev ob 40-letnici naselitve apaške doline, ki jo pripravljajo tamkajšnje družbenopolitične organizacije in društva.
ROGAŠOVCI - Ob 18. uri bo v prireditveni dvorani koncert domačega pevskega zbora in gostujočega pevskega zbora Avgust Pavel iz Gornjega Senika v Porabju na Madžarskem.
razstave
MURSKA SOBOTA — V prvi sobi Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti je na ogled samostojna razstava del akademskega slikarja Vlada Potočnika iz Ljutomera. V osrednjih prostorih soboške Galerije pa je odprta tudi razstava o idejnopolitičnem usposabljanju v ZKS, ki jo je pripravilo medobčinsko študijsko središče pri PŠ CK ZKS Murska Sobota. Razstavi bosta odprti do 27. aprila.
V Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Kongresno leto 1986, razstavljeni pa dokumenti, propagandni material in drugo gradivo.
Knjige
, USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Dr. Oetker — MESO (Mladinska knjiga), Petra Schurmann — NAJSTNICA in Rudi Čačinovič-_ POSLANSTVA IN POSLANIŠTVA (Založba Obzorja in Pomi založba).
KULTURNI NAGRAJENEC
Oktet občinske Gasilske zveze GornjaRadgona
Oktet je začel svojo pevsko pot že leta 1960 na praznovanju 50-le-tnice gasilskega društva na Meleh. 'Pobudnik za njegovo ustanovitev in duhovni vodja vse do sedaj je bil Vlado Trdina, v njem pa so vedno peli člani Gasilskega društva Gornja Radgona.
Po krajši prekinitvi so začeli z delom spet leta 1969 in prejeli že številna priznanja, zadnje je Kerenčičeva nagrada za. delovanje v radgonski kulturi. Prejeli so razna občinska, gasilska in druga priznanja, med drugim tudi priznanje OF in najvišje priznanje ob jubileju, 20-letnici delovanja, v letu 1979 — Gallusove značke, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije.	1
Že več let se udeležujejo srečanj oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem. Mnogim so ostali v spominu z različnih proslav in prireditev, kjer so zapeli ubrano kot pravi strokovnjaki. Snemali so že tudi za mariborski radio, velikokrat pa so organizirali razna srečanja z drugimi okteti zunaj občine in se udeleževali koncertov, kamor so jih vabili kolegi iz Dolenjskega, Ljutomerskega okteta, okteta iz Murske Sobote in od drugod.
V njihovem repertoarju prevladujejo slovenske narodne in partizanske pesmi. Leta 1984 je oktet praznoval 25-letnico in je edini, ki deluje tako dolgo. Čeprav so vsi pevci zaposleni in člditfi gasilskega društva, poleg tega pa večina deluje tudi v drugih skupinah, so trdno odločeni še naprej vztrajati v oktetu in tako lepšati trenutke mnogim ljubiteljem lepe in ubrane pesmi.
bp
VESTNIK, 24. APRILA 1986
STRAN 5
SIROMAŠENJE POMURSKEGA ZDRAVSTVENEGA DINARJA
Tudi s tem, da dajemo sredstva za plačilo neupravičenih zdravstvenih sjoritev zunaj Pomurja, za zdravstvene storitve tistih dejavnosti, ki jih imamo organizirane doma, siromašimo domače zdravstveno varstvo. O tem sem se pogovarjala s specialistom socialne medicine in pediatrije, z dr. Jožetom Mikličem, vodjo dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno v Murski Soboti.
Kakšen pomen dajete odlivu sredstev za plačilo zdravstvenih storitev zunaj Pomurja?
Dejstvo je, da se s problemom odliva /ubada večina zdravstvenih skupnosti Slovenije, nekoliko manj mogoče v zdravstvenih skupnostih večjih središč. Tudi v vseh štirih zdravstvenih skupnostih Pomurja se je fizični obseg odliva v preteklem letu povečal.
Ustava in zakon o zdravstvenem varstvu (104. člen) dajeta pravico, da bolnik izbira zdravnika ali zdravstveno organizacijo. S samoupravnimi sporazumi o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami, o uresničevanju zdravstvenega varstva in s samoupravnim sporazumom o uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva pa to pravico dopolnjujemo, in sicer tako, da mora bolnik praviloma koristiti zdravstveno varstvo v najbližji zdravstveni organizaciji. Ti sporazumi uokvirjajo pravice in obveznosti ter postopke, če se bolnik odlo-. či za zdravstveno storitev zunaj doma organiziranih zdravstvenih dejavnostih. Za odliv pa seveda niso krivi samo uporabniki. Tudi nekateri zdravniki ne upoštevajo te delitve dela. Določil sporazumov ne izpolnjujejo tudi v nekaterih višje organiziranih oblikah zdravstvenega varstva. Praviloma bolnikov ne bi smeli sprejemati na zdravljenje, če za to ni nujno potrebna zdravniška pomoč in če bolnik prej ni bil seznanjen, da mora kriti razliko v ceni med matično zdravstveno organizacijo in tisto, v kateri je iskal zdravniško pomoč.
Za naše skupnosti je odliv toliko pomemben zato, ker predstavlja relativno visoke zneske. Največ odliva je v zdravstveni skupnosti Gornja Radgona. V letu 1985 so za plačilo zdravstvenih storitev drugje dali 35,5 odstotka vseh sredstev namenjenih za zdravstve-' no varstvo. V soboški občini je odliv najmanjši, 24 odstotkov vseh sredstev namenjenih za zdravstveno varstvo, pa vendar je to 450 milijonov dinarjev (45 starih milijard). V preteklem letu je bilo v soboški občini od tri do štiri odstotke neupravičenega bolnišničnega odliva in tri odstotke ambulantnega. To je že milijon in pol neupravičenega dajanja denarja. Za ta denar
PROBLEMSKA KONFERENCA V MAČKOVCIH
Slabe ceste — velik problem Goričkega
Problemske konference postajajo vse učinkovitejša oblika reševanja problematike delovnih ljudi in občanov. Tako problemsko konferenco je na zahtevo zborov občanov pred dnevi pripravila KK SZDL Mačkovci, na njej pa so obravnavali problematiko lokalnih cest v krajevni skupnosti. Na območju KS Mačkovci, ki zajema osem naselij: Dankovce, Otovce, Pečarovce, Prosečko vas, Poznanovce, Ku-štanovce, Moščance in Mačkovce, so namreč lokalne ceste v izredno slabem stanju, saj je bila večina do nedavnega za motorna vozila zaprta. Na problemski konferenci, ki so se je poleg krajevnih dejavnikov udeležili tudi predstavniki občinske konference SZDL, občinskega in republiškega sisa za ceste in soboškega cestnega podjetja, so ugotovili, da so bile lokalne ceste na območju krajevne skupnosti Mačkovci v preteklih letih slabo vzdrževane in da so nekatere neprevozne. Stanje se je še poslabšalo letošnjo zimo, ko v nekatera naselja niso vozili avtobusi in druga motoma vozila ter so morali starši voziti otroke v šolo na traktorskih prikolicah za živino ali pa so morali po več kilometrov pešačiti. Na slabo stanje lokalnih cest in mostov so občani krajevne skupnosti Mačkovci večkrat opozarjali odgovorne v občini, vendar ni bilo pravega posluha, so poudarili razpravljale! na problemski konferenci.
bi lahko organizirali več dejavnosti doma ali izboljšati kakovost obstoječih.
— Zakaj ljudje iščejo zdravniško pomoč drugje?
Za vse zdravstvene skupnosti Pomurja ni mogoče enako odgovoriti. Za vse pa verjetno velja: vzrokov ne moremo iskati v tem, da bi bila raven, odnosi, kakovost zdravstvenih storitev tako nizka doma, da bi to opravičevalo odliv. Razlog, zakaj gredo ljudje drugam, je verjetno tudi v mentaliteti in miselnosti ljudi, da je drugod vse bolje kot doma. Nekateri navajajo še usmerjenost k drugim središčem in komunikacije. Vendar to ne more biti opravičilo in ni v skladu s tistim, kar smo zapisali v sporazumih.
— Omenili ste, da na odliv vpliva tudi mentaliteta Pomurcev. Ali bi lahko rekli, da smo Po-murci po mentaliteti enovita populacija, ali koliko je odliv pogojen s pripadnostjo določeni socialni kategoriji?
Ne bi ravno rekel, da je odliv toliko pogojen s pripadnostjo določeni socialni kategoriji. Opažamo namreč, da je kmečka populacija izredno povečala koriščenje zdravstvenih storitev. Čeprav se je od leta 1953 število kmetov zmanjšalo za polovico (v letu 1953 je bilo približno 70 odstotkov kmečke populacije), pa se je koriščenje zdravstvenih storitev povečalo za približno 20 odstotkov. Čeprav smo Pomurci stari, 13,2 odstotka ljudi je starejših od 65 let, pa kmečka populacija v tem deležu ne odstopa.
— V katerih zdravstvenih organizacijah zunaj Pomurja bolniki najraje iščejo zdravniško pomoč?
Največ odliva je v splošno bolnico v Maribor, ki ima tudi željo, da ta odliv povečuje. V letu 1985 je bilo v mariborski bolnišnici kar 15.176 bolniških oskrbnih dni, na univerzitetnem kliničnem centru pa na primer kar za polovico manj. V ambulantah in specialističnih dejavnosti je bilo v Mariboru ža Občinsko zdravstveno skupnost Murska Sobota pregledanih venem četrtletju od 1800 do 2200 bolnikov, na bolnišničnem zdravljenju pa od 150 do 200 bolnikov. Kot vemo rastejo cene storitev v odlivu vedno bolj kot v domači zdravstveni organizaciji. V Pomurskem
Občani tega območja Goričkega, ki so med največjimi plačniki krajevnega samoprispevka — ta znaša 4 odstotke od osebnih dohodkov in 11,5 odstotka od katastrskega dohodka, poleg tega pa še sodelujejo s prostovoljnimi prispevki v raznih akcijah — sami niso sposobni urediti neprevoznih cest, ki jih je v preteklosti vzdrževalec zanemarjal. Zato so upravičeno zahtevali spremembo odnosa, čeprav se zavedajo, daje denarja za redno vzdrževanje cest zdaleč premalo. V soboški občini bo letos za vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest, ki jih je 587 kilometrov (478 lokalnih in 109 regionalnih), na voljo 229 milijonov dinarjev. Gre za 3,53 odstotka republiških sredstev.
Kljub vsemu pa se da z dobro organizacijo. in pametnim trošenjem sredstev vseeno nekaj narediti. To je bilo mogoče ugotoviti na problemski konferenci v Mač-kovcih. Predstavnika občinske konference SZDL in delegat republiškega sisa za ceste sta se odločno zavzemala za to, da se mora soboško cestno podjetje, ki skrbi za vzdrževanje cest, organizirati tako, da bo razpoložljiva sredstva trošilo preudarno in po sprejetem programu vzdrževanja cest. Letos bo namreč ria voljo še nekaj dodatnih sredstev za ureditev cest v soboški občini. Na problemski konferenci so se dogovorili, da bo pripravilo soboško cestno podjetja v najkrajšem času program ureditve cest, in ko
zdravstvenem centru so se cene povečale z indeksom 192, v odlivu pa z indeksom 214. V mariborskih zdravstvenih ustanovah pregledajo približno od 3 do 4 odstotke bolnikov brez kakršnih koli napotnic. Na primer: za soboško občino je bilo v drugem in tretjem četrtletju sprejetih tudi do 30 odstotkov bolnikov brez napotnic.
Neupravičen odliv glede na posamezne zdravstvene dejavnosti pa je zelo različen. V Ljutomeru in Gornji Radgoni je največ neupravičenega odliva v ginekološki dejavnosti. V Gornji Radgoni je tudi do 80 odstotkov (od celotnega deleža neupravičenega odliva) neupravičenega odliva v špeciali-stične ambulante. Manj neupravičenega odliva je v drugih dejavnostih, ki jih imamo organizirane doma, vendar pa se tudi ta povečuje, predvsem v interni, ortopediji, okolistiki in drugih.
— In kako do zmanševanja odliva sredstev, predvsem neupravičenega?
V vseh zdravstvenih skupnostih moramo spremljati odliv in dosledno poračunavati razliko v stroških doma in drugod. V Pomurju delujeta dva strokovna svetovalca, ki strokovno opredelita opravičenost ali neupravičenost odliva.
Uporabnike moramo bolje seznanjati s pravicami in dolžnostmi iz samoupravnih sporazumov in zakonodaje. Potrebno pa bo tudi, da se zdravstveni delavci seznanijo s temi določili in jih dosledno upoštevajo. Slišati, upoštevati in spremeniti moramo tudi odnos med delavci, ki delajo v zdravstvu, predvsem med delavci s srednjo zdravstveno izobrazbo in bolniki. Zdravstveni delavec naj bi bil dober človek.
V Pomurju, posebej v občini Murska Sobota, je izredna migracija zdravnikov, zato ne moremo uveljaviti načela izbranega zdravnika. S tem se nekateri okoriščajo, kar tudi vpliva na odliv. Potrebno pa bo spremeniti in prosvetliti naše ljudi. Ni dober samo tisti zdravnik, ki napiše največ napotnic in zdravil. Dober je predvsem tisti zdravnik, ki dela po veljavnih strokovnih načelih in izvaja popolno zdravstveno varstvo, ki je tudi gospodarsko najbolj sprejemljivo.
Na odliv pa vpliva tudi to, da zdravstvu namenjamo vedno nižji delež narodnega dohodka glede na pravice, ki smo jjh sprejeli in potrdili.
Majda Horvat
bodo znana dodatna sredstva republike, se bodo dokončno dogovorili za akcijo za ureditev lokalnih cest na območju krajevne skupnosti Mačkovci, v kateri bodo sodelovali tudi krajani.
Feri Maučec
PRAVNA POMOČ PRI OBČINSKEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV V LENDAVI
Lani 130 obiskovalcev
Delavci, zaposleni v organizacijah združenega dela lendavske občine, lahko vsak torek po 15. uri dobe na občinskem sindikalnem svetu v Lendavi pravno pomoč. Ta oblika svetovanja ni nova, saj jo imajo že nekaj let, novo pa je to, da iz leta v leto vse več delavcev išče pravne nasvete; medtem ko se je na primer 1982. leta oglasilo pri pravniku 93 delavcev, jih je lani prišlo kar 130. Največkrat (55) so pravno pomoč zaprosili delavci iz Gorenja Varstroj, od tega najčešče iz tozda Tovarna varilne opreme (37). Iz Gradbenika je prišlo 8 delavcev, iz Elme 6, Zdravstvenega doma 4, Indipa 3, Primata, Leka, Via-torja in Planike pa po 2 delavca. Prav tako sta 2 delavca zaprosila za pravno pomoč iz vrst delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Le po enkrat pa so se oglasili delavci iz tozda Predelava lesa, Tovarne močnih krmil, Ina-Nafte, Naravnega zdravilišča, Zavoda za kulturo, Vzgojno-varstvenega zavoda, Osnovne šole Drago Lugarič in Geotehnike. S tem pa seveda ni rečeno, daje od več kot 7 tisoč zaposlenih le teh 130 zaznalo kršitve svojih pravic! Mnogi so namreč šli z zahtevki kar naravnost na sodišče. Pa tudi pravna služba pri občinskem sindikalnem svetu je pomagala pri sestavi 40 vlog na to samoupravno sodišče. Velika večina teh vlog se je (po mnenju predlagateljev) nanašala na nepravilno delitev sredstev za osebne dohodke. Sploh je bilo raznih oblik pravne pomoči s tega področja največ. Dalje: 11 nasvetov je bilo danih glede razporeditve delavcev na druga dela in naloge, 6 zaradi kršitve discipline, 4 zaradi prenehanja delavnega razmerja itn. Delavci, ki pridejo po pravno pomoč, ki je brezplačna, so na ta način tudi privarčevali denar, ki bi ga sicer dali dragim odvetnikom. Š. S.
Davčna politika še vedno kamen spotike
V soboški občini komunisti niso zadovoljni z uresničevanjem davčne politike kot enim od dejavnikov za zmanjševanje socialnih razlik. To jasno izhaja iz zapisnikov sej osnovnih organizacij zveze komunistov, o katerih je na seji občinskega komiteja ZKS spregovoril izvršni sekretar predsedstva O K ZKS Boris Štefanec. Med drugim je omenil, da imajo komunisti precej pripomb na račun prevelike vloge fiskalne funkcije davčne politike in premajhnega uveljavljanja njene socialne funkcije. Veliko je bilo tudi kritik na neustrezne predpise in prepičlo analiziranje uspehov in neuspehov Uprave za družbene prihodke. Ponekod, kot so delovne organizacije Blisk, Panonija in cankovski Temelj, pa nasprotujejo preveliki uporabi delovnih sredstev v združenem delu v lastne namene, to je za popoldansko obrt. Menijo, da je v takih primerih odpovedala notranja samoupravna delavska kontrola. Opozorili so tudi na problem, ko nekateri delavci Uprave za družbene prihodke in vodstveni delavci iz organizacij združenega dela opravljajo računovodske posle davčnim zavezancem. Razmisliti pa bo treba tudi o postopni revalorizaciji katastrskega dohodka.
Da je davčna politika resnično zelo kočljivo'področje, je potrdila tudi razprava na seji OK ZKS v Murski Soboti, ki je bila usmerjena v iskanje najboljših rešitev v delovnih in življenjskih okoljih, kjer zadevajo ob probleme davčne politike in njenega izvajanja. In prav tu je velika odgovornost na članih ZK, ki delajo v ustreznih inštitucijah, povezanih z davčno politiko. Neupravičeno bogatenje mimo dela in rezultatov dela, ki nastaja zaradi nezadostne ali nepravilne obdavčitve dohodka iz obrti, pavšalne obrti, šušmarstva, raznih rent in privilegijev, so stvari, ki ljudi prav gotovo vznemirjajo. To velja tudi za prenizke osebne dohodke obrtnikov, ki nerealno prikazujejo svoj dohodek, nespodbudno progresivno davčno lestvico, pa tudi za sam davčni sistem, ki je bil naravnan tako, da ni priznaval vseh dejanskih stroškov poslovanja. Pri tem ne gre samo za obrtnike, ampak tudi za druge kategorije občanov, ki ne prijavijo in evidentirajo dohodkov. Znano je, da ugotavljanje izvora premoženja ni zaživelo, saj je bilo usmerjeno'preveč enostransko, večinoma na obrtnike.
Če želimo vsaj delno vplivati na odpravo socialnih razlik, ki niso rezultat dela, so si bili člani OK ZKS edini v upoštevanju priporočil. To pa so zlasti poenotenje davčne politike, večji in boljši nadzor na terenu, ustreznejši kadri za učinkovitejše delo v Upravi za družbene prihodke, ki jih je treba primerno nagraditi, in podobno. V tem smislu bo OK ZKS izdelal poseben akcijski program za dosledno izvajanje davčne politike, za kar si moramo prizadevati prav vsi.
Milan Jerše
Izobraževanje vodij delegacij
v V soboški občini se dobro zavedajo pomena delegatskega izo-braževnja. zato bodo namenili temu letos posebno pozornost. Že v koordinacijskem odboru za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu OK SZDL so se zavzeli za odločnejše premike, kar naj bi s pomočjo soboške delavske univerze, kot glavnim organizatorjem raznih izobraževalnih oblik, tudi uresničili. Tako so skupno izdelali program izobraževanja za vodje delegacij in njihove namestnike. Gre za obširen program seminarjev, ki je usklajen v Socialistični zvezi in sindikatu, ki sta odgovorna za pripravo kakovostnega programa in ustrezno udeležbo delegatov, to je vodij delegacij oziroma njihovih namestnikov. Ravno družbenopolitično izobraževanje delegatov pa je eden od pogojev za kakovostno in učinkovito delo skupščin družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
S programom izobraževanja vodij delegacij in njihovih namestnikov, ki naj bi se začel kaj kmalu, bo nedvomno storjen pomemben korak v letošnjem letu, ko se je v bistvu začelo novo mandatne obdobje pravkar izvoljenih delegatov. Sicer pa je omenjeni program razdeljen na tri poglavja. Prvo je namenjeno metodam dela v delega-cijah, drugo pa odločanju v skupščinah. Tretje poglavje je razdeljeno na dva dela. Gospodarske razmere v občini bodo obravnavali delegati skupščine občine, družbene dejavnosti pa delegati samoupravnih interesnih skupnosti. V obravnavo posameznih tem pa bodo vključili tudi analize delovanja delegatskega sistema v preteklem obdobju.
M. Jerše
Odpraviti pomanjkljivosti-v sisovskem odločanju
Na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili obravnavi poročila o delu skupščin in organov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti soboške občine v minulem mandatnem obdobju. Splošna ugotovitev je, da so interesne skupnosti v preteklih štirih letih opravile vse pomembnejše naloge, sprejete z letnimi programi dela, kakor tudi naloge iz srednjeročnega načrta do leta 1985. Ugodna ocena velja gotovo za številčno opravljene seje, drugo pa je vprašanje, kako sta se v praksi uveljavili kakovost in vsebina predlaganih rešitev. Pri slednjem se te ocene nekoliko razlikujejo, saj je bilo uresničevanje sklepov v posameznih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v marsičem odvisno od prizadevnosti vodstva in delegatov. Ob pogostih nesklepčnostih skupščin sisov se zastavlja upravičeno vprašanje njihove dejanske učinkovitosti.
Brez dvoma je bil v minulih štirih letih dosežen precejšen napredek v samoupravnem odločanju delegatov o vrsti vprašanj, ki so širšega družbenega pomena, toda še vedno bo treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki krnijo hitrejše uresničevanje delegatskih odnosov v družbenih dejavnostih soboške občine. Kot so se zavzeli v razpravi, bodo morali biti v prihodnje precej aktivnejši delegati zbora uporabnikov, saj so imeli doslej v rokah škarje in platno večinoma predstavniki izvajalskih delovnih organizacij. Še posebej, ko je šlo za razna strokovna vprašanja. Tudi povezavo delegatov z bazo bo treba utrditi, kajti nesprejemljivo je, da so delegacije marsikje še vedno prepuščene same sebi. Na seji predsedstva OK SZDL so opozorili, da morajo delovanju delegacij nameniti znatno več pozornosti samoupravni in poslovodni organi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih. V tej zvezi je velikega pome-
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJA RADGONA
25 let delovanja
Planinsko društvo Gornja Radgona bo letos slavilo 25-ietnico začetka delovanja v okviru Pomurske planinske zveze, zato bodo letos prav radgonski planinci organizatorji proslave ob prazniku pomurskih planincev, ob tej priložnosti pa naj bi razvili tudi društveni prapor.
Število članov Planinskega društva Gornja Radgona se nenehno veča, od 360 članov jih je 70 mladincev in 67 pionirjev, ki delujejo v dveh sekcijah na osnovnih šolah, v dveh delovnih organizacijah in v novoustanovljeni sekciji pri skupščini občine. V letu 1985 so se člani radgonskega planinskega društva udeležili vseh tradicionalnih zimskih pohodov (Osankarica, Stol, Snežnik, Tišje) ter s kolesi prevozili skoraj celo Pomursko pot.
Udeležili so se srečanja pomurskih planincev ter srečanja slovenskih planincev na Rogli, v poletnem času pa obiskali veliko vrhov v Julijskih in Kamniških Alpah. Še posebej delavni so bili člani markacijskega odseka, ki so v minulem letu skoraj v celoti obnovili Pomursko pot, sodelovali pa so tudi pri čiščenju okolja in organiziranju kostanjevega piknika.
Niso pa pozabili na pridobivanje mladih članov, saj redno organizirajo razna predavanja v okviru planinske šole. Zadnja so bila marca — o gorskih rožah, zgodovini krajev in o vremenoslovju pa je govoril Franc Korošec, član Planinskega društva Matica iz Maribora.
B. Peček
Usposabljanje gasilcev
V soboški občini nenehno skrbijo za usposabljanje gasilskih kadrov. V letošnji izobraževalni sezoni je občinska gasilska zveza Murska Sobota pripravila vrsto tečajev. Osnovno izobraževanje je opravilo 367 gasilcev, s čimer so se pomladila gasilska društva. Tečaj za častnike je uspešno opravilo 16 kandidatov, za nižje častnike 28 in za strojnike 13 kandidatov. V teku pa je še tečaj za višje gasilske častnike, ki ga obiskuje devet kandidatov. S prvim
na tudi ustrezno usposabljanje delegatov, ki morajo poznavati zares široko problematiko.
V razpravi so menili, da so programi interesnih skupnosti preobsežni, zato naj bi na skupščinah obravnavali le tiste, ki zagotavljajo višji standard. Izogniti se je treba razdrobljenemu programiranju v sisih, saj je velikega pomena pametna poraba denarja. Zavzeli so se tudi za boljše delovanje občinskih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb sisov, ki morajo bolj kot doslej pomagati delegacijam pri delu. Pri tem pričakujejo več-• je vključevanje poslovodnih organov in strokovnih delavcev v ozdih pri pripravi gradiv z variantnimi predlogi. V skupščinah sisov naj bi kljub zakonskim določilom skrčili obseg zakonskega odločanja. Več pa pričakujejo tudi od skupnih sej sisov s skupščinskimi zbori, ko gre za pomembnejšo problematiko. Prav tu pa čaka sindikat in SZDL v soboški občini veliko nalog.
Milan Jerše
majem pa se bo začelo teoretično in praktično preverjanje gasilskih enot, ki bo zajelo okrog 2.500 gasilcev, gasilk, mladincev in pionirjev. Poleg tega bodo letos v 17 krajih soboške občine izvedli praktične prikazane vaje in nekaj mednarodnih tekmovanj. Vse to naj bi prispevalo k boljšemu poznavanju gasilskih veščin, pa tudi k boljši pripravljenosti enot za uspešno posredovanje ob nesrečah.
F. M.
STRAN 6
VESTNIK, 24. APRILA 1986
kmetijska panorama
Cene zmanjšujejo porabo
Porast cen mineralnih gnojil, ki so se v primerjavi s cenami kmetijskih pridelkov močno podražila, seveda vpliva na njihovo porabo. Tudi pomurski kmetijci zmanjšujejo porabo, kar je čutiti zlasti v zadnjih letih. V Pomurju bi morali letno porabiti okrog 40 tisoč ton mineralnih gnojil, vendar tudi podatki za lansko leto kažejo, da je realizacija precej pod načrtom. Težnje po zmanjševanju se kažejo tudi letos, osnovni rdslog za to pa so predvsem cene. Tako iz tovarne dušika v Rušah tačas ni mogoče dobiti kompleksnih gnojil pod 50 tisoč dinarjev za tono, medtem ko se v tovarni v Kutini te cene gibljejo med 43 in 76 tisoč dinarji za tono.
Zlasti v letošnjem januarju in februarju je bila preskrba z gnojili v Pomurju izredno slaba, saj je bilo v tem času uresničenih le 20 odstotkov dobav, ker se kmetje več ne odločajo za nakup na kredit. Po treh mesecih se je položaj precej izboljšal, saj so iz Ruš prevzeli več gnojil kot so načrtovali, medtem ko iz Kutine vseh dobav niso realizirali. Ker pa se je spomladanska setev šele začela, napovedujejo, da tudi letos poraba ne bo dosti manjša kot prejšnja leta, saj so pridelovalci spoznali, da brez primernega gnojenja tudi ni pridelkov.
V sozdu ABC Pomurka pravijo, da je zdaj dovolj gnojil za spomladansko gnojenje, nekaj časa pa so primanjkovala dušična gnojila, ki so jih zato uvozili.
L. K.
Zaradi neugodnega vremena spomladanska setev v Pomurju precej zamuja, še posebno pri sladkorni pesi, ki bi morala biti v tem času v glavnem že posejana. Če so imeli organizatorji pridelave pecej težav s sklepanjem pogodb pri nekaterih kmetih, bo zdaj k slabši uresničitvi setvenega načrta svoje prispevalo še vreme, saj zlasti na težjih tleh setev ne bo opravljena pravočasno, nekatere površine pa bodo ostale tudi neza-sejane in jih bodo kmetje namenili koruzi in drugim poljščinam. Po republiškem setvenem načrtu bi morali pomurski kmetje s sladkorno peso zasejati 1.424 hektarjev polj, vendar, podatki prejšnjih let kažejo, da tega ni možno uresničiti. Tudi zadnji letošnji podatki kažejo, da bodo kmetje sklenili pogodbe za nekaj več kot 900 hektarjev površin, to pa ie približno toliko, kot so jih sladkorni pesi
Zaostrene razmere gospodarjenja, ki jih je v letu 1985 še posebej čutilo kmetijstvo, se niso kazale samo v zmanjšanju proizvodnje, pač pa tudi v slabših finančnih rezultatih. Če je pomursko gospodarstvo v primerjavi z letom prej lani povečalo celotni prihodek za 70,2 odstotka, je to povečanje v kmetijstvu (brez predelovalne industrije) znašalo le 53,2 odstotka. S tem se je zmanjšal tudi delež kmetijstva v sestavi celotnega prihodka gospodarstva s 13,1 odstotka v letu 1984 na 11,8 odstotka v lanskem letu.
Da se je povečal razkorak med cenami reprodukcijskega materiala in cenami kmetijskih izdelkov, potrjuje tudi podatek, da so porabljena sredstva rasla hitreje od ce-
TURNIŠČE: cene pujskov
Podoba turniškega sejmišča se tako rekoč že nekaj tednov ne spreminja. Ponudba pujskov je skromna, tako da vsi kupci ne morejo priti na svoj račun. Minuli četrtek, 17. aprila, so rejci ponujali 21 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, in vse so tudi prodali. Za par je bilo treba odšteti od 20.000 do 30.000 dinarjev.
Vsako leto več mesa in mleka
Prvo vprašanje, ki sem ga postavil 50-letnemu kmetovalcu Janezu Tivadarju iz Mostja, se je glasilo: »Kako je s pridelavo oziroma prirejo pri vas? Ju povečujete, ali pa tudi pri vas ostajajo hlevi napol prazni?«
»Le kakšen kmet pa bi bil, ko si ne bi nenehno prizadeval za višje hektarske pridelke, za večji stalež živine in za več mleka? Strmim za tem, da prodam vsako leto več!«
Janez je nato povedal, da na kmetiji letno vzredijo po 10 pitancev v skupni teži okrog 6 tisoč kilogramov in prodajo 13 tisoč litrov mleka, namolzejo pa ga seveda več, saj ga nekaj porabijo doma. V tem času imajo v sodobno urejenem hlevu 22 glav živi-
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
ne, od tega 6 krav. Se posebej je poudaril, da je vsa . živina last kmetije in dodal, da živali prodaja tistemu, ki več plača. Včasih je to domača kmetijska zadruga, velikokrat pa drugi kupci.
»Zdaj, ko so cene gnojil, zaščitnih sredstev, pogonskega goriva, .semen ... izredno porasle, je kmetovalec prisiljen, da si bolj prizadeva za dohodek, sicer zaide v izgubo. Nekateri so se temu izognili z manjšo prirejo, na naši kmetiji pa smo ravnali drugače: prizadevamo si pridelati dovolj domače krme in krmila poklada-mo le teletom.«
— Koliko zemlje pa pravzaprav imate?
»Sedem hektarjev, dva hektarja zemlje pa imamo v najemu. Letos bomo posejali koruzo na 5 hektarjih, od tega na treh za siliranje in na dveh za zrnje. Na 50 arih sejemo travne mešanice zaradi oskrbe s svežo krmo. Lani smo imeli na 20 arih krmno peso in je pridelali 10 tisoč kilogramov. Na enem hektarju pridelujemo pšenico ... Lani smo pripravili 160 kubičnih metrov sila-že, vendar živalim ne pokladamo le to, ampak ji dodajamo sveže-mleto krmno peso. Izkušnje s

Setev ovira le vreme
namenili tudi v lanskem letu. Tudi družbeni sektor, ki bi moral sladkorno peso zasejati na 1.426 hektarjih, setvenega načrta ne bo moral sladkorni pesi nameniti največ površin, letos nimajo dovolj primernih njiv za to poljščino, vendar zagotavljajo, da bodo vse sile usmerili v večji pridelek in bodo tako količinsko svoje obveznosti do tovarne sladkorja v Ormožu izpolnili. Po podatkih ob koncu minulega tedna so pomurski pridelovalci do tega časa zasejali približno polovico površin, kako bo setveni načrt uresničen, pa je zdaj v največji meri odvisno od vremena.
Poznavalci pravijo, da tudi letos ne bi smelo biti težav s setvijo koruze. Tej namenjajo ,v zadnjih letih v Pomurju vse več površin, saj jo družbena gospodarstva sejejo na okrog 2.500 hektarjih, od tega na več kot 2.000 hektarjih za zrnje, kmetje
pa letno zasejejo s koruzo za zrnje okrog 13.000 hektarjev polj, poleg tega pa še 6.000 hektarjev s silažno koruzo. Čeprav se setev koruze še ni začela, je zanjo že vse nared, na os-, novi rezultatov lanskega leta ga so določili tudi sortni izbor. Zal pa še vedno ugotavljajo, da se nekateri pridelovalci ne odločajo za nakup kakovostnega semena, kar se potem seveda pozna pri pridelku. Res je, da je semenska koruza kljub regresu precej draga, toda če upoštevamo, da daje kakovostno seme tudi do 30 odstotkov boljše pridelke, potem pri nakupu ne bi smeli varčevati. Letos je pomurskimprideloval-cem na voljo 447 ton kakovo-stne semenske koruze, za nemoten potek spomladanskih del pa so zagotovljena tudi mineralna gnojila in zaščitna sredstva.
L. Kovač
Kmetijstvu ostaja manj denarja
lotnega prihodka in so se povečala za 60,7 odfotka. Takšna gibanja pa so seveda neugodno vplivala na akumulacijo, ki je lani v kmetijstvu padla in je dosegla le 95,8 odstotka predlanske. Pomursko kmetijstvo je tako lani ustvarilo le 408 milijonov dinarjev akumulacije, s tem pa se je močno zmanjšal tudi delež kmetijstva v akumulaci-
ji celotnega pomurskega gospodarstva. Če je v letu 1984 ta delež znašal še 9,6 odstotka, je lani padel na 6,1 odstotka, zmanjšala pa se je tudi reprodukcijska sposobnost kmetijstva, saj so vsa sredstva za akumulacijo v pomurskem kmetijstvu znašala le nekaj več kot milijardo dinarjev.
L. Kovač
Težave s krompirjem
Pomurje sicer ne sodi med večje pridelovalce krompirja, vseeno pa ima tržna pridelava krompirja na nekaterih območjih že večletno tradicijo. To še posebej velja za temeljni zadružni organizaciji v Beltincih in Turnišču ter za del ljutomerske občine, kjer letno pridelajo okrog 7 tisoč ton tržnih presežkov krompirja.
Pridelovalci..v organizirani proizvodnji v zadnjih letih s prodajo niso imeli težav, ker je lani spomladi krompirja primanjkovalo, pa ga jeseni mnogi niso prodali, saj so računali na višje cene. Kot kaže, pa se je tokrat zataknilo, saj je krompirja na trgu dovolj, in mnogi pridelovalci ne vedo, kam z njim. V kmetijskih zadrugah pravijo, da za to niso krivi, saj so bili pripravljeni jeseni prevzeti vse tržne presežke. Tudi zdaj se dogovarjajo s predelovalno industrijo, naj bi prevzela preostali krompir, vendar ta ponuja zanj nižje cene. Kot vse kaže, bodo pridelovalci krompir vendarle prodali, je pa to slaba izkušnja in opozorilo, da se pri takšnem »preračunavanju« včasih lahko tudi uštejemo.'
prirejo v hlevu so dobre in sploh ne morem pritrditi tistim, ki trde, da se bolj izplača prodati koruzo kot pa jo predelati v silažo oziroma zrnje zmleti in tako td poljščino ovrednotiti v živinoreji. Nasprotno! Čim bodo dopuščale finančne možnosti bomo stalež v hlevu še povečali, seveda pa bo za to treba pridobiti še nekaj zemlje.«
Tega, da imajo Tivadarjevi vse kmetijske stroje in da do mehanizacije ni bilo lahko priti, ne bom posebej poudarjal, kajti vsi kmetovalci so prehodili to težko po*. Večina si je pomagala s kre-uitom, tudi Tivadarjevi so ga nekoč vzeli, v zadnjih letih pa so kupovali le z lastnimi sredstvi kmetije. Je pa vendarle treba poudariti, menim, da so, glede na to, da so delali le na kmetiji (nihče ni bil v tujini in tudi noben stric iz Amerike jim ni pomagal), veliko dosegli: imajo novo hišo, ob njej pa kar 100 metrov dolgo gospodarsko poslopje. Le-to je, kljub postopni gradnji, »pod eno streho«.
Tivadarjevi vidijo še naprej perspektivo v delu in življenju na kmetiji. Gospodar Janez je še posebej srečen, da ne bo ostal brez, naslednika, saj je najmlajši sin, 19-letni Izidor, končal šolo za kmetovalce in je trdno odločen ostati na posestvu. Zdaj je sicer pred njim vojaščina, zato ga bodo leto dni sicer pogrešali, vendar bosta zato bolj poprijela sinova oziroma brata 23-letni Emir, ki je sicer, po poklicu pek, in 24-letni Marjan, zaposlen v tozd Elektromaterial Lendava. V zapisu pa seveda ne bomo prezrli gospodinje Barbare, ki pa se ne vrti le okrog štedilnika, ampak poprime povsod, kjer je potrebno.
Š. Sobočan
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Poletna neurja s točo nam s polj pobirajo letino
Nevihte s točo, stalne družice naših poletij, nam kljub intenzivni obrambi, ki deluje na območju osrednje in severovzhodne Slovenije, ne prizanašajo. To so kompleksni meteorološki pojavi z ekstremnimi spremembami v času in prostoru.
Slovenija leži na podnebnem območju, kjer se v vegetacijskem obdobju pojavljajo številne nevihte skupaj s točo, ki povzročajo veliko škode. Osnovna kmetijska pridelava je na prostem in tu so vsakoletne škode po toči reden pojav, katastrofe so pa pogoste. Že lep čas pri nas ni bilo leta, ki bi nam postreglo le z dobrim. Škode po toči, ki se jih največ zgrne na kmetijstvo, so že kar reden pojav. Strah, ki ga občutijo kmetovalci pred točo, ko se zgrinjajo črni oblaki, je predvsem posledica nepredvidenih okoliščin, ki se vsako leto večkrat ponavljajo.
V zadnjih desetih letih je pomurska pokrajina nekajkrat okusila vso surovost narave, ki je z neurjem in točo uničila velik del pridelkov. Zato je nujno, da se razvije zavarovanje pred nevarnostjo toče, ker se lahko le tako tudi pridelovanje bolje organizira. Ob škodnih dogodkih ni potrebna pomoč širše družbene skupnosti, ker prizadeti na podlagi vzajemnosti in solidarnosti dobijo odškodnino po zavarovalni polici.
Katastrofa, ki je leta 1978 prizadela Pomurje, je opozorila na zaskrbljujoče stanje v kmetijskem zavarovanju, saj je bilo zavarovanih zelo malo površin. Tedaj se je začela prebujati misel, da bi morala biti zavarovana vsaj organizirana kmetijska pridelava. Začela se je akcija za primerno zavarovalno zaščito poljedelske pridelave. Po letu 1978 uspehi in prizadevanja subjektivnih sil v TZO niso izostali in tako smo po letih zajeli v zavarovanje naslednje površine kooperacijske proizvodnje:
Kultura	1979	1980	1981	1982	1983	1984	1985
Žitarice	2.997	3.118	4.118	4.324	4.539	3.716	3.715 ha
Sladk. pesa	401	359	737	715	685	724	695 ha
Skupaj ha:	3.398	3.477	4.855	5.039	5.224	4.440	4.410 ha
Iz rezultatov je vidno, da se je zavarovalna zaščita kooperacijske pridelave precej razširila. V zadnjih dveh letih pa že beležimo precejšen padec v zajetju, ker se je že malo pozabilo na katastrofe iz let 1978 in 1980. V letu 1985 je precejšen izpad pri nekaterih kulturah, tudi pri sladkorni pesi.
Zajetje koop. pridelave v zavarovanje izven sladk. pese po TZO:
TZO	1979	1980	1981	1982	1983	1984	1985
M. Sobota	1.962	1.584	1.864	1.667	2.130	1.334	1.376 ha
Cankova	795	925	1.092	1.134	1.180	1.128-	1.089 ha
Prosenjakovci	112	338	380	401	440	448	379 ha
Petrovci	—	—	142	372	214	257	296 ha
Apače	102	120	541	271	285	353	428 ha
Videm ob Šč.	—	—	—	75	37	2	7 ha
Radgona	26	21	6	128	139	73	59 ha
Križevci pri Lj.	—	130	93	. 243	114	110	71 ha
Tok Ljutomer Tozd sadj. in vin. KZ	—	—	—	33	—	—	— ha
Panonka	—	. —	—	—	—	11	10 ha
Skupaj ha:	2.997	3.118	4.118	4.324	4.539	3.716	3.715 ha
Iz tabele je vidno, da se na nekaterih območjih ne more uveljaviti tovrstno zavarovanje, in to predvsem na celotnem območju KZ Lendava, KZ Panonka — TZO Martjanci in TZO Beltinci, v večjem delu občin Ljutomer in Radgona.
Na teh območjih TZO in kmetijski pospeševalci nit “pravili svojih nalog, ki so zapisane v akcijskem programu iz 1981 leta. Za razširitev zavarovalnega zajetja zaradi katastrof je bil namreč izdelan akcijski program, pri katerem so sodelovali republiški Komite za kmetijstvo, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica za Slovenijo in Zavarovalna skupnost Triglav, sprejel pa ga je tudi koordinacijski odbor TK SZDL Slovenije. Akcijski program bi moral postati,stalna dolgoročna naloga vseh dejavnikov — od pri-delavca hrane do potrošnikov. V Pomurju so v dosedanjih akcijah uspešno sodelovali tudi sami kooperanti TZO, ki skupaj s pospeševalci sodelujejo pri popisu zasejanih površin in s svojimi predstavniki tudi pri ocenitvi škode po toči. S takim sodelovanjem je dosežena nižja cena zavarovanja.
Tudi v letošnjem letu se Zavarovalna skupnost TRIGLAV, Pomurska območna skupnost Murska Sobota, vključuje v prizadevanje za popolnejšo zavarovalno zaščito kmetijske pridelave. V zavarovanje naj bi se vključila celotna kmetijska pridelava našega območja, kar bi zagotovilo boljšo prostorsko razporeditev rizika in s tem še nižjo premijo. Nosilec zavarovanja oziroma sklenitelj zavarovanja in plačnik premije za svoje kooperante je organizacija združenih kmetov — TZO ih v tem primeru je cena zavarovanja manjša.
Pomurje je kmetijsko območje in večina proizvodnje teče na zemlji kmetijskih pridelovalcev, združenih v TZO.
Ekonomsko in socialno varnost kmetijskih pridelovalcev omogoča zavarovanje posevkov in plodov. Torej je zavarovanje ekonomski ukrep, ki na osnovi vzajemnosti in solidarnosti omogoča obnovo, oziroma daje sredstva za nadomestilo poškodovanih ali uničenih stvari in predmetov.
Vse TZO so že obveščene o letošnjih pogojih zavarovanja posevkov in plodov. Višina premije je ostala ista kot prejšnja leta. Sedaj so na vrsti kmetijski proizvajalci in pospeševalci, da se akcija za zavarovanje čimprej konča.
Da nam ne bi poletna neurja s točo pobrala s polj letino brez nadomestila, je nujno, da se v akcijo za zavarovanje posevkov in plodov pred točo v letu 1986 aktivno vključimo vsi dejavniki v Pomurju.	.	Tibor BAGARI, kmet. inž.
Sedaj ga dobiš po želji, le da prinaša vsako zrno izgubo.
VESTNIK, 24. APRILA 1986
STRAN 7
Kaj bi
Beremo in pomnimo: »Če raziskovalci vzamejo viednote tistih družbenih skupin, ki so na oblasti, za merila kakovosti življenjskih razmer vseh ljudi v tej družbi, potem s tem potisnejo svoja raziskovanja v službo ideologije oziroma iz njih naredijo sredstvo za manipulacijo z ljudmi. Temu se lahko izognejo le tako, da merila za kakovostno življenje izoblikujejo na podlagi resne analize vrednot vseh različnih družbenih skupin oziroma slojev v neki družbi.«
VDOBNEJE je, če ne tvegamo — DOKLEJ ŠE?
Povsem namerno smo povzeli mnenje enega naših družboslovcev, saj ni skrivnost, da smo tudi v Pomurju priče izrazitemu razslojevanju prebivalstva, ko gre za .tisto znano načelo: imeti ali biti.
Namreč razslojevanje glede imeti. S tega vidika je nemara zanimivo, kako uveljavljati zdravo energetsko politiko, ki je čedalje pomembnejši element v okviru koncepta življenjske kakovosti in humanizacije dela. Anton Petkovič, psiholog, zaposlen na centru ža socialno delo v Murski Soboti, o tem razmišlja: »Jasno je, da spremembe obnašanja glede uporabe električne energije lahko zahtevajo pomembne spremembe v življenju posameznika, včasih celo v njegovem življenjskem slogu. Vzemimo pasivno izkoriščanje sončne energije v zgradbah, predelavo odpadkov, uporabo alternativnih oblik osebnega prevoza in podobno. Toda s psihološkega stališča je problem v tem, da se najpogostejše, celo enostavne vedenjske spremembe doživljajo kot potencialno neprijetne pa tudi tvegane. Namesto tega je ljudem ne samo najlaže, ampak tudi navidez najzanesljiveje nadaljevati z običajnim obnašanjem. Ključ rešitve je seveda ustrezna motivacija za spremembo obnašanja. Zdi se nam, da je skoraj neomejeno verovanje v možnost tehničnih in tehnoloških rešitev energetskega problema, ki pa ni bilo spremljano z ustreznim napredkom v »tehnologiji obnašanj«, v precejšnji meri privedlo do stanja, s katerim se spopadamo danes. Ne da bi dvomili v koristnost tehničnih rešitev, je upravičeno dvomiti, ali opiranje le na takšne tradicionalne pristope v energetski
- LENDAVA -........... —
Kako pritegniti mlade?
Pred kratkim so imeli mladi v lendavski INA-Nafti vo-lilno-programsko konferenco, na kateri so spregovorili o aktivnosti v preteklem letu in načrtih. Lahko povemo, da so bili mladi pred leti gonilna sila, pa naj je šlo za delovne akcije ali shode mladih naftarjev in petrokemikov Jugoslavije. Sčasoma pa je aktivnost popustila, pa tudi število članov se je zmanjšalo. Zaradi tega in posebnosti dela (triizmensko delo) je prišlo do problema in obstoja osnovne organizacije.
V zadnjem času je mladina dobila nekaj več »glasu« pri zaposlovanju mladih strokovnih kadrov, več pa bi morala prispevati za izboljšanje življenjskih razmer mladih.
J. Ž.
GORENJE VARSTROJ, TOZD TOVARNA VARILNE OPREME
to,
bo že
kako!
V iskanju projekta Pomurje 2000 (XIX)
politiki lahko prinese uspehe. Zaradi tega sodimo, da kaže večjo pozornost nameniti tezi, po kateri je treba rešitev energetske krize iskati predvsem v spremenjenem obnašanju. Ta je potrebna najprej pri neposrednih uporabnikih, nato tistih, ki izvajajo
I------------------------------
Lahko z veseljem ugotovimo, da ljudje vse več izkoriščajo zastonj sončno energijo.
Čas je, da razmišljamo o obdavčenju le-te, ali že o morebitnih inkasantih.
tehnične predpostavke za drugačno obnašanje uporabnikov in nazadnje na inštitucionalni družbeni ravni. Tako postavljena teza priča, da gre zlasti za psihološke in sociopsihološke fenomene, zato je v globalni energetski politiki nujno uporabljati spoznanja in metode teh znanstvenih panog.«
KAKO SPODBUJATI USTREZNO OBNAŠANJE?
Eden od sogovornikov za našo zadnjo okroglo mizo, Anton Petkovič, je nadaljeval: »Danes so že razvite ustrezne strategije za
Elrad se ozira v nebo z anteno kakršno so za nekaj časa postavili na ploščad pred hotelom Radin v Radencih med prikazom novega informativnega sistema. V proizvodnji naprav za sprejem signalov radgonska delovna organizacija pomembno dopolnjuje ponudbo Gorenja. Med temi je gotovo sprejemnik satelitskih signalov, ki omogoča gledanje TV programov iz najoddaljenejših kontinentov.
spodbujanje obnašanja, ki se mu zastavljeni energetski cilji morejo doseči brez žrtvovanja udobja posameznika ali življenjske kakovosti, kar sicer vedno spominja na smotrnejšo porabo energije. Nemalo raziskav, izvedenih v stvarnih življenjskih razmerah, največ v stanovanjih, pri prevozih in na delu, ponazarja, da imajo lahko različna obnašanja posameznika ali skupine dramatične učinke na količino rabljene energije. Tako je na primer ugotovljeno, da dve primerjalni družini v praktično istovetnih življenjskih okoliščinah — tehničnih, klimatskih, delovnih, socio-kulturnih — letno porabita povsem različno količino energije; ena do trikrat več kot druga. Sicer pa se pristopi za spreminjanje obnašanja in smotrno uporabo energije v glavnem odvisno od časa uporabe glede na dosego ciljev.«
Delavec soboškega centra za socialno delo je nato obširneje pojasnil preventivno in kurativno strategijo v energetski porabi, h kateri se bomo še vračali. Vsekakor so nam njegova spoznanja s pogleda stroke (psihologije) v pomoč, kajti za naslednjo, sedmo okroglo mizo, jih bomo skušali preveriti v konkretnem prostoru in času, namreč v pokrajini ob Muri. Povabili smo energetike, sociologe, politologe, filozofe, skratka razmišljajoče ljudi, ki se bodo v svojem imenu, in ne v imenu inštitucij, kjer so zaposleni, opredeljevali do zahtevnih, zapletenih in odgovornih razvojnih vprašanj energetskega gospodarstva. Branko ŽUNEC
RADGONSKO GOSPODARSTVO
Premajhna storilnost in
1 * • 1 • disciplina
Čeprav se bližamo h koncu četrtega meseca leta 1986, pa na različnih ravneh še vedno obravnavajo gospodarjenje minulega leta. Tako so o rezultatih gospodarjenja v radgonski občini razpravljali tudi na minuli seji občinskega komiteja Zveze komunistov in občinske konference SZDL. Splošna ocena radgonskega gospodarjenja je sicer boljša od ocen v drugih pomurskih občinah, čeprav  vsi skupaj spadajo med nerazvite, če jih primerjamo s slovenskimi občinami. Radgonskemu gospodarstvu delajo največ preglavic zmanjšanje izvoza, noveča-nje zalog gotovin izdelkov, zmanjšanje sredstev za akumulacijo, naraščanje kratkoročnih posojil z visokimi obrestmi ter seveda nizki osebni dohodki, če jih primerjamo z dohodki v drugi Sloveniji. Dana Sukič, predsednica izvršnega sveta, je dejala, da je sicer prav, da se osebni dohodki zaradi inflacije in nenehnega dvigovanja cen tudi povečujejo. Ni pa prav, da se hkrati ne povečuje proizvodnja. Podobnega mnenja so bili tudi drugi, češ da je zastonj valiti krivdo za slabo stanje v gospodarstvu na negospodarstvo, jim govoriti, da so neproduktivni ter da preveč bremenijo aelovne organizacije in osebne dohodke.
Radgonska občina se lahko izkoplje iz gospodarskih težav le z izboljšanjem kadrovske sestave, z boljšo tehnološko opremljenostjo ter z zmanjševanjem zalog in kratkoročnih posojil. V prvi vrsti pa bodo morali nameniti večjo pozornost storilnosti in disciplini. To so priporočali tudi Lini Apače, ki se še vedno ni rešila težav. Sprejeli so sklep, da OK Zveze komunistov in občinski sindikalni svet pripravita oceno položaja v Lini in jo podata zborom skupščine.
Bernarda Peček
V delovni organizaciji Gorenje Muta, kjer uspešno usklajujejo številke načrtov in poročil o realizaciji, so zadovoljni tudi z izvozom. Na nedavni novinarski konferenci so povedali, da je med izvoznimi izdelki najbolje prodajan jekleni granulat, sledijo pa mu vse vrste orodij in stroji iz zelenega programa. Prav zeleni program pa je temelj njihovih načrtovanj.
Na Muti že prek dvesto let izdelujejo kmetijsko »mehanizacijo«, kovaštvo je tradicija
Jože Ošlaj — lončar iz Filovec
(1924—1986)
Ustavilo se je njegovo lončarsko vreteno za vedno, tako kot seje za vedno in mnogo prehitro, še polno delovnega elana, ustavilo tudi njegovo življenje..
In Jožetu Ošlaju-Tratniku, kot šo ga po domače imenovali Filov-čani, je lončarsko vreteno zares pomenilo življenje. Že kot dvanajstletnega dečka ga je oče — prav tako lončar — uvedel v to'
obrt in so torej njegovi spretni prsti skoraj petdeset let gnetli in oblikovali glino. Vendar so bili tisti časi drugačni: na domačih ognjiščih so ljudje še kuhali v lončenih posodah in lončarski izdelki so bili iskani. Jože jih je vozil in prodajal po sejmih daleč prek meja Prekmurja. Ne samo življenje — glina mu je takrat pomenila tudi kruh. Ko si je začel ustvarjati svojo družino, je bilo vse. kar je premogel, spravljeno v skromnem vojaškem kovčku. A poleg je imel še mnogo več: veliko zagnanost in voljo do lončarskega dela.
Rezina kruha, ki jo je dajalo lončarstvo, pa je postajala vedno tanjša. Novi časi z industrijsko posodo lončarjem niso bili naklonjeni in tako se je Jože lotil kmetovanja. Gnetenju gline pa se ni mogel
— LENDAVA ——————.................... ................
Prihodnje leto 40-letnica društva
Ko so člani industrijskega gasilskega društva v lendavski INA-Nafti ocenjevali minulo delo, so poudarili, da so namenili največ časa urjenju gasilcev. Sodelovali so pri ocenjevanju društva, pa na jubilejnih proslavah. Udeležili so se republiškega tekmovanja gasilcev industrijskih gasilskih društev Slovenije, ki je bilo v Sečovljah in sodelovali na tekmovanju Matevža Haceta. V društvu se ukvarjajo tudi z mladimi gasilci. V prihodnje pa bo potrebno dati večji poudarek delu z mladimi, saj se otepajo dela v tej humani organizaciji. Med nalogami za letošnje leto omenimo organizacijo mesečnih vaj po obratih. Udeležili se bodo tekmovanja gasilskih rudarskih društev Slovenije, ki bo v Kočevju. Čaka jih še ocenjevanje društva in srečanje gasilskega društva za Rafinerijo Zagreb. Udeležili se bodo občinskega in medobčinskega tekmovanja gasilcev. Izvedli bodo akcije ob mesecu požarne varnosti. Ze sedaj pa so načeli, vprašanje praznovanja 40-letnice gasilskega društva prihodnje leto, ko bodo tudi organizator srečanja gasilcev v rudarstvu SR Slovenije.	Jože Žerdin
Na Muti na Koroškem
in na tej nastaja vse bolj sodobna delovna organizacija z atraktivnimi programi. Začeli so s tujimi licencami, zdaj pa delajo vse več z domačo pametjo. Tudi njihov enoosni traktor, ki bo obširno predstavljen na radgonskem sejmu (zdaj še ni v prodaji), so sami posodobili, ga naredili bolj uporabnega, varčnega in lažjega za upravljanje.
Za novo in povečano proizvodnjo nimajo ustreznih prostorov, zato bodo gradili nove delovne dvorane. Za kar 3.600 kvadratnih metrov prostora in uvedbo nove proizvodnje bodo rabili milijardo in osemsto milijonov dinarjev, od tega za
odpovedati: prej velike »piltre« so postale zdaj majhne »piitrce« za spominek in okras. Pred njegovo domačijo so ustavljali avtobusi turistov, ki so si hoteli ogledati rojstvo vrča pohliže. Pliskovice so pobi iška vale. fotoaparati so šklocali in mojstra Ošlaja lahko najdemo v številnih učbenikih, knjigah, revijah. na naslovnicah . . . Postal je pojem prekmurskega lončarstva.
Večkrat sem ga opazoval pri njegovem delu, ko so se mu prsti zazrli v brezoblično glino, vrtečo se na vretenu, in jo v nekaj trenutkih izoblikovali v volumen prikupnega vrčka, njegove bose noge pa so ves čas poganjale vreteno. Pa sem ga nekoč vprašal, ali je že kaj razmišljal o preureditvi vretena na motor. Nekam kislo se je nasmehnil in zamahnil z roko: »Vrtelo bi se že, toda ne bi imel tistega pravega občutka.« Glina mu je pomenila življenje in ljubezen in ostal je zvest tradicionalnemu lončarstvu.
Zazrl sem se v njegov vrč, ki ga imam doma, zazrl v njegov spomin. Poglejte ga tudi vi, gotovo ga imate pri hiši. vrček ali »piitrco« mojstra Ošlaja ...
A. Pen
gradnjo le 30 odstotkov, ostali denar gre za opremo. Muta je v sistemu Gorenja prva delovna organizacija, za katero bodo naložbeni denar zbrali po novem (in edinem) samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev v Gorenju za naložbe.
Delovna organizacija Muta je trdno vsidrana v domači občini in pokrajini. To najbolj dokazujejo z načrtovanim razvojem; ne iščejo namreč le atraktivnih programov; ampak donosne, ki jim bodo zagotavljali dovolj delovnih mest za enakomernejše zaposlovanje.
JoŠ
TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠI IZDELKI
S 420 zaposlenimi in s prihodkom, ki predstavlja do 60 odstotkov celotnega prihodka delovne organizacije, je tozd Tovarna varilne opreme najmočnejši člen Varstroja Lendava. Delo je organizirano v enotah oziroma obratih, in sicer: obrat tehnološke opreme, polizdelkov, montaža serijske opreme, navijalnica, montaža mrežnih transformatorjev in servis.
O letošnjih proizvodnih načrtih smo se pogovarjali s tehničnim direktorjem Lojzom Kramarjem.
»Ne glede na to da obseg varilne opreme za široko -porabo (varilni aparati do 200 A) zmanjšujemo, bomo letos predvidoma izdelali 66450 transformatorjev, od katerih jih bomo 30000 prodali na tuje. V skladu s težnjami po preustroju proizvodnje želimo biti bolj delavni pri profesio
nalni varilni tehniki. Letos bomo izdelali čez 3000 usmernikov in polavtomatov za varjenje (do 600 A), od katerih jih bomo 30 odstotkov izvozili. Sploh si prizadevamo, da bi v.svoje izdelke vložili več znanja in da bi zanje dobili kar največ sredstev. Naš nenehni cilj je: osvajanje tehnološko zahtevnejših programov. Dobre rezultate smo dosegli tudi pri izdelkih za tako imenovano uporovno varjenje. Izdelujemo stroje za strojno točkovno, dvo-točkovno in sočelno varjenje . . . V tem programu izdelujemo 12 različnih izdelkov, od katerih je najzahtevnejši že znani aparat vertivar, ki smo ga sami razvili.«
— V tozdu Tovarna varilne opreme pa izdelujete tudi različne rezalne stroje?
»Ta program je v skladu z našimi prizadevanji za osvojitev tehnološko zahtevnejših izdel
kov. Letos bomo izdelali najmanj 150 strojev za rezanje raznih materialov; predvsem kovin, s plamenom oziroma plazmo. Ukvarjali se bomo tudi z avtomatizacijo varilnih postopkov, kar vključuje dobavo celotne opreme in pripomočkov za nemoteno varjenje. V novi proizvodni dvorani, ki smo jo sicer odprli lani, vse bolj dobiva svojo končno podobo obrat, kjerbomo izdelovali orodja za preoblikovanje kovin, in sicer za lastne potrebe ter za zunanje naročnike. Ne smem pa prezreti tudi dejavnosti našega servisa, ki opravlja montažo in vzdrževanje naših izdelkov ne le na celotnem območju Jugoslavije, ampak tudi v drugih državah.«
Pogovor s tehničnim direktorjem je potekal pretežno o tehničnih vprašanjih. Reševanju teh in preustroju v proizvodnji v
Varstrojevem tozdu Tovarna varilne opreme resnično namenjajo veliko skrb. Pri vsem tem pa ima seveda veliko zaslug tudi skupina 35 strokovnjakov strojne in elektrousmeritve, ki so se na področju razvoja, konstrukcij in tehnologije že neštetokrat izkazali. V Lendavi pa še posebej poudarjajo, da ima Varstroj menda edini posebno raziskovalno enoto in da tudi zato uspehov ne manjka. Sicer pa se bodo strokovnjaki — zlasti skupina konstruktorjev — kmalu preselili iz utesnjenih prostorov v nove in tudi zato (boljše delovne razmere) lahko računamo, na vrsto novih izdelkov, vse pač v skladu s težnjami po prestrukturiranju proizvodnje. No, kmalu pa bodo iaže zadihali ludi na razvojnem oddelku in na oddelku za avtomatsko obdelavo podatkov.
Š. Sobočan
Razpisna komisija Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota ponovno razpisuje na podlagi 151. in 156. a člena Statuta SCTPU Murska Sobota prosta dela in naloge
VODIJ
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH
ENOT za:
— vodjo naravoslovno-matematične in pedagoške usmeritve
— vodjo tekstilnotehnološke usmeritve
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da je učitelj ali sodelavec v srednji šoli z visoko izobrazbo v svoji smeri.
—- da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vzgojno-izobra-ževalnem delu in opravljen strokovni izpit
Rok prijave je 8 dni. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge pošljite na naslov: SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE - RAZPISNA KOMISIJA ZA
VODJE, Murska Sobota, Naselje Veljka Vlahoviča 12.
STRAN 8
VESTNIK, 24. APRILA 1986
Gornja Radgona še vedno brez smeti(šča)
Po petih letih, kar jih je minilo od
leta 1980, ko se je pojavila nuja izbire novega prostora za odlagališče komunalnih odpadkov v občini Gornja Radgona, ker takratno v Apačah več ni zadostovalo, ogrožena pa je bila že pitna voda, se radgonski občani še vedno »pogajajo«, kje bo smetišče za celotno območje. V teh letih so morali odlagališče v Apačah prekriti, začasno pa so odlagali smeti v Hrastju-Moti, ki pa nikakor ni primerno glede na lego, saj so odpadke odlagali neposredno v podtalnico.
Za novo podobo odlagališča v Nemčavcih
V soboški občini imajo že nekaj let probleme z odlaganjem smeti. Osrednje odlagališče v Krogu je bilo že pred leti izkoriščeno, prav tako je izkoriščeno odlagališče pri Nemčavcih, trenutno pa je odprto odlagališče v Sebeborcih, ki pa bo zadostovalo kvečjemu še za pol leta. Zato so , nujne dolgoročne rešitve. Dele-' ’ gati občinskih skupščinskih zborov v Murski Soboti so pred nedavnim sprejeli odlok o ureditvenem načrtu za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in ureditev zemljišč v Nemčavcih. Na ta način bi uredili zemljišče bivših jam glinikopa v Nemčavcih v rekreacijske namene.
Območje, za katerega so sprejeli ta ureditveni načrt, obsega zemljišče vzhodno od naselja Nemčavci in jugozahodno od naselja Martjanci v skupni površini okrog 3,5 hektarja. Upravlja-lec odlagališča je tozd Komunala Sobota, ki mora odlagališče ograditi z»žičnimi ali plastičnimi mrežami, ki bodo preprečevale odnašanje odpadkov v okolico, prav tako pa tudi dostop do odlagališča. Hkrati morajo položiti pvc folije in mrežo cevi v zaščitni sloj zemlje za odvajanje izcednih voda. Za to se zavzema Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, ki je izdelal omenjeni ureditveni načrt. Po
končartem odlaganju komunal-
nih odpadkov je na tem območju — v povprečju za 123 odstotkov
predvidena gradnja večjega nadomestnega stanovanjskega objekta in gasilskega doma ter ureditev zemljišč v rekreacijske na-
Posebna komisija izvršnega sveta je obravnavala že pet možnih lokacij. Prostor v naselju Grabe v krajevni skupnosti Stogovci ni primeren zaradi oddaljenosti, pomanjkanja primerne dovozne ceste, občinske meje, bližine vodnih virov in velikih gozdnih površin.
Suha gramozna jama v Konjišču ie sicer zelo oddaljena, vendar bi glede na druge zahteve ustrezala, je pa preblizu obmejne karavle.
Za odlagališče v Radmošcih na me-
mene. Tako načrtujejo gradnjo nogometnega igrišča, igrišč za tenis in odbojko, nekaj površin pa bo namenjenih za prirejanje piknikov. Poleg tega računajo še na ureditev drsališča, minigolfa, rezervata za lovce in podobno. Skratka — obeta se povsem nova podoba zdajšnjega začasnega odlagališča komunalnih odpadkov v Nemčavcih pri Murski Se-
boti.
M. Jerše
Velika podražitev komunalnih
Cene komunalnih storitev v soboški občini so od 1. aprila višje od 60 do 171 odstotkov. Tako •so odločili delegati na skupščini občinske samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost v Murski Soboti, ki so se strinjali- s predlogom cenika komunalnih storitev tozda Komunala Sobota. Voda v družbenih in etažnih stanovanjih bo v povprečju dražja za 95 odstotkov. Odvoz smeti se bo podražil za 120 odstotkov, in sicer od stanovanj od 2,45 na 5,40 dinarja za kvadratni meter, od trgovin pa od 7,50 na 16,50 dinarja. Nekaj večja je podražitev za delovne organizacije, ustanove in zavode
— ki bodo poslej morale plače
vati namesto 6,50 kar 14,50 dinarja. Odyoz odpadkov s kesoni pa bo dražji za 122 odstotkov.
ji med krajevno skupnostjo Črešnjev-ci Zbigovci Negova so ob pregledu ugotovili, da je predvideno odlagališče na delno opuščenem plazovitem vinogradniškem območju, ki je v strogem povirju Rodmoškega potoka in na južni strani tik ob gozdnih površinah. zato je temu nasprotovala krajevna skupnost Črešnjevci Zbigovci.
Gozdna površina predvidenega odlagališča v Ažencih zahodno ob cesti Police—Aženci je sicer slabše sestave. vendar pa je ob vznožju naselje, zato bi ogrozili nižje ležeče izvire pitne vode. Zadnje možno odlagališče je bilo na Negovi ob robu Ku novske dobrave in Krčovine. Tudi ta lokacija ni bila primerna zaradi bližine gozda ter manjših izvirov podtalnice.
Samoupravna komunalna skupnost je naročila na podlagi prejšnjih negativnih rezultatov pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti primerjalno analizo možnih lokacij odlagališča komunalnih odpadkov. Ostale so tri lokacije: Turjanski Vrh, Hercegovščak in Lesjakova struga v Gornji Radgoni. Nazadnje je ostala le Lesjakova struga, zato je izvršni svet v uradnih objavah pomurskih občin 14. 2. 1985 objavil osnutek ureditvenega načrta. .
Toda spet se je zataknilo — tokrat so se odlagališču smeti uprli krajani krajevne skupnosti Gornja Radgona.
storitev
Največje podražitve napovedujejo pri kanalizaciji, saj bodo gospodinjstva odštela mesečno za 171 odstotkov več denarja za kubični meter odpadne vode. V številkah znaša to 19 namesto dosedanjih 7 dinarjev, pri drugih uporabnikih pa 32 namesto 12 dinarjev, oziroma 167 odstotkov več. Kot je navedeno, so letošnje cene komunalnih storitev usklajene z določili družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen. Na račun novozgrajenih objektov, kot so vodovodi v Moravskih Toplicah, Rakičanu in Černelavcih ter kanalizacija v Černelavcih in Beltincih, je tozd Komunala Sobota razširil dejavnost, s čimer so se zelo povečali tudi stroški vzdrževanja.
Sicer pa so na skupščini sprejeli tudi sklep o veljavnosti sa-
V poslanem odklonilnem stališču so navedeni naslednji vzroki: v neposredni bližini omenjene lokacije je najbolj urbano naselje, kjer živi največ mladih družin z otroki, prav tako sta v neposredni bližini dva otroška vrtca in novo zgrajeno stanovanjsko naselje: lokacija je predvidena v bližini športnega rekreacijskega centra, kjer se vse leto zbira veliko mladine: na takem smetišču se radi zbirajo otroci in druge sumljive osebe: v neposredni bližini je sejmiščni prostor: Gornja Radgtyta je obmejno mesto z mednarodnim mejnim prehodom; predvideno smetišče je na začetku zaščitenega vrelčnega območja, ki je bilo potrjeno z občinskim odlokom, ter zadnji vzrok, zakaj Radgončani ne sprejmejo na svojem območju smetišča, je najbolj prepustna zemlja in je glede na zaščito vrelcev vsekakor primernejša dosedanja lokacija v Hrast-ju-Moti.
Zaradi vseh teh vzrokov zbori skupščine občine na minuli seji niso sprejeli nobenega odločilnega sklepa, izvršni svet pa po petih letih problema ni rešil in ga že tretjič predaja novim delegatom. Sklenili pa so, če se večja urbanizirana središča, kot so Radenci, Videm in Apače, ne bodo v kratkem dogovorila na miren način, da bo odlok neizogiben.
B. Peček
moupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti za obdobje 1986—1990, podoben sporazum Zveze komunalnih skupnosti Slovenije v tem srednjeročnem obdobju in družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu .do leta 1990. V programu dela za letošnje leto pa je poleg rednega in naložbenega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav dan poseben poudarek preskrbi prebivalcev z zdravo pitno vodo. Med novostmi sta tudi vzdrževanje in razdelitev sredstev za dopolnilne programe krajevnih skupnosti, kakor tudi za prednostne programe krajevnih skupnosti za gradnjo komunalnih objektov in naprav, za kar naj bi odšteli 20 milijonov dinarjev.
Milan Jerše
naročila za PREMOG bomo sprejemali
od ponedeljka, 5. maja dalje.
Obveščamo vse, ki želijo premog, v kurilni sezoni 1986/87, da si ga naročijo v eni izmed poslovalnic KURIVA.
Premog si mora naročiti vsak posameznik, ker naročil s seznamov ne bomo upoštevali.
tozd merkor VELETRGOVINA
MURSKA SOBOTA
V skladu z zakonom o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) in sklepom skupščine z dne 26. 3. 1986 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
o prodaji poslovnih in stanovanjskih prostorov, ki bo 12. maja 1986 ob 12. uri v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava, Partizanska 52.
— Poslovni prostor, 54,41 m’ Poslovni prostor, 34,93 m2
— Poslovni prostor, 85,62 m2
Omenjeni prostori so v zgradbi na Partizanski ul. 33.
Udeleženci morajo pred začetkom natečaja vplačati 10% varščine od izklicne cene.
Podrobnejše informacije dobite pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava, Partizanska ul. 52, vsak dan od 7. do 11. ure.
733.975.— din
466.977— din
1.153.249— din
gorenjem^
Tovarna poljedelskega orodja, kmetijske mehanizacije in livarskih izdelkov, n. sol. o.
62366 Muta
Telefon: (062) 873 140
Telex: 33257 yu limuta
MOTORNA ROTACIJSKA KOSILNICA
Uspešno jo uporabljamo za košnjo zelenic. Komplet z zbirno košaro še povečuje njeno praktičnost, saj odpade zamudno zgrabljanje pokošene trave.
TEHNIČNI PODATKI:
Pogonski motor: TOMOS UMO 06,2-taktni, 1,3 kW pri 3500 »/min
Delovna širina: 45 cm
Višina reza: možna regulacija 27, 40, 54, 68, 80 mm
Zmogljivost: 100 m7h
Dodatna oprema: vreča za zbiranje trave, nameščena zadaj, prostornina 60 dm^
Material ohišja: silumin
Varovanje: nož je pritrjen prek zdrsne sklopke
ENOOSNI TRAKTOR SPECIAL
PREDNOSTI:
Univerzalni priklop z odgonsko gredjo n 612 ./min pri 3000 ./min motorja.
Vrtljiv komandni drog. Izredna zmogljivost z naslednjimi priključki: rotacijska freza, rotacijski plug, priključna rotacijska kosilnica, snežna freza, celotni program priključkov.
TEHNIČNI PODATKI:
Motor: 4-taktni, bencinski
Hlajenje: zračno
Maksimalna moč: 5,2 kW pri 3000 »/min
Pnevmatika: 4,000 x 12. traktorski profil
Masa stroja brez priključka: 140 kg
DEJAVNOST DELOVNE ORGANIZACIJE:	dj o e za sadjarstvo ter izde-
—	izdelava poljedelskega, vrtnega in cvetličnega J
lava vseh vrst odkovkov;	^,»Lar^e mehanizacije z vlečnimi stroji in pri-
-	izdelava kmetijske, komunalne m vrtičkarske menam ,
ključki;	. uijtcov
-	izdelava vseh vrst kovinskih čistilnih sr®”®‘delova,ne električne avtomobilske indu-
— izdelava sive litine za potrebe kovinskopred
strije.
TURISTIČNO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA__________
Uresničili načrtovane naloge
Upravni odbor Turističnega društva Murska Sobota je na minuli seji, I. aprila, pregledal opravljeno delo društva, ki je bilo ustanovljeno pred slabim letom. Veliko načrtovanih nalog so uresničili, nekaj pa jih je še osta-. lo, tako na primer ustanovitev Pomurske turistične zveze, izdaja turistične karte in prospekta ter značke in hkrati zaščitnega znaka turističnega društva — predlagana je silhueta soboškega spo» menika na Trgu zmage z lipovim listom. Z gostinskimi delovnimi' organizacijami je že dogovorjeno, da bo turistična taksa namenjena tudi za potrebe turističnega društva, zato bodo v ta namen ’odprli poseben žiro račun. Ena izmed nalog, ki še ni povsem uresničena, je izdelovanje spominkov, za kar naj bi prevzeli odgovornost učitelji tehnične vzgoje, hkrati pa bi se povezali z vsemi obrtniki, ki bi lahko izdelovali primerne spominke za prodajo. Razglednice so že pripravljene, prav tako pa je narejen predlog programa borovega go-stiivanja (o njem bodo podrobneje razpravljali na eni od prihodnjih sej), ki bo poleg Miklo-ševega sejma ena največjih prireditev v okviru Turističnega društva Murska Sobota. Z Mikloše-vim sejmom so zadovoljni tako trgovci kakor kupci, saj je bila to edina večja prireditev take vrste v Murski Soboti (turisti, ki so obiskali sejem med bivanjem v Moravskih Toplicah ali Radinu so celo predlagali, da bi bil lahko podoben sejem pogosteje, tudi v Moravskih Toplicah). 'Zanimanje prodajalcev je veliko, zato bodo morali najprej narediti načrt razdelitve prostora, vključili pa naj bi tudi kulturno-zaba-vne prireditve in folkloro.
Najpomembnejša naloga TD Murska Sobota v prihodnjih mesecih pa je skrb za prijaznost in čistočo, kar je- še vedno črn madež ne le murskosoboške, temveč celotne pomurske turistične ponudbe.
B. Peček
LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom ih gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana — tozd tovarna pohištva MIZARSTVO Ljutomer, n. sub. o., Ljutomer, Ul. Rada Pušenjaka 1
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta tozda prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA
FINANČNO-RAČUNOVODSKE-GA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
—	da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih oz. nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na zgornji naslov z oznako »za začasni kolegijski organ«.
Kandidati se morajo prijaviti v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Delovna organizacija Servis vozil in kmetijske mehanizacije, p. o., Ljutomer, Kolodvorska 16 a
Delavski svet delovne organizacije RAZPISUJE imenovanje
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA ORGANA
DELOVNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje;
—	visoka izobrazba tehničke, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na zahtevani stopnji in smeri izobrazbe,
—	višja izobrazba istih smeri in 5 let delovnih izkušenj na zahtevani stopnji in smeri izobrazbe,
—	da ima organizacijske sposobnosti, — da je moralno neoporečen,
—	da ima pozitiven odnos do socialistične družbe in samoupravljanja.
Poslovodni organ bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje razpisanih del morajo biti vložene pisno v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Servis vozil in kmetijske mehanizacije, 69240 Ljutomer. Kolodvorska 16 a, s pripisom na ovojnici »za razpisno ko- * misijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
STRAN 9
VESTNIK, 24. APRILA 1986
naši kraji in ljudje
MOST JE — HID VEG: DELO IN
Ko smo prišli v Mostje—Hid-veg s predlogom, da bi o kraju napisali kaj več, so nas predstavniki vasi odvračali o tega, češ, malo še počakajte, saj tačas ni nič posebno novega. V nadaljevanju pogovora pa smo le ugotovili, da je škoda, če bi kraj zapustili z nepopisano beležnico.
V teh dneh bodo izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti. Začete aktivnosti bodo nadaljevali novi tovariši in ne bo jim manjkalo dela. Sredstva, ki jih zbirajo s samoprispevkom, bodo omogočila ureditev poslopja stare šole, sicer zgrajene 1912. leta, vendar jo bodo obnovili: prekrili, prezidali, uredili notranjost. Tudi na posodobitev dvorane ne bodo pozabili. Bolj kot vaški odbor pa bodo pohiteli mladinci, ki prav v teh dneh preurejajo šolske kletne prostore v neke vrste mladinski klub.
»V Mostju in Banuti, vasi, ki je tesno povezana ž našim krajem, je okrog 50 mladih. Veliko jih hodi v srednje šole v Mursko Soboto in Lendavo, dosti je zaposlenih, medtem ko sta se kmetijstvu povsem posvetila le dva mladinca s tega območja. Mladi se udejstvujemo predvsem na kulturnem in zabavnem področju. Nazadnje smo se predstavili ob dnevu žena, ko smo pripravili obširen program,« je povedala Marjana Bela, dijakinja, ki se ze-
DOSJE ŠTEFANA DUHA S TRDKOVE
ON SEKA, ON KLESTI TA GRČAVI LES
Dve leti minevata, odkar smo z njim, najprej doma na Trdkovi, nato pa na skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Murski Soboti, iskali smisel (ne)vsakdanjega primera, ki bi ga mogli mirne duše »pretopiti« v kriminalni romanček z delovnim naslovom — predlaga ga sam prizadeti — Samoupravni hlapec Jernej in njegova pravica. »Letos odhajam desetletnico, ko me je invalidska komisija razglasila za invalida druge kategorije, kar v praksi pomeni, da me je postavila na cesto«, se mu je zapisalo v začetek izpovedi na desetih gosto tipkanih straneh, ki so te dni s spremnim dopisom priromale na naš naslov. Takrat, namreč pred dvema letoma, se je odpovedal, da bi ga »dali v časopis; iz več razlogov. Računal je pač, da vendarle kaj opravi: ali na vrhovnem sodišču SRS ali na ustavnem sodišču SRS ali na Centralnem komiteju slovenskih komunistov ali na republiškem izvršnem svetu, ki je njegovo pritožbo poslal na komite za zdravstvo in socialno varstvo. Očitno se je krepko uštel, kajti povsod so ga na kratko odpravili, češ: za to nismo pristojni. Naposled je sklenil, da se nam vnovič oglasi, četudi si bo morda zavoljo tega — kot mu je »ušlo« v pismu in ob nedavnem obisku na Trdkovi — nakopal na glavo bes in maščevalnost naših nikomur odgovornih malih bogov ter posmeh ljudstva. Da bi se zgodil čudež kar z drugimi besedami pomeni, da bi se na izplačilnem listku znatneje povečal znesek pokojnine z varstvenim dodatkom — februarja je dobil vsega 35.741 dinarjev — v to ni verjeti
KO JE REVMATIZEM ŠPANSKA VAS IN NAJ BI ŠKORENJ, NE KUČMA, ČUVAL GLAVO
Sicer pa Štefan Duh, gozdni delavec, ki je sekal in klestil in žagal že leta 1938 na državnem posestvu Kneževo, kasneje med vojno na Madžarskem in v Nemčiji ter nazadnje pri tozdu Gozdarstvo KG Rakičan, v izogib nesporazumom dodaja: »Ze pred leti je neki zdravnik zapisal, da se počuti kot nadzornik, drugi pa kot čuvaj bolniške blagajne. Ne trdim sicer, da tudi pri nas ni nekaj dobrih zdravnikov in ti naj mi to oprostijo. Toda večina jih je le čuvajev.« Ko smo se prebijali skozi skladovnico vse mogoče dokumentacije (receptov, potrdil, mnenj in še marsičesa), je hkrati nastajal seznam podpisanih na posameznih papirjih. Navajamo po beležki: dr. Kostič, dr. Miklič, dr. Valjeva, dr. Šošta-ričeva, dr. Senčar, nevrologinja Vesna, dr. Županjevac, dr. Štefan Kološa, dr. Petrovič-Mauser-jeva, Vrabl, Radovan Starc, dr. Blagovič, dr. Požun in dr. Lucijan Borko. Predvsem pa se nam je v mislih čedalje bolj bistrila (beri: meglila) zgodba, podobna še kakšni, v kateri glavni igralec v bistvu igra vlogo statista, statist pa vlogo glavnega igralca. Štefan Duh, ki se je leta in leta gnal s trebuhom za kruhom in delal za boljši jutri, si je — poleti v sopari, pozimi v zmrzali — nabral prehlada, revmatizma in kar je temu podobno. Saj, kdo pa je recimo pred dvema ali tremi desetletji kaj dosti dal na tako imenovano varstvo pri delu in delovne razmere: O kakršnemkoli plačilu nadur pa se tako ni moglo veliko razpravljati. Iz 60-ih let se mu je vtisnila v kosti in spomin epizoda iz pokljuških host na Gorenjskem, tik ob meji z Avstrijo. Ob (z)mrzli prehrani, brez spodobne obutve in zaščitnih rokavic ter za zaslužek, ki je komajda zadoščal
KULTURA
Tudi v Mostju je v zadnjih letih »zraslo« veliko novih hiš. Posnetek je nastal v »Koloniji«.
lo razdaja v mladinski organizaciji. Ko pa bo vaški dom povsem urejen, bomo skušali dejavnost mladinske organizacije popestriti.
»Tudi vaške pevke se tega veselimo,« je povzela besedo Marjanina mama Regina, ki se je maloprej vrnila iz službe v lendavskem Univerzalu, kjer je knjigo-vodkinja. »Zdaj se sestajamo pri nas, kjer je sicer dovolj prostora, vendar bi rade, da bi bili družbe
za golo preživetje, je Duh žagal in drvaril ter s kolegi preklinjal ta krasni, novi svet. Nič manj ga ni grabila jeza, ko mu je zdravnik na račun poškodovane glave — »bila je v napoto vitkemu, desetmetrskemu gabru« — »strokovno« svetoval, naj drugič ne dela z njo, ampak z rokami. Dal mu je tabletke in ga odslovil.
»Za nekatere se najde čas, za druge ga ni nikoli,« je bridko razočaran pripovedoval na videz žilav Goričanec, ki mu je življenje razbrazdalo obličje in ga pahnilo v svojevrstno »disidentstvo«, če ne kar čudaštvo. Ne iz
V prispodobi in v resnici je bilo življenje gozdnega delavca Štefana Duha s Trdkove na Goričkem ena sama grča, ki jo je sekal in klestil in žagal, nazadnje pa skorajda obupal. (Posnetek: B. Ž.)
ni prostori čimprej nared. Naš zborček ima 12 pevk in troglasno rade prepevamo slovenske narodne pesmi. Dovolj smo nastopale predvsem v domači vasi, na-zadnja ob prazniku žensk, pa v sosednjih krajih smo se predstavile. Redno pojemo tudi na pogrebih.«
»V Mostju se pripravljamo na ustanovitev kulturnega društva, ki bo imelo dve sekciji: ženski pevski zbor in dramsko skupino.
bira besed, ko prenaša zagrenjenost na sogovornika, rekoč: »Zdaj, ko imam za sabo že 10-le-ten študij medicine na lastne.m organizmu, se ob pitanju s kemikalijami počutim kot pitanec v pitališču s hormonskimi krmili. Revmatična obolenja so za večino naših zdravstvenih organov lanski sneg. Sicer star pregovor pravi, da škorenj čuva glavo, in ne kučma, vendar tudi to v dokajšnji meri vpliva na prehladna obolenja. Začelo se je z glavobolom, najprej na temenu, nato prešlo na tilnik, v grlo in usta . . .«
DIAGNOZA: PLOSKE NOGE, SHUJŠANA POTOVALKA IN TISOČLETNA ZAPOVED
Prva postaja Duhovega »križevega pota« je bila zdravstvena ambulanta pri Gradu junija leta 1965. Sledil ji je zdravstveni dom v Murski Soboti, a v obeh primerih so pacienta žejnega prepeljali čez vodo. Ker gre v tretje rado, se je raje odpravil k zdravnikom' v Avstrijo, kjer so mu resno svetovali naj opusti težaško delo gozdnega delavca. Zavoljo dolgov si kaj takega ni mogel privoščiti in to se mu je pozneje večkratno maščevalo. Kaj vse je videl in doživel po ordinacijah in čakalnicah zdravstvenih ustanov v Murski Soboti in Mariboru ni, da bi obnavljali, nesporno pa drži, da je dobil slonovsko kožo in
Tedaj bodo aktivnosti verjetno večje, zlasti naj bi zaživela dramska dejavnost, saj zadnja prireditev v vaškem domu dokazuje, da so mladi sposobni pripraviti in izvesti tudi zahtevnejša besedila. No, za pevski zbor pa ima že precej izkušenj in zanj ni bojazni, da bi popustil,« je zagotovil predsednik krajevne konference SZDL Janez Brunec in nadaljeval: »Naše pevke so bile doslej prepuščene same sebi. Po formalni ustanovitvi kulturnega društva si obetamo tudi gmotno pomoč od kulturne skupnosti oziroma zveze kulturnih organizacij, saj ne moremo dovoliti, da bi si še naprej same kupovale obleke za nastope, plačevale stroške potovanj itd.«
Mostje, ali po madžarsko Hid-veg, je uradno sicer ena vas, vendar ga domačini »delijo« na Staro Mostje in Kolonijo Mostje. V starem delu naselja žive predvsem Madžari, v novem pa pretežno Slovenci. Ti so se tu naselili po koncu prve svetovne vojne, ko so .razlastili veleposestnike. Skoraj sestavni del naselja je tudi na drugi strani ceste ležeča Banuta, zato vasi sestavljata eno krajevno skupnost. Na tem območju je kmetijstvo dokaj dobro razvito, precej ljudi pa tudi dela v Lendavi. Med ljudmi vlada pristno sožitje, zato uspehov ne manjka.	č '
S. Sobočan
za nemeček diagnozo: ploska stopala, vibracijska bolezen in prirojena anomalija na hrbtenici. Duhov komentar: »Kar se tiče ploskih stopal, jih ni imel ne moj oče ne ded ne praded, saj so vsi trije služili vojake presvetlega av-stroogrskega cesarja, kjer plo-skonogih niso sprejemali.« Da se ne bi izgubili v medicinski terminologiji, naj pojasnimo, da pomeni revmatizem — to je namreč tisto, kar je Duha prignalo pred invalidsko komisijo — trganje po udih, oziroma je to splošno ime za obolenja sklepov, mišic in podobnega, ki nastajajo mnogokrat zaradi prehlada. Toda zdi se, da našega junaka niso nikjer preveč resno jemali, kajti baje mu je nekdo iz galerije zdravstvenega osebja, s katerim je imel opravka, poočital neredno življenje. Le kdo, ki je količkaj okusil garanje v hosti, pa more imeti redno življenje? Sicer pa Duh zaseka v še eno grčo: »Ze tisočletja velja pravilo: pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved, vse drugo je privesek in olepšava. Kdor se pritožuje, mu je treba pokazati moč in oblast . . . Ko sem bil leta 1977 na pregledu pri nevrologu mariborske bolnišnice, je imel eden mojih predhodnikov s sabo manjšo, nabito polno potovalko. Po pregledu je ta neverjetno shujšala, Jasno, ne?«
Pregledom so sledile pritožbe; na republiško sodišče združenega dela, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tako naprej. Toda vse kaže, da se republiški uradniki z nekim Duhom iz Prekmurja niso imeli ne časa ne volje ukvarjati, saj niti pritožbe niso prebrali. Ni zahteval invalidske pokojnine, kot so ga razumeli, marveč ustrezno zdravljenje v spodobni zdravstveni ustanovi. Zal ne za eno ne za drugo ni bilo ne pripravljenosti ne denarja. Koliko denarja, časa in živcev je pri vsem tem sam izgubil, o tem Stefana Duha nihče ni vprašal. Od decembra 1976 je doma na Trdkovi in z ženo Terezijo pomalem gospodarita na približno hektarski kmetiji-ci; če to ime sploh zasluži. In če so nam na soboški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja nič kaj prijazno dali vedeti, da je zanje primer Duh od leta 1984 končan, potem je pač končan. Sam se lahko zgolj priduša: »Si mislijo vsi ti intelektualci, da nisem znal drugega kakor prepevati tisto ponarodelo: on seka, on klesti ta grčavi les, vmes pa preklinja krivični ta grbavi svet. Bil sem seveda naivec, da te beračije leta 1966 nisem prodal, plačal posojilo in zdravnika, da bi me do kraja ozdravil, si oprtal nahrbtnik in odšel tja, kjer sonce doli gre.«
Branko ŽUNEC
(R ESN JEVCI - ZBIGOVCL
ASFALTIRATI
CESTE IN OBNO-
VITI VILO HOLD
Po nekajletni mlačnosti se je med občane krajevne skupnosti Crešnjevci-Zbigovci ponovno vrnilo življenje, volja do uresničenja skupnih načrtov. Pa ne, da bi trdili, da tega ni bilo v teh krajih že prej! Imeli so voljo in v prejšnjem srednjeročnem obdobju veliko načrtov, toda le malo ali skoraj nič od tega ni bilo uresničenega, tu mislimo predvsem na asfaltiranje cest. Delegati so imeli občutek, da za svojo krajevno skupnost niso storili ničesar.
LETO IN 8 MESECEV BREZ KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
Prvi krajevni samoprispevek v tej obmestni krajevni skupnosti so sprejeli 1978. leta, iztekel se je 1983. Veliko je bilo načrtovanega, uresničenega bolj malo. Pa vendar so spoznali, da bodo lahko le sami največ prispevali k razvoju kraja, zato so se odločili za drugi krajevni samoprispevek, ki so ga sprejeli na referendumu 9. februarja 1986. leta. Na zborih občanov so že več let zahtevali ureditev komunalnih zadev in po zaslugi predhodnikov sedanjega krajevnega vodstva je del njihovih načrtov tudi zapisan v družbenem planu občine Gornja Radgona za obdobje 1986-1990.
Posebnost krajevne skupnosti Crešnjevci-Zbigovci je v njeni veliki razvejenosti, bližini mesta in v tem, da se število prebivalcev veča iz dneva v dan. Vseh skupaj je okrog 1700, od tega je zaposlenih približno 400. Hišnih številk je bilo ob zadnjem popisu prebivalstva 128, sedaj pa jih je že 200. Zato je že skrajni čas, da se sprejme zazidalni načrt, po katerem bodo v teh krajih (ki
Vaščani Črešnjevec so bili vedno pripravljeni pomagati, ko je šlo za skupno korist, pa naj je bila to gradnja gasilskega doma, polaganje betonskih cevi ali ureditev potoka.
mnoge privlačijo zaradi bližine centra in goric) gradili bolj načrtno. S tem zazidalnim načrtom bodo tudi dobili zagotovilo, da bodo urejene komunalne zadeve — na primer kanalizacija in vodovod (v Črešnjevcih so zgradili vodovod šele minulo leto).
UREDITEV TRANSFORMATORSKIH POSTAJ IN POTOKA
Če v minulih letih niso uspeli asfaltirati cest — cesto od krajevne meje z vasjo Herce-govščak do priključka na lokalno cesto v Policah naj bi asfaltirali že letos — pa so presegli načrtovano z gradnjo transformatorskih postaj in ureditvijo potoka. Ena pomembnejših nalog, ki jih še čaka, je gradnja telefonskega omrežja v vaseh Črešnjevci, Zbigovci, Orehov-ski Vrh, Orehovci in Ptujska Cesta. Ž denarjem krajevnega samoprispevka pa naj bi zgradili še vodovodna zajetja in lokalne vodovode v vaseh Police in Ptujska Cesta. Prav gotovo je to velika želja vseh tamkajšnjih krajanov, zato bodo tako kot v Črešnjevcih organizirali lokalne delovne akcije. V omenjeni vasi so namreč krajani po
zaslugi aktivistov (kakor je Peter Žnidarič) uredili del potoka ter položili betonske cevi za prepust vode.
VILA HOLD - KULTURNO SREDIŠČE
Že od druge svetovne vojne dalje je vila Hold središče kulturnega dogajanja v tem kraju, pa tudi družbenopolitičnega in samoupravnega življenja. V njej imajo sedaj svoje prostore krajevna skupnost, mladinska organizacija in kud Peter Danj-ko. Obnovo bodo financirale stanovanjska in krajevna skupnost (čakajo še na odločitev kulturne skupnosti, kakor je dejal predsednik skupščine KS Crešnjevci-Zbigovci Drago Perša). Izvajalec del še ni znan, obnavljali pa jo bodo v letu 1987 pod strogim nadzorstvom spomeniških varstvenikov. Po lanskih izračunih bodo stroški znašali čez 100 tisoč dinarjev, oziroma se bo v ta namen zbralo toliko denarja. Porabljenega bo prav gotovo več. Kakšna koli bo končna cena, krajani menijo, da se bo izplačalo. Z obnovo vile Hold bi namreč dobili 3 ali 4 stanovanja, dvorano za kulturne prireditve, svoj polepšani prostor pa bi
imeli tudi krajevna skupnost in mladina.
Ne smemo pozabiti domačije Petra Dajnka, ki je bila obnovljena 1983. leta in jo obiskuje vse več šolarjev in izletnikov. V kultumoumetniškem društvu je aktivna predvsem tamburaška sekcija pod vodstvom Petra Fekonje.
GASILCI IN MLADINA -ČREŠNJEVCI, OREHOVCI, ZBIGOVCI
Ob minulih volitvah je prišlo do prave poživitve vaškega dela, je dejal Drago Perša. Mladina v Črešnjevcih in Orehovcih deluje dobro in z vso odgovornostjo prevzame posamezne naloge.
Med zelo aktivnimi v teh krajih so tudi gasilci. Društvo v Črešnjevcih ima kar 70 članov, ki so z lastnimi sredstvi in ob pomoči sovaščanov (največ zaslug ima družina Volf, kakor je povedal blagajnik gasilskega društva Martin Žnidarič) zgradili dom in ga predali namenu 1974. leta. 1975 so dobili novo motorno brizgalno, posebnost pa je ta, do so jim pri nakupu pomagali zdomci — vaščani, ki so na začasnem delu v tujini. " Bernarda Peček
STRAN 10
VESTNIK, 24. APRILA 1986
ne zgodi se vsak dan
Triletna Susy iz britanskega Burnhama se je toliko navadila na televizijo, da ne more več brez nje. Gleda vse, le kakšnih filmov o živalih ne mara.
Ne pravijo našemu rodnemu planetu zaman modro-zeleni planet, saj ga pokrivajo modra prostranstva morij in oceanov, prav tako pa tudi zeleni plašč najraz-novrstnejšega rastlinstva. Znanstveniki pravijo, da uspeva na Zemlji kakih 350.000 rastlin, od katerih pa človek uporablja le drobec za hrano in druge potrebe. Najširše gledano, človek izkorišča kakih 3.000 rastlin, zares intenzivno pa le okrog 100 različnih rastlin. A prav v velikem zelenem bogastvu Zemlje in v njegovi pestrosti so skrite ogromne zaloge, primerne za izboljšanje človekovega življenja. Treba jih je le načeti in spoznati, dokler je še čas. Zeleni plašč Zemlje se namreč na nekaterih delih hudo trga in guli — propadajo gozdovi in propadajo mnoge rastlinske
Prepovedane
majice
Britanski tekstilci so nezadovoljni zaradi odločitve kraljeve hiše, ki je prepovedala izdelovati majice s portreti Andrewa in njegove zaročenke Sarah Ferguson. Tovarne, ki izdelujejo te mejice, so računale, da jim bo poroka princa Andrewa prinesla več milijonov dolarjev dobička. Zdaj so se pritožili, da bo njihovo mesto na trgu zasedla konkurenca iz tujine. Več članov parlamenta je zaprosilo kraljico Elizabeto, naj prouči prepoved, ki bi utegnila narediti veliko škodo britanski tekstilni industriji. Izdelovanje majic s portreti članov kraljeve družine so prepovedali tudi leta 1981 ob poroki princa Charlesa, vendar pa so takrat kljub vsemu dovolili prodajati rute, šale in brisače s kraljevimi emblemi in fotografijami.
PRESENEČENJE
— Nekateri Sobočani so v. aprilskih dneh vzeli parolo »Naše mesto — čisto mesto« čisto zar^s.
— Pravilno!
— To že. Zdaj pa je spet po starem.
— Ja, Sobota je le Sobota.. .
SE O VREMENU
Do konca stoletja ni treba pričakovati daljših in toplejših poletij, krajših zim, manj padavin in snežnih metežev. Vremenska stabilnost se bo vrnila šele po letu 2025, ko se bosta povprečna zimska in poletna temperatura zvišali. Močno deževje in snežne nevihte h_odo redkejše.
To so rezultati študije, ki so jo izvedli v svetovno znanem geofizikalnem inštitutu Aleksander Vojejkov v Leningradu. V ustanovi že več let proučujejo modele klimatskih sprememb, do katerih je prišlo na Zemlji, oziroma posledice hladnega vala in vremenske nestabilnosti za kmetijstvo, energetiko in zdravje ljudi K temu so dodali še rezultate raziskave, v kateri je 18 sovjetskih znanstvenikov navedlo rezultate svojih raziskav vremenskih pojavov in sprememb v biosferi.
Vsi so potrdili, da se je na
IZ MOJEGA DNEVNIKA
"je- wuijs, Igzc&cve	irwoz+Ztj m at.
/p
zmeJXe,	oCe-ewax?	' ''O
(D&c-cfu-č '‘po-	ny
U
Nevarna plat računalništva
Nedolgo 1 _
 niko, ki je namenjena zdravljenju bolnikov prav posebne vrste, bolnikov, ki jih še pred nekaj leti nikjer niso poznali in ni nihče niti pomi-
tega so v Združenih državah Amerike odprli prvo kli-
slil, da bi se lahko kdaj pojavili. Pa vendar so se začeli množiti kot gobe po dežju. Ne gre za žrtve aidsa ali kakšne druge skrivnostne virusne bolezni, marveč za zasvojence z računalniškimi igricami, torej za nekakšen »stranski proizvod« sodobne računalniške tehnologije, ki je silovito vdrla z višav in strogo varovanih poslovnih in vojaških krogov v domove širokega kroga l judi in so ji predvsem mlajši rodovi
Ina široko odprli vrata in srca.
Najgloblje so srca in pamet zasvojile pustolovske igre, saj Ise tako imenovanih arkadnih iger, pri katerih velja le dober refleks in nekaj spretnosti, vsakdo kaj kmalu naveliča. V pu-Istolovskih igrah pa je vse več dražljivega in vznemirljivega. Niso preproste, zahtevajo tako rekoč celega človeka. In tako so najbolj zagrizeni ostajali pri I prižganem računalniku in ob svetlečem se monitorju ali televizorju dolge ure dneva in noči. Čarobni svet jih je povsem B osvojil in jih iztiril iz običajne-I ga življenjskega ritma, spreme- nil njihove navade do take mere, da niso bili več kos vsakda-Injim zahtevam, ki jih otrokom postavljata šola in domača vzgoja. Postali so nekakšni bolniki, zdravljenja potrebni za-Isvojenci.
Kratek pogled v zgodovino pustolovskih iger odkrije zanimivo stvar, da so bile namreč — prve pustolovske igre napisane I že pred več kot desetimi leti.
Zemlji spet začela »nekakšna ledena doba« in da otoplitve ni mogoče pričakovati pred letom 2000. Najbolj jo bo čutiti v severnih in subtropskih predelih, precej manj pa v zmernem pasu. Raziskava je pokazala, da je med znanstveniki vsega sveta vse manj zagovornikov teze, da bo pričakovani topli val posledica ogljikovega dioksida, produkta industrije. Nič več se ne boje tudi hitre topitve polarnega ledu, zaradi katere naj bi oceani poplavili obalna območja.
V zraku, ki ga vdihavamo, se bo delež tega plina ob koncu stoletja sicer povečal od sedanjih 3,5 na 5,6 odstotka. Kot trdijo sovjetski znanstveniki, pa to ne bo vplivalo na podnebje, ki bo še naprej odvisno od kroženja zračnih mas v ozračju in drugih naravnih dejavnikov zemeljskega in vesoljskega izvora.
Bogastvo modro-zelenega planeta
Preseneča, da niso bile napisane za računalnik.
Z njimi je začel škotski ustvarjalec Gary Gygax. Njegova igra Temnice in zmaji je postala zelo hitro izredno priljubljena in kmalu so se pojavile podobne igrice. Šele v začetku osemdesetih let pa so prve pustolovske igre napisali za računalnike. Nastale so v podjetju Infocom, hkrati pa je z njimi začel tudi Američan Scott Adams.
Prve računalniške pustolovske igre so bile zgolj tekstovne, brez slik. Ena od njih. Veliko podzemeljsko kraljestvo Zorka je postala še posebno priljubljena in je najverjetneje bila vzor za številne druge, ki so ji sledile.
Scott Adams je prvi prinesel podobno pustolovsko igro v računalniški program zaračunal-nik Apple in s tem odprl svetovni trg. Seveda je imel tudi sam korist od tega, saj je hitro obogatel. Osnoval je celo lastno
NE DOTIKAJ SE NETOPIRJEV!
Britanski ljubitelji in zaščitniki V imenu zakona, ki ščiti neto-živali, ki polnijo ptičje hišice s pirje, so doslej obsodili pet greš-hrano, nastavljajo posebne za- nikov in nevednost ni štela za ni-bojčke za netopirje in v času seli- ' ’ ‘ "
tve spremljajo žabe čez prometne ceste, so izvojevali še eno pomembno bitko. Dosegli so, da so z zakonom prepovedali ubijati, raniti in celo dotikati se netnnir-jev.
Dovolili so eno samo izjemo: ranjenega ali onemoglega netopirja se sme odnesti domov in ga negovati, dokler si ne opomore, potem pa ga je treba izpustiti. Goreči zaščitniki netopirjev so si celo omislili posebno publikacijo, namenjeno netopirjem z naslovom Bat News (novice o netopirjih). Nanjo je naročenih 5.000 ljudi.
Izredna redkost
V Sofiji seje rodila deklica, težka 3.630 gramov in dolga 51 centimetrov. To ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi deklica namesto v maternici razvila v trebušni votlini. Nosečnost je. trajala običajnih devet mesecev, porod pa so opravili z operacijo, s katero so posteljico ločili od notranjih organov. Mati in otrok se odlično počutita, tako da deklici ni potrebna nikakršna posebna nega. Take nosečnosti so izredno redke; na 1000 izvenmaterničnih nosečnosti se otrok rodi samo v kakih treh ali petih primerih.
Umrl najstarejši
Umrl je najstarejši človek na svetu — Kanadčan David Trumble. Kmalu bi slavil 188. rojstni dan. Trumble je zadnja desetletja svojega življenja preživel v domu za ostarele.
• Fotografije za legitimacije in potne liste tudi v dveh urah — razvijamo, kopiramo in povečujemo filme vseh vrst v črno beli in kolor tehniki — hitro in solidno FOTOATEUE Feri HOCHSTATTER, Murska Sobota, Trg zmage 3
vrste. Ž njimi pa propada še neodkrito in neizrabljeno bogastvo.
Vendar v zadnjih desetletjih le prihaja do premika. Ljudje so začeli gojiti in izkoriščati nekatere nove rastlinske vrste. Nekaj jih je na novo vzgojenih, nekaj pa je tudi takih, ki bi jih pred desetletjem še šteli za plevel in nekoristno zel, zdaj pa jih vse bolj čislajo in vse več uporabljajo, naj bo za hrano, za nadomestne vire energije, za pridobivanje gume, maziv, kozmetike ali papirja. Pogosto so tudi stranski proizvodi pri izrabi teh novih rastlin še koristni.
Med takšnimi novoodkritimi koristnimi rastlinami je tudi rastlina, ki raste kot divja na območjih severne Mehike in na jugozahodu Združenih držav Amerike.
podjetje Adventure International na Floridi.
Igram, ki so bile samo tekstovne, so kmalu začeli dodajati slike in tako so za računalnik Apple nastale prve slikovne pustolovske igre.
Toda presenečenja so še sledila. Podjetje Wilderness Adventure je razvilo prvo pravo video igro pustolovskega tipa. To je bila igra Odisejeve pustolovščine, ki je ponudila pravo bogastvo slike in domišljije. Igralca je vodila po fantastičnem kraljestvu otokov, po katerih je iskal čarobno žezlo.
Približno v istem času se je pojavila že tudi prva igra, ki je zburila duhove, ki z računalništvom niso imeli nobenih zvez. Bila je to pornografska igrica (ne prav huda), s pomočjo katere je igralec doživljal razburljive nočne pustolovščine po newyorških ulicah in lokalih.
Prava povodenj računalniških pustolovskih igric se je začelo, ko so se na trgu pojavili mali računalniki, kot sta Sinclairjev spectrum in csommo-dore.
Danes je dobrih in povprečnih pustolovskih igric, kolikor si jih kdo poželi. In navdušujejo že tudi na tisoče mladih v naši ožji in širši domovini. Klinik za zdravljenje zasvojencev pa nam zaenkrat še ni treba.
kakršno olajševalno okoliščino. Tako so obsodili zidarja iz Yoks-hira Marka Edmondsona, ker je po njegovi krivdi poginilo 50 netopirjev na njegovem postrešju. Izgovarjal se je, da je razpršil po podstrešju strup proti lesnim črvom, vendar so mu strokovnjaki dokazali, da je bilo na tleh podstrešja polno iztrebkov netopirjev in bi moral vedeti, da jih bo strup pokončal. Edmondson je izjavil, da ne bi znal ločiti med iztrebki netopirjev in iztrebki podgan, vendar je sodnik samo zmajeval z glavo, ga razglasil za krivega in mu naložil 400 funtov globe.
Pravijo ji guayula, oziroma poslovenjeno gvajula. Botaniki so odkrili, da ta divje rastoči visoki grm vsebuje precej kavčuka, podobnega tistemu, ki ga pridobivajo iz azijskega kavčukovca. Slednji je zelo pomemben yir za svetovno industrijo, saj s to rastlino pokrivajo kar 97 odstotkov proizvodnje naravnega kavčuka.
Zanimivo je, da so za gvajulo in njene lastnosti vedeli že v 16. stoletju, ko so jo opisali španski osvajalci. Kot vir kavčuka so jo izkoriščali v obdobju prve svetovne vojne. Potem pa je azijski kavčukovec zaradi bolj donosnega pridobivanja povsem spodrinil gvajulo in jo potisnil v pozabo. Tudi umetni kavčuk ni deloval v prid gvajuli.
Druga zanimiva rastlina, ki zbuja vse več zanimanja, je mleček (euphorbia). Američani ji tudi pravijo »bencinska zel« zaradi soka te rastline, ki je močno podoben surovi nafti. Veliko te rastline divje raste po Kaliforniji in v nekaterih drugih predelih severnoameriškega kontinenta. S primernim izkoriščanjem mlečka bi v ZDA lahko na leto pridobili okrog 5 do 25 sodčkov surove nafte na hektar kultivirane površine plantaže mlečka. Z genetičnimi izboljšavami pa bi se po mnenju nekaterih strokovnjakov dalo pridobiti tudi do 125 sodčkov »rastlinske« nafte na hektar.
Posebno zanimanje velja tudi rastlini krambe (zanjo nimamo ustreznega slovenskega imena, ker pri nas ni poznana). S stiskanjem te rastline se da pridobiti olje, podobno olju iz semen repice. Uporabno je kot mazivo za dele strojev, ki so podvrženi visokim temperaturam, in za tiste dele, ki so v stiku z vodo. Olje te rastline je uporabno tudi za pridobivanje odličnega voska.
Med zadnjimi zelenimi novinci v svetu kulturnih rastlin omenimo kenaf, tropsko rastlino, ki zelo hitro raste. Gojiti so jo že začeli v Indiji, na Kitajskem in Tajskem. Zanimiva je predvsem kot surovina za izdelavo papirja. Rastlina raste tako hitro, da jo je že po enem letu rasti mogoče imeti za vir celuloze. Zaradi tega ji pravijo »enoletno drevo«. Čeprav proizvodnja celuloze iz ke-nafa ni tako donosna, kot je proizvodnja iz drugih dreves, se za kenaf zanimajo tudi visoko razvite države, saj je proizvodnja celuloze iz kenafa energetsko manj zahtevna
Omenili smo samo nekaj rastlin, primernih za industrijsko izrabo. V rastlinskem bogastvu Zemlje pa je še na stotine podobnih rastlin, ki bi jih lahko s pridom uporabili, le spoznati jih moramo.
Veliki humanist iz dobe renesanse Erazem Roter-damski (u. 1536) je ob vsakem pogledu na ribo padel v nezavest in dobil vročino. Težko je prenesel že sam pogovor o ribah.
drugje smo prebrali
Američanka Margaret Connelly je rodila svojo prvo hčerko 28- junija 1946, drugo 28. junija 1948, tretjo pa 28. junija 1949. Nič čudnega, ko pa ima tudi sama 28. junija — rojstni dan.
XXX
Na telesu odraslega človeka je za 2,2 kvadratna metra kože.
Tudi to je frizura — omislila pa si jo je ameriška pevka Patti Labelle za nastop na televiziji.
Denar na cesti
V ameriškem Denverju se je zgodilo. Policijsko vozilo se je z akrobatskimi manevri izognilo trčenju. Zaradi tega in zavoljo velike hitrosti so se odprla vrata in po cesti so začeli žvenketati kovanci po 25 centov. Triintrideset vreč tega drobiža so policaji nabrali, medtem ko so pazili tudi na nepovabljene zbiralce in druga zijala. Skupaj se je raztreslo za milijon dolarjev tega drobiža.
fez/a.	rrvcect
STRAN 11
VESTNIK, 24. APRILA 1986
V kletnih prostorih bodo izpolnjene želje vsake gospodinje.
Tukaj bo našla kozarce, porcelan, keramiko, lonce, jedilni pribor. .. Pritličje — tu je ogromno: parfumerija, papirnica, delikatesa, sladkarije, električni stroji in aparati, televizorji...
Potem pridite tudi v veleblagovnico KASTNER & ČHLER V SACKSTRASSE, saj boste tam dobili praktično vse, in to v enkratni ponudbi I
Boste obiskali Graški sejem od 26. 4. do 4. 5. 1988?
Gra*
Gra*
Grazer Messe, Halle 21
2
Der Markt fur Bauen, Wohnen, Garten, Freizeit und Heimwerken
8700 Leoben,
8010 Graz,
Tel. (04242) 41465-0 Dw. Tel..(03452) 5405
BoTTIIMEAhuS
— halogenske žarnice 12 V, 60/55 W, H 4
— halogenske žarnice 12 V, 55 W, H 1
9500 Villach, BehringstraBe 24
8430 Gralla, Autobahnzubringer Leibnitz
in kmetijska vozila:
— čistilci zraka
— bati
— verige glavne in leteče
— ležaji
— ventili
— kroglični ležaji
— tesnila
— disk ploščice
— deli za zavore
— čeljusti
- križni zglobi
— sklopke
—« voui.e črpalke
sni Tnn°zn'
C.-v.-H6tzendorf-StraBe 103a Lerchenfeld, EtschmayerstraBe 15
Tel. (0316) 41536-0 Dw. Tel. (03842) 81711
Deli za motorje — avtomobilski material — prodaja na veliko — prodaja na drobno
8020 GRAZ, Lendplatz 1—3
tel.: 9943 316 91 37 56, 91 37 58, 91 37 48
telex: 03 1289
8020 GRAZ. Waagner—Biro Strasse 3
tel : 9943 316 52 388
POZOR: MEHANIKI, PREVOZNIK, KMETIJSKI PRIDELOVALCI
IN TAKSISTI
Ponujamo vam rezervne dele za vsa potniška vozila, tovornjake
— klinasti jermeni
— svečke BOSCH in
CHAMPION
— kemijska lepila
— olje
— tesnila
— deli iz pločevine
— žage in škropilnice STIHL
— rezervni deli in ves drobni pribor
— blažile,.ki
orodja
B09^ cm	498 seb

.	%oben 'e
ran-
9
'4
Rai®”’
r»e
stvm
raZ^
smreKe' 790sc^
_ deb®'0 o 5 cm =,av\tve

obj°?„(nza)ev-	Q sCn
cev*8
25'0
deb®'0
2 5 c«1
159 sc*
parva
od
raz"'

V prvem nadstropju je ženska moda zapisana z veliki črkami: ONA lahko izbira med krili, bluzami, hlačami... in iz prikupnih blag.
V drugem nadstropju je zadovoljen moški: njegova moda je zelo aktualna. Oddelek s čevlji ima ponudbo za vso družino. V bifeju pa se lahko tudi okrepčate.
298 ser
priso*1«
S^arvah. Pre' fen'b joq ero mer c scV1


Leoben

^ar pb^e « v ut Ob'Sie ' \eWen® s^'^e 5980 sc
ptod
Tretje nadstropje ponuja vse za vaš dom: od robčkov do namiznih pregrinjal in posteljnine, do svetil in kompletne opreme za vaš dom.
Četrto nadstropje se resnično imenuje nadstropje mladosti: izbirate lahko med oblačili in opremo za dojenčke ter otroškimi oblačili. Poleg igračk in otroške mode je tukaj našel svoj prostor tudi MUSICSHOP.
Športu je veletrgovina KASTNER & OHLER namenila celotno hišo. V športni hiši hajdete vse, kar boste želeli — vse za vse športne zvrsti.
Če pa si boste želeli vsaj malo odpočiti, se ustavite na dvorišču PARADEIS. Udobno boste uživali ob mizah v prelepem okolju starega mesta.
KASTNER “OHLER
Specializirana trgovina za avtomobilske dele
V zalogi imamo, tudi rezervne dele za vse vrste vozil MERCEDES.
do
KS-1"'0

sin® _ ,a vele’ «kaOe 56 crn' ?*o£'na	sob
med®*"'
’ 239 sob
tiaop’'0
?/2 c°\a

12,90 sch

vet 9afanC''

eteKV'

O^e p^očev«1® 98o sep

Vste bite su njet valn meji dih in i cih.
TRADICIONALNI JUGOSLOVANSKI DAN NA GRAŠKEM SEJMU BO V TOREK, 29. APRILA 1986.
XRftIFFEISENX
OfHt.ro postrežemo in svetuje mo
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse denarno poslovanje - zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju-banka prijaznih ljudi.
TEŽIŠČE SEJMA:
domače orhideje, lesno jedro, gastronomski center, mojstrska pekarna slaščičarjev, 175 let Joanneuma, razstava štajerskih vin, razstava plemenske živine, razstava kmetijskih strojev in orodja, zabaviščni park, vaakodnevne modne revije...
VESTNIK,
STRAN 12
NAŠI TRGOVCI IN OBRTNIKI ZAGOTAVLJAJO KAKOVOST IN UGODNE CENE
OBISK SEJMA -NAKUPOVANJE
V GRADCU
Gospodarska zbornica Štajerske
OPEL V GRADCU
tako pridete do nas:
Salis & Braunstein
WienerstraBe 35
NAJVEČJI OPLOV TRGOVEC V AVSTRIJI NAJVEČJI SKLADIŠČNI PROSTOR REZERVNIH DELOV OPEL V EVROPI
•	Originalni deli za vozila OPEL izdelana od leta 1964 dalje • 35.000 kartic posameznih skupin rezervnih delov v 10 nadstropjih
•	Uvoznik za športno opremo IRMSCHER
•	Avtomobilski pribor vseh vrst, OPEL—SHOP
•	Mehanična delavnica, ličarstvo, lakirnica
K nam pridete tako, da se peljete po avtocesti GRAZ—OST v mesto, potem pa po ulicah: Conrad v. HStzendorfstrasse—SchSnaugUrtel—Karlauergtir-tel—Lazarettgilrtel—Eggenbergergilrtel—Hauptbahnhof — Keplerstras-se—Lendplatz—Wienerstrasse 35.
Ob sobotah odprto do 12. ure.
Reisinger&Sohn
A-8020 Graz - Austria Alte PoststraBe 122 Telefon: (0316) 51 -5-06
Originalni rezervni deli in kvalitetni pribor. Veliko skladišče rezervnih delov tudi za starejše modele vozil. Okoli 30.000 delov je na razpolago takojšnjo izdobavo. Velika ponudba FORDOVIH nadomestnih delov priborja. Posebna ponudba delov za vse avtomobilske znamke.
Naše šolano osebje govori vaš jezik!
V tem času posebna priložnost ob nakupu rezervnih delov in pribora ter deiavniških storitev. Najboljša menjava dinarja!
za in
Specialna — FORD — delavnica z najmodernejšo opremo. Hiter servis. V slučaju nesreče vam priskočim v pomoč z vsemi potrebnimi storitvami. Polletna garancija na popravilo, delo in originalne nadomestne dele. Strokovna posvetovalnica.
PRIPOROČAMO IN NUDIMO GUME ZA VSA VOZILA
MICHELIN SEMPERITS
Autobahn
PHILIPS HIT 8050
Valovne dolžine: UKW, SV SPATIAL-STEREO, vgrajen kondenzatorski mikrofon.
Priključki: slušalke, linijski izhod. Maksimalna moč 8 W. Kasetofon.
TAKŠNE PRILOŽNOSTI NI NIKJER DRUGJE
RADIO FINK LIPNICA — LEIBNITZ HAUPTPLATZ 35 telefon: 9943 3452 2751
SIEMENS MUSIC CHAMP RM 061
Kasetofon s 4 zvočniki, avtomatsko nastavljanje snemanja, 2 vgrajena kondenzator-ska mikrofona. Možnost priključka na omrežje. Izhod za slušalke in vhod za mikrofon. Model RM 961 je v rdeči in
rjavi barvi.
CENA: 1325 sch z odštetim prometnim davkom, ki je 32 %!!!
1750 sch z davkom!!!	_____________________
RADIO FINK, LIPNICA, Hauptplatz 35 — TRGOVINA, KI SE JO SPLAČA OBISKATI!



STRAN 13
za vsakogar nekaj
Cvetje v kopalnici
ZELENJAVNI VRT
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Videza kopalnice ni treba zanemarjati, ker v njem pride do izraza vaš občutek za lepoto in podrobnosti. Cvetje lahko zelo lepo okrasi ta del stanovanja. Četudi je kopalnica nekoliko mračnejša, je veliko rož, ki jim ustreza manj svetlobe in para. Zelo dobro uspevajo kaktusi, ki lepo popestrijo kopalnico, posebno še, če so v lepih okrasnih lončkih.
S posamezne grede dobimo več pridelka, če setve in saditve razporedimo časovno tako, da ko poberemo eno, že posejamo ali posadimo drugo. Lahko pa na gredi sočasno rasteta tudi dve različni vrtnini. Čes dozorevanja je pri različnih vrtninah in sortah zelo različen. V zaporednih setvah gojimo ali sorte s kratko rastno dobo in jih pobiramo eno za drugo ali kombiniramo vrtnino z dolgo vegetacijo z vrtnino, ki hitro zori. Pri mešanih setvah moramo zasenčenje in izpodrivanje zmanjšati na minimum. Solata, špinača in redkvica so zaradi rasti zelo primerne za mešane setve. Zgodnja solata, špinača in nizek fižol dozorijo v šestih do desetih tednih, in lahko med posajeno zgodnjo solato posejemo
špinačo. Solato poberemo pred špinačo in na njeno mesto posadimo fižol. Špinačo bomo pobirali, preden se bo razrastel fižol. Za fižolom pa lahko posejemo še kitajski ohrovt ali motovilec.
Med vrstami solate pustimo prostor za saditev kumar, kar bomo storili v maju. Sadike lahko vzgojimo v lončkih, lahko pa jih posadimo konec aprila na gredico, če smo jo prekrili s tunelom iz plastike.
V dovolj veliki vrt v tem mesecu posadimo tudi nekaj ranega krompirja.
Moj mali svet
VARSTVO GOZDOV PRED POŽARI
Pravkar poteka akcija varstva gozdov pred požari. Narekovali so jo številni gozdni požari, ki so prizadejali v zadnjih letih v celotni državi veliko materialno škodo. Pomursko območje sicer ni najbolj ogroženo pred gozdnimi požari, ker prevladujejo mešani gozdovi, le na nekaj površinah so čisti iglavci, kar pa ne pomeni, da ne more priti do gozdnega požara, ki bi lahko dobil tudi večje razsežnosti. Na območju delovne organizacije Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota je bilo v zadnjih petih letih deset gozdnih požarov, od tega osem v zasebnih gozdovih, ki so zajeli 7,71 hektarja površin, in dva požara v družbenih gozdovih, ki sta zajela 2,70 hektarja gozdne površine.
Francoski politik, sociolog in govornik Jean Jaured (1859—1914) je na neko novinarsko vprašanje izjavil: »O tem res nič ne vem!«
»G>Oh, nikar ne recite tega!« je rekel novinar. »Preskromni ste!« Jaures se je zasmejal in rekel: »Spomnili ste me na dogodek iz mladosti. Nekoč sem bil na sprejemu duhovnikov, kjer je predsedoval škof. Med pogovorom je nekaj duhovnikov vprašalo škofa, kako je v vicah. »O tem res nič ne vem!« je odgovoril škof. In duhovniki v zboru: »Preskromni ste, monsignor!«
Znani angleški kirurg Josep Lister (1827—1912) je bil zelo bogat, ker je drago zaračunaval svoje operacije, vendar je bil silen skopuh.
Nekoč je njegova hčerka zbolela za vnetjem slepega črevesa in jo je operiral sam. Po uspeli in pogumni operaciji so mu kolegi čestitali. Eden od njih pa je rekel: »Mislim Josep, da si moral silno trpeti kot oče, še bolj pa kot zdravnik. ko si moral zastonj operirati hčerko tako bogatega očeta.«
Na festivalsko slovesnost v Cannesu je filmska igralka Sophia Loren prišla v čudoviti, globoko izrezani obleki. Na vratu je nosila zlat obesek v obliki letala. Med večerjo so ji predstavili slavnega letalskega asa, ki je ob pogledu na zmanjšano letalo vzkliknil:
»Sijajno, kako čudovito letalo ..., a kaj šele pristajalna steza.«.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsako sredo v oddaji 21-232
Lestvica tega tedna:
1.	Kyrie — Mr. Mister
2.	Marihuana — Doroja
3.	Living in America — James Brown
4.	Če sama boš ostala — Komet
5.	Adesso tu — Eros Ramazzotti
Novi predlogi:
Ana — Komet
I’s all right — Eurithmics
Wrap her up — Elton John
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
DROBNI NASVETI
Če ob likanju opazite, da je na tkanini ostal masten madež, ga posipajte z otroškim pudrom in ga ponovno-prelikajte, vendar ne z likalnikom na paro.
Bele najlonske zavese sčasoma orumene in posive. Nekoliko kapljic črnila (samo nekoliko) osveži zavese in jim vrne staro barvo.
Madeže z dna steklenih vaz odstranimo tako, da damo v vazo jabolčni olupek, ki ga potem prelijemo z vodo in dobro potresemo.
PUSTIMO ČASU ČAS
— Za zimsko ogrevanje v blokih že odštevamo denar, čeprav smo šele pred koncem aprila.
— Moraš razumeti. Kaj pa če bi moral pozimi, ko premoga in drugih goriv včasih ne bo, plačevati dvojno ceno...?
NAJLEPŠI DAN
»Naša tajnica trdi, da je najlepši dan v življenju preživela nekoč v majski noči.. .<
OPRAVIČENO ODSOTEN
— Mira, v zapisnik z zadnje seje ste med opravičeno odsotne zapisali tudi mene. Zakaj?
. — Če ste pa zaspali...
KUHANA RIBA
Ribe so vse preredko na naših jedilnikih, zato vam tokrat predstavljamo recept za kuhano ribo. Da bi pripravili to jed, potrebujemo: 1 kg bele ribe (zobatec), 100 g čebule, 3 žlice vegete, 3 lovorjeve liste, 10 zrn popra„ 50 g korenja, 3 stroke česna, sol, peteršilj, 8 žlic olivnega olja, vinski kis (po okusu).
V vodo dajte sol, poper, vegeto, olje, lovor, očiščeno in narezano korenje, čebulo, česen in počasi kuhajte približno 50 minut. Nato dodajte kis in očiščeno ribo, narezano na kose, ter kuhajte še 15—20 minut. Ko se riba skuha, jo vzemite iz juhe, posujte s sesekljanim peteršiljem, prelijte z malo olja in ponudite. Juho lahko precedite, vkuhate riž in ponudite kot okusno ribjo juho. Za pripravo jedi boste porabili približno 75 minut, kot dodatek h kuhani ribi pa lahko ponudite kuhan krompir.
NASA RISBA
VAS PRIPIS
Duhovite pripise k današnji risbi pošljite do četrtka, 30. aprila na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Močno sta vrečo s plačo prosfetarjem privezala, sicer bi jima jo lahna sapica zlahka odpihljala. (J. Marinič)
— Hej, pazi, da naju ne dvigne! (L. Kočar)
— Kaj bo z nama, ko bo počil (B. Roškar)
— Ho, na balon sta energetika obesila Muro! (T. Balajc)
— Delegati se vračajo s kongresa sindikatov Slovenije. (M. Mer-tuk)	. •
— Mislita, da bo balon vajine plače dvignil na raven cen? (D. Kuro n j a)
V okviru akcije varstva pred požari bi morali v vseh organizacijah združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi, ustanoviti štabe za varstvo gozdov pred požari. Ti bi tudi morali izdelati ocene požarne ogroženosti in načrte za gašenje požarov. S temi načrti bi tudi morale biti opredeljene preventivne akcije, kot so čiščenje, opozorilne table, dohodne poti in drugo. V delovni organizaciji Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, ki zajema tri pomurske občine, so nam povedali, da so že pred veči leti ustanovili štab za varstvo pred gozdnimi požari v okviru varstva pri delu in požarnega varstva, vendar pa kaže, da organizacijsko niso usklajeni z drugimi dejavniki, kot so gasilska organizacija in civilna zaščita. Določeno sodelovanje je sicer bilo vzpostavljeno, vendar pa ne v zadostni meri. Nujno je namreč potrebno, da se obnovijo in uskladijo ocene požarne ogroženosti, ki
jih sicer eni in drugi imajo, kakor tudi obnovijo in dopolnijo operativne načrte, s katerimi morajo tudi na najbolj ogroženih območjih zagotoviti primerne količine gasilne vode in ustrezno opremo za gašenje gozdnih požarov. Ob največji nevarnosti gozdnih požarov, to je v spomladanskih mesecih, ko občani pri čiščenju sežigajo suhljad na neprimernih mestih, kar pogosto povzroča požare, bi morali tudi večkrat opozarjati na nevarnost požarov v javnih občilih. Dosedanje analize vzrokov gozdnih požarov so namreč pokazale, da je največkrat vzrok človeški faktor. Kaj pomeni varovanje gozdov za naše narodno bogastvo, ni potrebno posebej razglabljati. Gozdni požari' ne uničijo le dragocenega lesa, temveč povzročijo veliko škodo naravnemu okolju. Zato varujmo gozdove pred požari!
Feri Maučec
UTRUJENE OČI
Večkrat se nam zgodi, da po napornem delovnem dnevu, ali kar sredi njega, izgubljamo ostrino vida, pa tudi oči večkrat izgubljajo naravni sijaj. Kako se temu izogniti?
Da bi oči odpočili, jih kar najbolj odprite, pogled pa usmerite ravno predse, nato poglejte v levo in nato v desno. Potem usmerite pogled spet naravnost in za trenutek zamižite. Spet odprite oči, poglejte navzgor in navzdol, pa spet naravnost. To vajo je treba ponoviti pet do osemkrat, primerna pa je tudi za splošno pomiritev, če ste preveč živčni. Da bi očem povrnili naravni sijaj, jih je najbolje izpirati z blagim kamiličnim čajem. Kamilica namreč poleg tega, da čisti oči, tudi vrača njihov sijaj.
To napravite tako, da skodelico čaja dvignete k očem. Čaj mora biti topel, da para lahko pride v oko.
Nato je treba oči zbrisati s sterilno gazo, kožo okrog očes pa si namažite z bademovim oljem.
| SESTAVIL  MARKO  NAPAST	USLUŽBENKA V KNJIŽNICI	VOJAK V UJETNIŠTVU	JELKI PODOBEN IGLAVEC	NORDIJSKE MOŠKO IME	ZADNJA AVSTRIJSKA CESARICA	KREPELCE	MESTO V SEVERNI ITALUI
RUSKI STRATEG ZAČASA NAPOLEON							
KRAJ V BLIŽINI RADEČ							
VELIKA MORSKA RIBA (KAVIAR)							
FILMSKA IGRALKA RINA				VULKAN NA OTOKU MINDANAO			
ZADNJA IN 15. ČRKA ABECEDE			REKA VSRBUI	PRIPAD- NICA AZIJ- SKEGA LJUDSTVA	ŠTEVNIK KRILO RIMSKE LEGUE		
NAJVIŠJA GORA NA TAJVANU (FORMOZI)							
POLITIK IN PESNIK V BRITAN,-SKI INDIJI						SULTANOV PISMENI ODLOK	FR.FILOZOF IN ZGODOVINAR (ERNEST)
PRVI ŠUMNIK V ABECEDI		ZVEZDA V ORLU ŠKOTSKO PLEME					
GLAVNO MESTO GANE					RENU VPRAŠAL-NICA	-	
AVTOMOBILSKA OZNAKA UBANONA			ZDRAVILNA RASTLINA SKOPJE				
STOPNIČAST SLAP, ZLASTI UMETNI							
KRAJ PRI KOPRU							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: ploskev, Rapallo, etatist, Ott, pek, KU, Eva, Rao, rin, Edda, ej, Tampere, N, Rom, 1st, Pad, cajnica, anevrin.
STRAN 14
VESTNIK, 24. APRILA 1986
križem kražem po naših šolah
™ k,«.	S
Srečanje z OŠ Štrigova
Sonce je že vzšlo, ko sem se dobre volje skupaj s sestro odpravila zdoma. Bil je lep dan za naše sedmo srečanje s pobrateno osnovno šolo Štrigova. Na igrišču je bilo že veliko fantov, ki so igrali- nogomet. Nekaj jih je bilo tudi iz Štrigove. Iz zvočnikov se je slišala glasba. Vse je bilo pripravljeno za prihod učencev in tovarišev iz pobratene šole. Ob pol devetih je pripeljal avtobus učence nižjih razredov. Učenci višjih razredov so prišli peš. Prejšnji dan smo dobili seznam, s katerimi učenci bomo skupaj slikali, oblikovali... Srečanje je bilo organizirano na likovnem področju, za kar je poskrbela tovarišica likovnega pouka. Jaz in Alenka sva bili določeni za slikanje na okna. Še preden je tovariš ravnatelj pozdravil goste iz pobratene osnovne šole, sva z Alenko poiskali prijateljici, s katerima bova slikali. Potem smo se razdelili po razredih in začeli z delom. Nekateri so se ukvarjali s športom. Jaz, Alenka, Rajko in Marjana smo začele po oknih slikati metulje. Rajki in Marjani se je naša šola zdela zelo lepa. Veliko smo se pogovarjale o delu na obeh šolah. Ko smo naslikale in pospravile čopiče ter barve, smo se odpravile k malici. Vse smo bile že zelo lačne, zato nam je malica teknila. Po malici smo odšle v telovadnico, iz katere smo kmalu odšle, saj je bilo zunaj lepše. Nekaj časa smo gledale nogomet in rokomet. Končno smo si ogledale razstavo izdelkov, katere so učenci naredili na srečanju. Razstava je bila zanimiva. Dalj časa pa smo se ustavile pri računalnikih, ker jih na osnovni šoli Štrigova še nimajo. Ob dvanajstih sta si tovariša ravnatelja obeh šol izmenjala slike — darili šol, ki so jih naredili učenci sami.
Potem smo se odpraivli domov. Mislim, da bo to srečanje nepozabno, prav tako pa vsa ostala srečanja, ki so že mimo in srečanja, ki še bodo. Naslednje leto bo srečanje v Štrigovi. Prijateljstvo med nami se bo iz leta v leto poglabljalo in krepilo.
Božica NOVAK, 7. raz, OŠ JOŽE HEDŽET, Šafarsko
Hodil sem še v vrtec. Sosedovi so imeli zajčke. Tudi jaz sem jih želel imeti. To sem povedal očetu. Čez čas je oče prinesel od sorodnikov brejo zajkljo. Bil sem zelo vesel.
Vsak dan sem ji nosil jesti in čistil hlev. Čez dva tedna sem prišel iz vrtca in kakor navadno najprej pogledal k zajklji. V kotu njenega hleva sem zagledal polno dlake. Razmaknil sem jo in videl šest mladih zajčkov. Enega sem prijel v roko. Potem sem ga dal nazaj v gnezdo in zajčke pokril z dlako. Sel sem v kuhinjo in
Nastopila sem
Obiskujem 2. letnik glasbene šole. Igram kitaro. Tovarišica me je izbrala, da sem se udeležila medobčinske revije glasbenih šol v Ljutomeru. Pridno sem vadila.
Prišla sem v Ljutomer, v Kulturni dom. Tam sem srečala vrstnike iz celega Pomurja. Imela sem malo treme, zato sem si želela, da bi bilo že vse za mano. Najprej so nastopili domačini, potem pa mi iz radgonske občine. Ko sem prišla na oder, me je kar stisnilo, vendar sem se zbrala in mislim, da sem kar dobro zaigrala. Ko so mi zaploskali, sem bila vesela. Bilo je veliko ljudi, kar me je razveselilo, saj sem spoznala, da ljudje še radi prisluhnejo igranju izpod otroških prstov.
Po nastopu so nas povabili na večerjo, kjer smo bili precej glasni in smo se lepo zabavali. Želim si še več podobnih srečanj.
Simona Pirc, 4. r.
OŠ Kapela
POMLAD
Sneg je skopnel. Zima se je poslovila od nas. Zvončki so prikukali iz zemlje, pozvonili so in zbudili trobentice in druge pomladanske cvetice. Kmetje orjejo njive. Sonce topleje greje.
Sonja Sraka, 1. b OŠ Štefan Kovač, Turnišče
MOJI ZAJČKI
mami povedal, da imamo mlade zajčke. Rekla mi je, da jih ne smem prijemati, ker jih potem zajklja več ne bo hotela imeti. Bil sem samo tiho. Zvečer sem šel pogledat. Vsi zajčki so bili po hlevu razmetani in nobeden ni ostal živ. Bilo mi je zelo hudo. Čez mesec in pol je zopet skotila. Takrat so ostali vsi živi, ker jih nisem gledal v gnezdo in jih prijemal, dokler niso sami prišli iz gnezda.
Še vedno imamo zajčke. Rad jim nosim hrano in jim čistim hlev. Branko Matjašec, 3. b
MAREC
Šle snežinke so od nas daleč tja v oblačno vas; tam zimo objokujejo, javkajo in stokajo, žalostno posedajo.
MOJ PES
Doma imamo race, kure, zajce in psa. Najrajši imam psa, ki sem ga dobil v poletnih počitnicah.
Ime mu je Lesi. Star bo eno leto. Je črne barve. Rad je vse, najrajši pa ima meso in kosti. Dobro se razume z muco in včasih jesta iz istega krožnika. Na race in kure zelo laja. Vesel je, kadar ga odvežem in greva na sprehod.
Sva velika prijatelja in se dobro razumeva. Ko pridem iz šole, me počaka na strehi utice in veselo maha z repom. Dejan Hozjan, 3. b OŠ Miško Kranjec, Velika Polana
RAZSTAVA GRAFIK
Na osnovni šoli Lenart smo imeli razstavo otroških grafik na temo domača opravila. Razstavo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Maribor v okviru Naše besede 86. Učenci naše šole so s pomočjo mentorice postavili razstavo ter pripravili kratek kulturni program. O razstavi je spregovoril predsednik odbora za likovno dejavnost pri MZKO Maribor Ervin Kralj in sodelujočim podelil priznanja. Na razstavi je sodelovalo 30 šol s koroškega, mariborskega, ptujskega in pomurskega območja.	Natalija Črnčec, 7. raz. OŠ Lenart
MURI
Dol na zemljo gledajo, kjer odprti so dežniki mali, srednji in veliki in vse dneve in noči droben marcev dež rosi.. .
.Mura — temna reka, ki se viješ ob bregovih in poljih, ali veš sploh, kaj te čaka ? Da, mislim, da veš.
Na tebi hočejo zgraditi elektrarne, ob tebi pa visoke hladne stene. Mura, moja reka, ne pusti se, da bi po tebi vsi hodili, da bi tebi to naredili!
Hočejo ti vzeti zelene travnike in polja, bregove lepe, ki jih obliva voda tvoja, hočejo uničiti glas ptičjega petja, ki se razlega od tvojega spočetja.
Zato, Mura, moja reka, ne vdaj se kar tako, ker je zate pogubno to.
MILENA Flegar, 7. a OŠ TIŠINA
7.	Cankova (Hidegkut, Szankova) z enajstimi podružnicami. V Črncih se še danes vidijo topovski položaji, ki jih pripisujejo Bocskayjevim .vojakom. Nekateri pa jih postavljajo celo v čas Matije Korvina.
8.	Pertoča (Pertocsa, S. Jelena) s petimi podružnicami. Sem spadajo tudi Večeslavci, kjer je na neki kapeli iz leta 1815 prvi prekmurski napis.
9.	Pečarovci (Pecsarocz, Szebecsan) z enajstimi podružnicami. O tukaj običajnem proščenju bo poročilo dalje spodaj.
10.	Sv. Benedikt (Sz. Benedek) s sedemnajstimi kraji. Kraj je znan po sejmu na vsesvecovo.
11.	Sveti Jurij (Viz-Lendva) z desetimi podružnicami. Mimo teče Ledava, odtod ime kraja. V Rogašovcih je gospoda dala žgati apnenec. — Pri Serdici so dpbri kisli vrelci. Tri podružnice, ki spadajo sem, so nemške, zaradi tega je vsako tretjo nedeljo nemška pridiga.
12.	Martjanci (Martyncz) z dvanajstimi podružnicami. V Tešanovcih živijo v glavnem svobodnjaki (nemešnjaki).
13.	Murska Sobota (Murai — Szomi 'L Szo-bota) z dvanajstimi podružnicami. Trg je znan po živinskih sejmih. Kraj je zelo izpostavljen po-vodnjim, večkrat plava v vodi, tako da prebivalci niti v vodnjakih nimajo čiste pitne vode in se po kraju lahko giblješ samo na konju ali vozu. Če gredo duhovniki na spoved, morajo velikokrat jahati do bolnikove sobe, v sobi pa morajo položiti deske, da ni duhovnik primoran stati v vodi. Prebivalci so revni, četudi gospodi ne dajejo nikakršnih služnosti. Tukaj živijo tudi svobodnjaki (nemešnjaki). Podružnica Rakičan nima vinogradov. Zatorej Valyi v svojem leksikonu zmotno piše, da se tukaj pridobiva dobro vino. K tej fari spada tudi bližnja kapela, posvečena sv. Gertru-di, v kateri je nekoč živel puščavnik, zdaj je že opustela. V Bakovcih in Krogu živijo mnogi nemešnjaki (svobodnjaki).
14.	Tišina (Tissina) z dvanajstimi podružnicami. Semkaj spadajo tudi Petanjci, kjer je kapela sv. Florijana. Na svetnikov god se ljudstvo vsako leto zbira k pobožnostim, tudi s Štajerskega.
V Žalski županiji
15.	Bogojina (Bagonya, Bogoina) s šestimi podružnicami, ima dva znana živinska sejma. Kobilje je najbolj znano po gobah (Agaricus cant-harellus), ki rastejo v velikih množinah — Strehovci (Sterlecz), o božji poti v tem kraju bo poročilo spodaj.
16.	Beltinci (Bellatincz Markt, Bbltinczi), trg z osmimi podružnicami. Tukaj je lep grad. Odkar je v posesti gospodov Gyika, je kraj zaslovel zaradi njihovega pametnega poljedelstva. O golša-stih na Melincih in v Ižakovcih spodaj.
17.	Črenšovci (Cserencsocz) s šestimi podružnicami.
18.	Turnišče (Turnische, Torniscse), trg s sedmimi kraji. Prebivalci ne delajo tlake, povečini so rokodelci, kot strojarji, čevljarji, kovači etc. Vendar jih kljub temu pritiska revščina, zaradi mnogih bolezni in živinske kuge, tudi ogenj in voda jih pogosto prizadeneta. Zategadelj živijo zelo skromno. Nekoč je bil kraj zelo pomemben, deloma zato, ker je bila v celem gospostvu samo tukaj farna cerkev, deloma zaradi svete Marijine podobe, h kateri je nekoč romalo mnogo ljudstva. V kraju je veliko blata. Semkaj spada tudi največji in najštevilnejši slovenski kraj Polana (Palyina) s 164 hišnimi gospodarji in približno 960 prebivalci. Toda prav tako ni nikjer v Slovenski krajini toliko blata, močvirja in vode kot tukaj. Zato so si do Turnišča, kamor je kraj v faro, nasipali pešpot, da lahko pridejo v cerkev.
Luteranske župnije so:
L Puconci (Puczincz, Piiconczi). Tukaj je naj-sterejša luteranska cerkev, zgrajena že za cesarja Jožefa II.
2.	Križevci (Tot Keresztur, Krisavczi).
3.	Bodonci (Bodoncz). Obe fari sta bili osnovani po 1792.
4.	Andrejci (Adriancz). Leta 1819 so dobili dovoljenje za gradnjo cerkve. Prvotna je bila revna lesena, toda zgorela je takoj po blagoslovitvi.
Imeli so že tudi svojega pridigarja. Ker ni imel zatočišča, mu je katoliški plebanuš dal urediti začasno stanovanje v viničarski hiši. Zelo pohvalno!12
5.	Hodoš, sicer madžarska cerkev, toda bogoslužje imajo včasih tudi v slovenskem jeziku, zavoljo redkih Slovencev, ki stanujejo tam in v okolici.13
III. Bivališča
Slovencev v hribih so vseskozi raztresena, ubožna in preprosta. Hiše gradijo povsod samo iz jelovega lesa (Tannenholz), na temeljih iz hrastovih in kostanjevih klad. Vendar sili zadnjih nekaj let Battyanijevo gospostvo h gradnji iz glinene ali žgane opeke, da bi varčevali z lesom in zmanjšali nevarnost požara. V hribih je gradnja hiše poceni, kajti tudi če kdo nima lesa, od sosedov ga dobi zastonj, kakor mu ti tudi pomagajo, da ga pripelje. Dosti težje je graditi hišo na ravnini, kajti pri tamkajšnjem pomanjkanju gozdov se mora les oddaleč spravljati. Pa imajo tukajšnji prebivalci lepša in dražja stanovanja, z gospodarskimi poslopji vred, kakor hribovci.
Hiše gradijo iz široko tesanih debel in bruna povezujejo tako, da iz zunanjega ogla štrleči konci brun oblikujejo nekakšne dvojne stopnice, če jih ne zamažejo z ilovico. Tako zgotovljene hiše vzdržujejo tako, da jih znotraj in povečini tudi z zunanje strani (na ravnini vedno) omečejo in zamažejo, tu in tam tudi obelijo z apnom.
Hiše svobodnjakov so za razliko od drugih vedno pobeljene, imajo prostranejša okna in tudi dimnike. Tisti, čigar okna so opremljena celo s polknv misli, da živi že prav gosposko.
V zadnjem času so začeli na ravnini k izbam, v katerih je peč iz pečnic (iz kahel), dograjevati nekakšne kabinete.14
V hribih imaš pri vstopu v predprostor (slovensko preklit) izbo desno. Ob svetlobi, ki se prikrade skozi lino, narejeno pri vratih v predprostor, zaznaš na levi vrata v kamro. V preklitu stojijo in ležijo vsakovrstne priprave za peko kruha, izdelki iz lesa, živež, sodi, pa tu in tam tudi kaka postelja. Sobe so dolge in široke, toda nizke, navadno tako mračne, da domačini, ne glede na 3 ali 4 majhna okna, tudi pri belem dnevu v bližini peči komaj vidijo drug drugega (okna vidimo samo pri novejših hišah in pri premožnejših gospodarjih, pri starejših hišah so na oknih namesto stekel predeljene naoknice15 ali take, ki se dajo premikati gor in dol). Vendar, tudi če bi bilo svetleje, kaj več razen zajetne praznine ne bi videli, namreč nekaj črnih loncev, 2 ali 3 vrče za vodo in eno ali kvečjemu dve obrabljeni umazani postelji, brez blazin, samo z umazanim lanenim prtom ali pokrite z grobim suknenim pregrinjalom.
V kotu stoji grobo tesana miza z dvema nezaslišano debelima klopema ob steni. To je vse pohištvo. Stol z naslonjalom je za hribovske Slovence že razkošje. V taki sobi stoji tudi velika podolgasta, štirioglata, zgoraj ravna peč, z ognjiščem spredaj. Tudi okrog te sq, debele klopi, na katerih navadno pozimi spijo moški otroci. V peči in pred njo pečejo in kuhajo. Zategadelj in pa zato, ker prebivalci namesto s svečami svetijo s trskami, so stene do polovice sobe črne od dima. Peč 'namreč nima dimnika, ampak se mora dim prebiti do majhne luknje, ki je narejena zgoraj, nad dvema čelnima oknoma. Zaradi tega puščajo ponavadi okna odprta, dokler gorijo drva v peči.
Opombe:
12	Obvestila o tej katoliški ekumenski naklonjenosti to je zadnjih dveh stavkov, pri Košiču ni.
13	Opis Hodoša se pri Košiču glasi takole: Hodoš, sicer madžarska cerkev, toda bogoslužje imajo včasih tudi v slovenskem jeziku, zavoljo nekaterih bližnjih slovenskih krajev.
14Za kabinet uporabljamo v nadaljevanju izraze: veža, predprostor, preklit, kakor ustreza pomenu in lažjemu razlikovanju.
15	Kakor lahko razberemo iz celotnega smisla, avtor ne trdi, da.starejše hiše nimajo oken, marveč da okna niso bila zastekljena.
Renata Kozlar OŠ Gaberje
POHOD POČITNIČARJEV DUBROVNIK 86
Kulturni dan z Mankom
Golarjem
V soboto je na našo šolo prišel pesnik Manko Golar. Dopisniki smo po razredih poizvedeli, kaj zanima učence o njegovem življenju in delu.
Najprej smo si ogledali igrico o Krtački Zobački, nato pa je nastopil pevski zbor, v katerem sem pela tudi jaz. Prav tako sem sodelovala v razgovoru z Mankom Golarjem. Pripravila sem mu dolgo vprašanje, na katero mi je z veseljem odgovoril. Bila sem ponosna, da sem tudi jaz prisostvovala temu srečanju. Pesnik praznuje letos 75. obletnico rojstva. Čestitali smo mu in izročili šopek nageljnov ter mu zaploskali.
Težko pričakujem tudi srečanje s književnikoma Nežo Maurer in Jankom Slano, ki nas bosta obiskala ob podelitvi bralnih značk.
Vanja Gorinšek COŠ, Jože Kerenčič, Gor. Radgona
V čast letošnjega svetovnega dneva zdravja — 7. aprila — ter 50. Obletnice bojkota študentom Jugoslavije so se štirje člani Počitniške zveze iz Murske Sobote udeležili 2. tradicionalnega pohoda počitničarjev Jugoslavije Dubrovnik 86. Od 4. do 6. aprila se je zbralo v Dubrovniku prek 150 mladih iz 24 mest Jugoslavi
Kaj veš o prometu?
Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Lendava je v petek. 11. aprila, organiziral 18. tekmovanje osnovnih šol lendavske občine, na temo kaj veš o prometu. Na tekmovanju pri osnovni šoli v Dobrovniku je sodelovalo 9 ekip starejših in 6 ekip mlajših pionirjev iz vseh šol v lendavski občini. Pomerili so se v reševanju testnih pol in spoznavanju cestno-prometnih predpisov, v spretnostni vožnji na poligonu in v ocenjevani vožnji po dobrovniških ulicah. V prvi skupini je ekipno zmagala OŠ Gen-terovci, z 2875 (očkami pred OŠ Črenšovci z 2850 in OŠ Dobrovnik z istim številom točk. Med posamezniki je bil najboljši Bažika Ferenc iz genterovske šole s 745 točkami. V drugi skupini je prvo mesto dosegla OŠ Dobrovnik z 2845 točkami, drugo OŠ Črenšovci z 2745 in tretje OŠ Odranci z 1685 točkami. Med posamezniki je bil v tej skupini prvi Denis Kovač s 740 točkami. Na republiškem tekmovanju, ki bo v soboto v Mariboru, bo sodeloval Bažika Ferenc iz OŠ Genterovci.
. A. Sep
je. Poslušali so predavanje dr. Željka Barbira iz Splita o zdravem načinu življenja mladih, zatem pa je kolona pohodnikov iz turističnega naselja Babin Kuk pri Dubrovniku krenila na pohod, najprej skozi mesto ter nato do Vidikovca nad Dubrovnikom.
Na povratku v stari del mesta so si udeleženci pohoda ogledali
še najstarejšo lekarno na Balkanu v frančiškanskem samostanu na Stradunu. Zelo prijetno pa je bilo zadnji večer, ko je bil na programu Modri večer počitničarjev za bogatim kulturnoza-bavnim programom; 'tu so za aktivno sodelovanje s počitničar-ji v -Dubrovniku Sobočani prejeli dve priznanji. F. MATKO
Poziv
Maistrovim borcem, prostovoljcem za osvoboditev severnih krajev iz let 1918/19, koroškim borcem, svojcem pokojnih prostovoljcev, njihovim prijateljem, borcem NOB in vsej slovenski javnosti, da se vključijo v prizadevanja za postavitev dostojnega spomenika slovenskemu junaku generalu Rudolfu Maistru na vidnem prostoru v Mariboru. Po svojih močeh in premoženjskih sposobnostih prispevajte denarne zneske. Vplačajte jih, na račun pri SDK Maribor: 51800-678-95822, ZPBSM -prispevek za Maistrov spomenik.
VESTNIK, 24. APRILA 1986

STRAN 15
dopisniki so zabeležili
Bogatejša ponudba v
»starem« Ljutomeru
Pri širitvi blagovnice je ABC Pomurka, DO Vesna Ljutomer s prizidkom dobila 398 kv. m novega prodajnega prostora za galanterijo in prodajo turističnih spominkov ter izdelkov domače obrti, prodajalno kruha in peciva ter gostinski lokal Štrk. Turisti-
zasledimo »leščečka«, ki je bil na prvi razstavi turističnih spominkov v Ljutomeru zelo dobro ocenjen. Med spominki, ki so v prodaji, bo potrebno nekatere še izboljšati, predvsem pa izbor razširiti.
Ob galanteriji sta prodajalna
VERŽEJ
TELEFON V VSAKI DRUGI DOMAČIJI
V prihodnje bo imela skoraj vsaka druga domačija v Veržeju telefonski priključek. Novi naročniki — kar 138 jih je — so zagotovili dvanajst milijonov dinarjev, kar osem milijonov pa so hkrati zagotovili za novo telefonsko centralo v Križevcih pri Ljutomeru. Dela so končali v minulem tednu.	-is-
Pogled na galanterijo in Štrk ljutomerske Vesne na Glavnem trgu.
Salamenci
Obveznosti v jubilejnem letu
čni spominki so vedno bolj iskani, za to je tudi namenjen poseben trgovski prostor za prodajo. Prodajajo »preše«, klopotce, lončarske izdelke, miniaturne sodčke, vrsto manjših obeskov, izdelkov iz lesa, platna, volne z domačo motiviko ter napisom Ljutomer ali pozdrav iz Ljutomera. Žal na prodajnih policah ne
kruha in peciva ter gostinski lokal Štrk, ki je lepo urejen in vabljiv za gosta. Ta urejenost privablja vedno nove goste ter je tudi vedno prepoln, ne glede na dan v tednu. Gostje menijo, da postaja štrkovo gnezdo pretesno.
Letošnje leto je za gasilsko društvo Salamenci izredno pomembno. Proslavili bodo namreč 50 let nadvse uspešnega dela. V teh letih so naredili mnogo, saj v vasi delujejo tri desetine, in sicer člani, mladinke in mladinci. Vse tri desetine so uspešne, kar dokazujejo na raznih sektorskih, občinskih, pa tudi tekmovanjih izven občine.
Do proslave, ki jo bodo pripravili v poletnih mesecih, nameravajo urediti vaško-gasilski dom in okolico, ob tem pa še dva vodna bazena. Skratka, dela ni malo, a z marljivostjo in požrtvovalnostjo bo mogoče uresničiti tudi to
Ob jubileju bodo najzaslužnejšim izrekli pohvale. Posebnih po-
desetletjih še vedno ostali zvesti temu aktivnemu društvu.
B. P.
CISTE VODE SO OSNOVA ZA RAZVOJ RIBIŠTVA
Včeraj so se v Ljutomeru sestali delegati na seji skupščine pomurske zveze ribiških družin, v katero je vključenih 2.051 članov, najštevilčnejša je ribiška družina Lendava s 593 člani. Zbranim je o delu ribiških organizacij v preteklem letu poročal predsednik skupščine Štefan Šabjan.
Poročilo in razprava sta namenila največ pozornosti varstvu okolja, čistih voda, posebno še reki Muri, njenih pritokih, ki so skoraj v zadnjem kakovostnem razredu. Onesnaževalci so znani, sicer plačujejo odškodnino, vendar je to le manjši odstotek glede na vrednost naravnega bogastva ter zdravega ribjega staleža. Ribiška organizacija bo z onesnaževalci voda organizirala posebno posvetovanje. (Farma Nemščak, Proizvodnja krem, peska Puconci, Sladkogorska i.t.d.). Na skupščini je bilo tudi precej očitkov zoper Vodno gospodarstvo, ki s svojimi posegi v mnogih primerih slabo vpliva na razvoj ribištva v tem delu pokrajine.
V prihodnje bodo v ribiški organizaciji natnenili več skrbi Usklajevanju čuvajske službe zaradi porasta krivolova, za katerega so kazni premile.
Izvolili so štiri delegate za republiško skupščino Ribiške zveze Slovenije.
MEDNARODNA AKTIVNOST RIBIŠKE DRUŽINE
Predsedstvo RD Murska Sobota je že v letu 1985 sprejelo pobudo za mednarodno sodelovanje v športnem ribolovu. Pobuda je prišla z več strani, najbrž pa po zaslugi dokaj bogate dejavnosti. Odločili smo se, da vzpostavimo sodelovanje z ribiči iz LR Madžarske. Prvo obojestransko srečanje je bilo dogovorjeno že za lansko leto, vendar
je do tega iz objektivnih vzrokov
hval pa bodo deležni še živeči prišlo šele letos, natančneje v ustanovni člani, ki so po petih
Naši gostje in prijatelji so bili iz delovne organizacije Volan iz Zalaegerszega. To je precej številčna delovna organizacija, ki združuje več različnih strokovnih področij.
Pri nas so bili najvišji predstavniki Volana in njihove športne oziroma gospodarske ribiške dejavnosti. Dogovorili smo se za začetni program sodelovanja s srečanjem dvakrat letno, izmeni-
.čno v Jugoslaviji in Madžarski. Ta srečanja bodo z obeležjem strokovnega in športnega ter tudi družabnega sodelovanja. V vsakem primeru je takšno srečanje na višini meddržavnih odnosov in utrjevanje že tradicionalnih jugoslovansko-madžarskih prijateljskih vezi, še prav posebno pa krepitev obmejne obojestranske povezave.
J. B.
S. Feuš
Sredo, 26. marca.
TEŠANOVCI
Telefonija in mrtvašnica
Kljub mnogim kmetijskim opravilom bodo v Tešanovcih pospešili dela pri dokončni ureditvi mrliške veže. Denar — okrog dva in pol milijona — so zagotovili s krajevnim samoprispevkom, čaka pa jih še precejTprostovoljnega dela.
Do sredine leta naj bi končali tudi širitev telefonskega omrežja. Neučakanih je kar 55 naročnikov, ki so že odšteli po 150 tisoč,dinarjev. Kabel že imajo.	-js-
CEZANJEVCI
Osrednja proslava bo v Vogričevcih
V cezanjevski krajevni skupnosti se zavzeto pripravljajo na proslavo letošnjega krajevnega praznika. Tokrat bo osrednja prireditev 27. aprila v Vogričevcih, in to že ob enajstih, ob osmih pa se bo začel pohod po poteh Janka Ribiča. Organizatorji se trudijo. K sodelovanju so pritegnili pionirje in mladino z območja krajevne skupnosti ter telovadno in planinsko društvo. Zagotovo bo -marsikoga pritegnila pestra kulturna prireditev 24. aprila. Pevsko društvo in mladinski pevski zbor bosta pripravila koncert, nastopili bosta dve cezanjevski folklorni skupini, k sodelovanju pa so povabili tudi tamburaški zbor iz Vučje vasi. Tudi na ljubitelje športa niso pozabili. Že 26. aprila bo ob desetih nogometni turnir za prehodni pokal Janka Ribiča. .js.
Pred dnevi sta proslavila zlato poroko zakonca Janez in Jožefa Sovič iz Šaltnec. Zlatoporočno listino in darilo občinske skupščine Ljutomer jima je izročil predsednik Emil Kuhar in zaželel še mnogo srečnih skup-nih 'et'	Davorin Topolinjak
Upokojenci Pomurja se
pripravljajo
Predstavniki društev upo- dvanajst pevskih zborov, fol-kojencev Pomurja so se že. klorna skupina DU Ljutomer dogovorili o aktivnosti v apri-T in godba na pihala DU Mur-
lu in maju. Mešana pevska zbora društev upokojencev Beltinci in Murska Sobota ter moški in ženski pevski zbor društva upokojencev Ljutomer se pripravljajo na enajsti koncert pevskih zborov upokojencev severovzhodne Slovenije, ki bo tokrat v prostorih sejma v Gornji radgoni 31. maja. Prireditev bo imela širši pomen, saj bo povezana s srečanjem upokojencev Pomurja. Kulturni program bo dokaj pester, saj bo nastopilo
ska Sobota. Pred prireditvijo v Gornji Radgoni pa se bodo pomurski upokojenci pomerili še v šahiranju, ribištvu, strelstvu, kegljanju in balinanju.
Upokojenci pevski zbori -Pomurja pa se pripravljajo tudi na dvanajsti koncert pevskih zborov upokojencev Slovenije, ki bo letos junija v Kranju.
A. H.
KINOLOGI LOVSKIH DRUŽIN POMURJA ZBOROVALI
Kinološko društvo LD Pomurja je na svojem letnem občnem zboru pregledalo enoletno delovanje. Uspehi društva v tem obdobju so bili predstavljeni v vsebinsko bogatem poročilu, kjer je moč najti marsikaj zanimivega.
LKD Pomurja deluje že pet let. Osnovna naloga, ki jo opravlja, je predvsem vzgoja lovskih pasemskih psov in vodnikov. Poudarek je dan predvsem psom goničem, zaradi vse večjih pojavov divjih prašičev in parkljaste divjadi. Ob tej dejavnosti so razna tekmovanja lovskih psov. Ta dejavnost je na zavidljivi ravni, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bilo lovsko kinološko društvo Pomurja organizator mednarodnega tekmovanja, kjer so poleg domačih tekmovali še lovci iz ZR Nemčije ih Avstrije. Lovci Pomurja so se na tem tekmovanju dobro odrezali, kar je nov
dokaz dobrega strokovnega dela na tem področju.
Zaradi boljšega delovanja članstva je bil sprejet tudi pravilnik o urejanju lovske kinologije. Prejele so ga vse lovske družine, ki naj bi se po njem tudi ravnale. Dejstvo je, da v nekaterih lovskih družinah temu pomembnemu vprašanju namenjajo premalo pozornosti, kar se je videlo tudi pri udeležbi na občnem zboru.
Eden izmed pomembnih sklepov je bil, da se društvo angažira pri zbiranju sredstev za gradnjo kirurgije, čeprav je po stažu še mlado in ima le skromna finančna sredstva.
Na koncu so člani LKD Pomurje izvolili še novo vodstvo. V naslednjem mandatnem obdobju mu bo predsedoval Franc Feuš iz Ljutomera.
Janko Š.
pomojna, n. sol. o.
INDUSTRIJA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH PROIZVODOV
LIV — POSTOJNA — TOZD OPREMA IN ORODJA — RO-GAŠOVCI proda na
JAVNI DRAŽBI
—	17 kosov orodij in priprav za izdelavo kamp pribora za skupno izklicno ceno 3,840.000,— din
—	polizdelke za kamp pribor, 20.600 kosov za izklicno ceno 638.900,— din
Polizdelki, orodja in naprave so na ogled v tovarniških prostorih v Rogašovcih vsak dan od 12,00 do 14,00.
Dražba bo v petek, 9. maja 1986, ob 10.00 v sejni sobi tovarne.

TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR, tozd Skladiščna oprema, n. sol. o. ,
Lendava, Kolodvorska 43
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisna komisija tozda
OBJAVLJA
prosta dela in naloge s posebnimi pravicami in odgovornostmi (mandat 4 leta — ni reelekcija)
VODENJE TEHNOLOŠKORAZVOJNEGA SEKTORJA TOZDA
Poleg splošnih mora kandidat izpolniti še naslednje pogoje:
—	visoka šola tehnične — strojne smeri;
—	3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja in tehnologije.
Rok prijave je 15 dni od objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na zgoraj navedeni naslov.
*
S« medimurjeplet
Čuvajte živila prihranite energijo podaljšajte živ. dobo
ZAMRZOVALNIKU
Po najnovejši tehnologiji in z najboljšimi materiali iz uvoza mu bomo ob vaši prisotnosti v vašem domu naredili novo izolacijo s triletno garancijo.
Okvare:
če zamrzovalnik toči ali ledeni z zunanje strani.
ABC POMURKA
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA
KAPELSKI VRH 4
Delavski svet DO Vinogradniško gospodarstvo Kapela
razpisuje dela in naloge
— računovodja DO
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,
—	3 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah. Kandidat mora izpolnjevati vse pogoje iz 511. člena Zakona o združenem delu.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov:
ABC POMURKA, VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA
Kapelski vrh 4, 69252 Radenci,
v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidat bo izbran za štiri leta. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
42300 Čakovec, Export-Import, Yugoslavija s. n. sol. o OOUR
Na podlagi sklepa organov upravljanja v tozdu Robni promet v sestavi DO Medimurjeplet razpisujemo dela in naloge
— REFERENT MALOOBMEJNEGA PROMETA
1	delavec za določen čas, nadomeščanje delavca na bolniškem dopustu.
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj,
—	#višja izobrazba ekonomske smeri rn 2 leti delovnih izkušenj, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Zahtevamo:
—	delovne izkušnje v zunanji trgovini,
—	znanje enega svetovnega jezika,
—	znanje madžarskega jezika,
—	sposobnost za delo v zunanji trgovini.
Poskusno delo je dva meseca.
Kandidati naj pošljejo prijave do 30. aprila 1986 na naslov: RO Medimurjeplet Čakovec, OOUR Robni promet, I. Mažu-raniča 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od končanega zbiranja prijav.
STRAN 16
VESTNIK, 24. APRILA 1986
NAMIZNI TENIS —-------------
ZMAGA V DERBIJU
ŠPORT
V nadaljevanju tekmovanja v moški A republiški ligi je bil v Murski Soboti na sporedu derbi med vodečo in še neporaženo ekipo Vesne iz Zaloga in Sobočani. Srečanje je bilo izredno dramatično ter kakovostno in se je končalo s tesno zmago Sobočanov, ki so zamudili priložnost še za izdatnejšo zmago. Junak srečanja je bil izredni Benko, ki je bil končno pravi vodja ekipe, saj je zmagal v vseh treh partijah, odlično mu je asistiral Benkovič z dvema pomembnima zmagama nad Rakom in Smrekarjem, Kuzma pa s svojo nekontrolirano igro ni prispeval niti seta. Sobočani so tako dohiteli Vesno — vendar o naslovu prvaka odločajo rezultati medsebojnih srečami a tu ie Vesna za dva seta v boljšem položaju —
ter zdaj samo čakajo na morebitni spodrsljaj Vesne, sami pa ši ga seveda ne smejo privoščiti. Radgona je po pričakovanju visoko izgubila z Vesno ter premagala Novo mesto s tremi zmagami Vinčeca Sobočani so trenutno s 24 točkami prevzeli vodstvo, ker ima Vesna odigrano tekmo manj, Radgona pa je z 12 točkami na šestem mestu.
Sobočanke so obe srečanji proti vodilnima ekipama lige izgubile, v srečanju z Vesno pa' velja poudariti dve zmagi komaj desetletne Klavdije Korošec, ki je, premagala tudi drugo z letošnjega republiškega mladinskega prvenstva, Lutmanovo. V B ligi za moške še je pomurski derbi končal s tesno zmago domačinov predvsem po zaslugi veterana Fridriha. Mladost' je
CIGUT SEDMI
KK Pomurje iz Beltinec je pripravil 12. tradicionalno cestno kolesarsko dirko Priložnost za mlade. Udeležilo se je je blizu 100 kolesarjev iz Slovenije. Pomurski tekmovalci se tokrat niso odrezali najbolje. Najuspešnejši je bil Temar, ki je zmagal pri mlajših pionirjih, Hajdinjak je bil pri pionirjih drugi, Cigut pa pri starejših mladincih šele sedmi. Dirka je bila na 3 km dolgi krožni progi v Lipovcih. Sicer pa so zmagali — pionirji: Pavlič (Rog), starejši pionirji: Pintarič (Rog), mlajši mladinci: Velkavrh (Astra) in starejši mladinci: Ahačič (Sava).
S kolesarske dirke Priložnost za mlade v Lipovcih
—NOGOMET---------
---HOKEJ NA TRAVI---------
ABC POMURKA MLADOST 0:0
V devetem kolu tekmovanja v prvi zvezni ligi — zahodna skupina sta se v Murski Soboti moštvi Mladosti iz Zagreba in ABC Pomurke razšli brez golov. Domači niso izkoristili priložnosti za zmago. Tako so po tem kolu s 7 točkami na petem mestu.
V pokalni tekmi je ekipa Mur-
ske Sobote premagala Partizan Ivan Cankar iz Maribora z 1:0. Edini gol je dal Rožman. V pokalnem tekmovanju so ostale ekipe ABC Pomurke, Lipovec in Murske Sobote, ki bodo med seboj odločile o zmagovalcu pokalnega tekmovanja Slovenije.
L. Z.
—NAMIZNI TENIS---—---------------------------
Tekmovanje slušno prizadetih
Medobčinsko društvo slušno prizadetih Murska Sobota je bilo organizator republiškega prvenstva v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo deset moških in šest ženskih ekip. V moški konkurenci je zmagalao Titovo Velenje pred Koprom in Mariborom, v ženski pa Ljubljana pred Kranjem in Mariborom. Med posamezniki je zmagal Ipavec iz Kopra pred Furlanom iz Ljubljane in Dihlerjem iz Maribora. V ženski konkurenci pa je bila najboljša Valentinčičeva pred Razlagovo, obe iz Ljubljane, in Trampuševo iz Nove Gorice. Moška ekipa Sobote je izpadla v četrtfinalu.
---ŠAH-------------
Regijsko
V Gornji Raagom je bilo regj-sko tekmovanje pionirjev v šahu, ki se ga je udeležilo 28 šahistov in šahistk. V konkurenci mlajših pionirjev je zmagal Jerebic iz Beltinec pred Viragom iz Beltinec, oba sta dosegla po 9 točk, ter Kelemenom iz Murske Sobote, 6,5 točk. V tekmovanju mlajših pionirk je bila najboljša Časarjeva iz Beltinec s 5 točkami pred Kavaševo iz Beltinec, 4, in
prvenstvo
Dorovo iz Prosenjakovec, 3 točke. Med starejšimi pionirji je zmagal Tomi Gruškovnjak iz* Bistrice z 10 točkami pred Mastin-škom iz Radgone in Jožetom Gruškovnjakom iz Bistrice, oba sta dosegla po 8,5 točke. Pri starejših pionirkah pa je bila najuspešnejša Maričeva iz Murske Sobote pred Kuzmičevo iz Apač in Sepovo in Prosenjakovec, vse so dosegle po 6 točk.
STRELSTVO
KOCBEK SEDMI. HORVAT DESETI
• V Hotinji vasi je bilo državno prvenstvo v s,r®W*nJ" p puško. Tekmovanja se je udeležilo tudi 37 tekmova c mesto V ekipnem delu tekmovanja so mladinci Tišine zas® ,. . । . t s 1066 krogi, članice Noršinec so s 1030 krog, enajsto, claini Ljuto mera pa s 1096 krogi trinajsto mesto. Med posamez . zasedc] juspešnejša Kocbek iz Gornje Radgone, ki je s 3 g sedmo, in pa Janez Horvat iz Murske Sobote, k! je bil z istim štev, lom krogov deseti.
— POKAL NZS-----------------— ----"	~
Mura zmagala v Lendavi
V tekmovanju za pokal Nogometne zveze v Lendavi	_
Nafto z 2:1. Gole so dosegli: Kreslin in Bencak za Muro ter Nafto. Nogometaši Mure so tako v svoji skupini, kjer so e moštva Maribora, Aluminija in Drave, brez poraza zase 1 pr in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Kot je znano, je ura stala zmagovalec tega tekmovanja, ko je v finalu premag« gaša Koper.
na tretjem in mlada ekipa Sobote na četrtem mestu.
Rezultati A liga moški: SOBOTA-VESNA ' (Kuzma— Zajtl'0:2, Benko—Smrekar 2:1,, Benko—Rak 2:0, Benkovič— Zajtl 1:2, Kuzma—Smrekar 0:2); SOBOTA-NOVO MESTO 9:0 (Benko 3:0, Bankovič 3:0, Kuzma 3:0); RADGONA-VESNA 2:7 (Vinčec 1:2, Unger M. 1:2, Zitek 0:3); RADGONA-NOVO MESTO 6:3 (Vinčec 3:0, Unger M. 2:1, Žitek 1:2); A liga ženske: SO-BOTA—ILIRIJA 1:8 (Breznik 1:2, Trček 0:3, Korošec 0:3); SOBOTA-VESNA 3:6 (Korošec 2:1, Trček 1:2, Breznik 0:3); B liga moški: MLADOST - SOBOTA5:4 (Fridrih J. 3:0, Golenko 2:1, Unger S. 0:3 in za Soboto: Fridrih A. 2:E Ori 1:2, Gerendaj 1:2L	|j
I. MNL MS
Rezultati — 11. kolo
Tišina : Radgona 2:0 Pušča : Tešanovci 4:3
Filovci : Ižakovci 1:2
Tromejnik : Apače 4:1
Dokležovje	: Ljutomer 1:3
Tišina	119 1 1 26:8 19
Dokležovje	11 8 0 3 49:16 16
Ljutomer	11623 26:28 14
Tromejnik	11 3 5 3 27:23 11
Apače	11 5 1 5 22:36 11
Tešanovci	11 3 3 5 22:23 9
Ižakovci	11 3 3 5 21:25 9
Radgona	11 3 2 6 18:24 8
Pušča	11 2 3 6 17:36 7
Filovci	11 2 2 7 16:25 6
Zmaga Mure in poraz
Nafte
V tekmovanju slovenske nogo metne lige je Mura v Murski Soboti premagala Rudarja iz Trbovelj z 2:1. Gola za Muro je dal Konstantin Cener. V naslednjem kolu igra Mura v Domžalah.
V tekmovanju območne nogometne lige — vzhod pa je Steklar v Rogaški Slatini premagal Nafto z 1:0.
Maribor 15 10 3 2 26:9 23
Rudar (Tr.)l 6
Triglav 15
Slovan 16
MURA 15
Domžale 16
Olimpija 16
Kovinar 16
Rudar (TV) 15
Železničar 16
Vozila	16
Kladivar 16
Ilirija	16
Aluminij 16
9 3 4 31:17 21
9 2 4 24:26 20
6 7 3 26:10 19
8 2 5 25:20 18
5 7 4 12:12 17
6 4 6 19:18 16
4 8 4 16:15 16
5 5 5 19:22 15
5 5 6 18:21 15
4 6 6 19:21 14
2 7 7 16:27 II
3 3 10 17:28 9
14 11 12:35 6
PNL '
Rezultati — 14. kolo
Veržej : Čarda 3:1
Lipa : Črenšovci 2:8
Odranci : Dobrovnik 0:0
Turnišče : Rakičan 3:2
Beltinka : Renkovci 3:2
Hotiza : Bakovci 1:2
Črenšovci	14	10	2.	2	33:16	22
Beltinka	14	9	2	3	39:20	20
Odranci	14	8	4	2	29:18	20
Veržej	13	7	4	2	26:13	18
Dobrovnik 14	7	3	4	18:15	17
Bakovci	13	5	3	5	23:26	13
Turnišče	14	5	2	7	32:26	12
Otiza	14	5	2	7	23:23	12
Rakičan	14	5	2	7	24:35	12
Renkovci	14	3	3	8	20:35	9
Lipa	14	2	4	8	16:33	8
Čarda	14	1	1	12	11:34	3
ROKOBORBA
VOGRINEC V BOLGARIJI
Član RK Pomurje iz Murske Sobote Edi Vogrinec bo kot član državne mladinske reprezentance sodeloval na-mednarodnem tekmovanju v Bolgariji. Nastopil bo v kategoriji do 60 kg. To je gotovo lepo priznanje za tega talentiranega rokoborca.
I.	ONL LENDAVA
Rezultati 10. in 11. kola Deloza : Nedeiica 2:3 Nafta : Bistrica 1:1, Mladost : Lakoš 0:0 Kobilje : Petišovci 4:1 Mostje : Kapca 1:1 Nafta : Mladost 2:5 Bistrica : Mostje 1:2 Kapca : Kobilje 2:1 Petišovci : Deloza 1:1
Nedeiica : Lakoš 1:0
Deloza	10 6 3 2	24:12 15
Petišovci	117 13	19:15 15
Kapca	115 3 3	24:21 13
Lakoš	115 2 4	17:12 12
Bistrica	115 15	20:18 11
Mostje	114 3 4	18:17 11
Nedeiica	115 15	16:18 11
Mladost	113 3 5	17:20 9
Kobilje	113 3 5	18:22 9
Nafta	1112 8	19:37 4
II.	MNL MS -vzhod
Rezultati — 8. kolo					
Križevci : Gančani 1:5 Bogojina : Prosenjakovci 4:1 Selo : Romah 3:1 Bretonci : Vrelec 1:4 Gančani	8 6 2 0 35:11					14
Vrelec	8	6 2	0	33:12	14
Bogojina	8	5 I	2	29:19	11
Prosenjak.	8	2 4	2	23:22	8
Selo	8	2 1	5	11:14	5
Bretonci	8	2 1	5	15:26	5
Romah	8	2' 1	5	13:26	5
Križevci	8	1 0	7	10:39	2
II. MNL				sahod	
Rezultati — 8. kolo Grad : Serdica 3:2 Šalovci : Cankova 2:3 Puconci : Hodoš 5:3 Rogašovci prosti Cankova	7 5 0 2				18:12	10
Šalovci	7	4 0	3	15:11	8
Puconci	7	3 1	3	20:18	7
Serdica	7	2 3	2	11:11	7
Hodoš	7	3 1	3	15:18	7
Grad	7	2 1	4	10:15	5
Rogašovci	6	2 0	4	10:14	4
—ŠAH----------------
ZMAGAL KOVAČ
Šahovsko društvo KaaensKa Pomurje je pripravilo hitropotezni turnir za mesec april. Med 17 šahisti je zmagal Boris Kovač s 13 točkami pred Danilom Hari-jem 12, Bogdanom Harijem 11,5, Igorjem Kosom 11, Stankom Borkovičem 10, Alojzem Kosom, Štefanom Režonjo in Ivanom Neratom po 9,5, Aleksandrom Kelemenom 8,5 in Jožetom Benkom 6,5 točke.
- KOŠARKA -----------
ZA KONEC ZMAGA
V zadnjem kolu finalnega tekmovanja za uvrstitev v republiško moško košarkarsko ligo je Pomurje v Murski Soboti premagalo Šentjur z 92:87. Koše so dosegli: Merklin 22, Rajbar 20, Šti-hec 19, Juteršnik 17, Titan 12 in Sakovič 2.
- ROKOBORBA----------
SLOVENIJA DRUGA
V Mockirchnb v Avstriji je bilo prvo srečanje rokoborcev mladincev do 18 let treh dežel: Železne županije z Madžarske, avstrijske Štajerske in Slovenije, Akipa Slovenije je premagala avstrijsko Štajersko s 7:3 ter izgubila z Železno županijo s 4:6. V ekipi Slovenije je bil najboljši Vogrinec. Odslej bo to tekmovanje tradicionalno.
V tekmovanju druge slovenske ženske rokometne lige — vzhodna skupina je Deloza iz Velike Polane zmaga-
SMUČARJI V RADGONI
Smučarska reprezentanca Jugoslavije na čelu s Križajem in Petrovičem bo v petek, 25. t. m. odigrala prijateljsko nogometno tekmo z moštvom Radgone. Tekma bo ob 14. uri na igrišču v Gornji Radgoni. Izkupiček s tekme bodo namenili za dograditev kirurgije. Ob 20.00 pa bo v hotelu Radin v Radencih smučarski ples, na katerem bodo podelili prvi Večerov pokal. Obenem bo tudi modna revija.
TVD PARTIZAN GORNJA RADGONA
Priprave na Festival bratstva in enotnosti
Društvo za telesno vzgojo Partizan Gornja Radgona sodi med najaktivnejše telesnovzgojne organizacije v radgonski občini, ki se uveljavlja tudi z nekaterimi akcijami. Po mnenju predsednika društva Draga Mastinška pa se pri svojem delu srečujejo predvsem s prostorskimi problemi, saj nimajo urejenega ogrevanja, v telovadnici osnovne šole pa ni prostora za vse, kar predvsem otežkoča normalno delo pozimi. Tudi Stadion bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni, ki je bil zgrajen leta 1975, je potreben obnove. Zato si prizadevajo, da bi usposobili telesnokulturne objekte, ki jih imajo, za nemoteno •delo, hkrati pa tudi dogradili tiste objekte, ki jih že več let načrtujejo. Velika vrzel je, ker v Gornji Radgoni nimajo atletske steze, ki je bila načrtovana že ob gradnji športnega centra. Poleg prostorskih pa imajo tudi finančne težave, saj dva milijona dinarjev, kolikor dobi društvo Partizan dotacije, ne zadošča niti za opremljanje ekip, ki tekmujejo v posameznih športnih panogah. Sicer pa bodo pri radgonskem Partizanu že ta mesec začeli konkretne akcije za usposobitev športnih objektov in tako pravočasno pripravili vse potrebno za tradicionalni Festival bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v Gornji Radgoni in na katerem sodelujejo mladi iz 12 jugoslovanskih mest.
F. M.
-— KAJAKAŠTVO---------------------------
MARIČ-HORVAT DRUGA
Na reki Kolpi je bilo eno od izbirnih tekmovanj za sestavo državne članske reprezentance. Tekmovanja so se udeležili tudi člani BD Mura iz Kroga in dosegli solidne uvrstitve. Najuspešnejša sta bila Marič—Horvat, ki sta V kategoriji C-21 zasedla drugo mesto. V kategoriji K-l je mladinec Vereš v članski konkurenci zasedel peto, Varga pa osmo mesto.
---JUDO -------------------------------
Berden prvi, Gjerkeš drugi
V Mariboru je bilo republiško pionirsko prvenstvo v judu, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj lepih rezultatov. Najbolje sta se odrezala Marjan Berden, iz Murske Sobote, ki je zmagal v kategoriji do 70,kg, in Tomislav Gjerkeš, kije bil drugi v kategoriji do 52 kg.
* Na skupščini Judo zveze Slovenije so za uspešno delo pri razvoju juda v Sloveniji podelili Tončku Kosu iz Murske Sobote priznanje — 4. DAN mojstrskega pasu.
NAJBOLJŠI MARIBORČANI
V Radencih je bilo območno tekmovanje invalidov v kegljanju, na katerem je sodelovalo 37 tekmovalcev in 12 tekmovalk. Najuspešnejši so bili Mariborčani, ki so osvojili prva mesta. Zmagal je Rajko Šmit s 428 podrtimi keglji. Najboljši pomurski tekmovalec je bil Vre-bac s 369 podrtimi keglji, pri ženskah pa Vargova podrla 319 kegljev.
---KEGLJANJE—---------------------------—
MURA ČETRTA
Športno društvo Mura je bilo organizator 19. tekstilijade, ki je bilo v Celju. Udeležilo se je pet moških in šest ženskih ekip iz severovzhodne Slovenije. Pri moških je zmagala ekipa MTT z 803 podrtimi keglji pred Svilo 338, Pikom 273, Muro 258 in Vemo 176 podrtih kegljev. Pri ženskah pa je bila najboljša ekipa MTT z 2281 podrtimi keglji pred Pikom 2022, MTT II. 1898, Muro 1763, Vemo 1295 in Svilo 704 podrte keglje.	§. Jug
Nogometaši Lakoša — član I. ONL Lendava
Foto: F. Bobovec
ROKOMET
ZMAGI DELOZE IN BELTINKE
la v Brežicah z 12:11. Najuspešnejši sta bili Vogrinčeva (3) in Bačvičeva (2). Beltinka pa je v Beltincih premagala Šmartno s 15:13. Najučinkovitejši sta bili Kociprova (9) in Tkalčeva (4).
V moški konkurenci je ekipa Bakovec v pomurskem derbiju premagala Radgono z 38:23. Najboljši strelci — Lebar 14 in Koželj 7 za Ba-kovce ter Merčnik 11 in Cajnkar 5 za Radgono.
STRAN 17
VESTNIK, 24. APRILA 1986
Kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
BISERNA POROKA V LJUTOMERU
Že večkrat smo opozarjali, da preti naši pokrajini vsak dan večja ekološka nesreča, saj se po naših cestah prevažajo različne kemikalije in vnetljive tekočine. Na srečo se kurilno olje, ki ga je peljal Ladislav Pucko iz D. Lakoša v cisterni proti M. Soboti, ni razlilo zaradi spretnosti voznika tovornega avtomobila Karla' Mertuka. Ladislav Pucko se je v Moravcih srečeval z drugim tovornim avtomobilom. Hotel seje umakniti na desno stran cestišča. Zavozil je na bankino, le-ta se je pod tovorom vdrla in nastala je nevarnost, da kurilno olje izteče. Na pomoč je priskočil voznik tovornega avtomobila Karel Mer-tuk in z jekleno vrvjo zadržal cisterno, dokler ni prišla na kraj nezgode posebna ekipa Ina-Nafe Lendava, in olje prečrpala. Omenjena nezgoda, pa še kup drugih, ki še se zgodile, opozarjajo, da bi bilo potrebno v Pomurju organizirati posebno gasilsko ekipo, ki bi strokovno in s sodobno opremo lahko preprečila najhujše.
11. aprila ob 5.10 je voznik kolesa z motorjem Miro Grebenc iz Podgorja izven naselja Vratja vas pri prehitevanju zadel dve peški, ki sicer nista bili poškodovani, poškodoval pa se je voznik, ki je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici v M.'Soboti. 15. aprila ob 19.50 je voznik kolesa z motorjem Štefan Lukač iz Puconec vozil iz Martjanec proti M. Soboti.
Pertoci oproščen
Slavko Pertoci, rojen 17. 5. 1955, iz Murske Sobote, Štefana Kovača št. 13, je bil s pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, opr, št. K 457/84 z dne 5. 4. 1985, ki jo je potrdilo Višje sodišče v Mariboru s sodbo Kp 541/85 z dne 3. 3. 1986, oproščen obtožbe, da je dne 11. 6. 1983 okrog 20.30 na parkirnem prostoru pred gostilno Šiftar v Strukovcih 15 sodeloval v pretepu, v katerem je bil ubit Tomislav Bošnak, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu po 55. členu Kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije.	SODNICA
Marija Grah
gorenjegjDto
Lesna industrija n. sol. o.
63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin
Tradicija, trajnost,
kakovost
---vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, sklopljiva vrata
Gorenje Glin
dobite v vseh razstavno-prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji.
Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu!
Obiščite nas v
Lesnini, trgovini z gradbenim materialom, v Murski Soboti in Lesu, poslovalnici Gramat v Ptuju.
Kurilno olje
Zaradi neprevidne vožnje je padel po cestišču in se telesno poškodoval.
16.	aprila ob 14.30 je voznik osebnega avtorpobila Jože Ceh iz Nedelice vozil skozi vas in se srečal z voznikom osebnega avtomobila Marjanom Žižkom iz Nedelice. V trčenju se je telesno poškodovala Bernarda Žižek iz Nedelice. Škode na avtomobilih je za 350 tisoč dinarjev.
17.	aprila ob 18.25 se je K. B. iz Fokovec peljal z motornim kolesom po enosmerni Cvetkovi ulici proti ulici Staneta Rozmana. Pred njim je čez cesto stekla skupina otrok. Voznik je zadel otroka Š. D. iz M. Sobote, po nezgodi pa je otroka odpeljal na dom. Nezgode ni prijavil, toda pozneje so ga delavci milice izsledili.
18.	aprila ob 21.15 se je voznik osebnega avtomobila Jože Sukič iz M. Sobote vozil po Titovi cesti proti križišču z Zvezno ulico. Izsilil je prednost pred kolesarko Tereziji Škraban iz M. Sobote ter jo zadel s sprednjim delom avtomobila. Kolesarka je padla in se telesno poškodovala.
TIHOTAPCI SPET AKTIVNI
Poznamo različne vrste tihotapcev, tiste, ki hočejo pretihotapiti različno blago prek mejnih
se ni razlilo
prehodov, in tiste, ki to počejo kar prek meje. 12. aprila so odkrili tihotapstvo več tehničnih predmetov. G. F. iz Gerlinec je tihotapil tehnične predmete, med njimi tudi računalnik. Vrednost predmetov so ocenili na milijon dinarjev, tihotapca pa predali v kazenski postopek. Več tihotapstva pa so ugotovili tudi cariniki na mejnem prehodu v G. Radgoni. .
HUDA DELOVNA NEZGODA
16.	aprila se je v popoldanskem času zgodila delovna nezgoda v Elektrokontaktu, tozd Elektromaterial Lendava. Delav-
ZA GRADNJO KIRURGIJE
V prvem trimesečju nad 107 milijonov dinarjev
V akciji dodatnega zbiranja sredstev za dograditev in opremljanje kirurgije v Rakičanu je bilo v prvem trimesečju letošnjega leta nakazanih 107,444.000 dinarjev. Skoraj polovico tega zneska (50 milijonov) je prispevala LB, Pomurka banka Murska Sobota. Iz sklada skupne porabe je prispeval tudi Mercator-Univer-zal Lendava 239.000 dinarjev. Obrtniki so prvem trimesečju prispevali 203.000 dinarjev: Rudi Poredoš, Beltinci, 20.000; Nada Poredoš, Beltinci, 6.000, Jože Kelemen, Križevci, 3.284; Stefan Kutoš, Križevci, 2.000; Ema Šiftar, Murska Sobota, 16.000: Branko Jazbec, Beltinci, 10.000; Anica Jazbec, Beltinci, 10.000;' Vili Žižek. Murska Sobota, 20.000; Obrtno združenje Lendava, 55.913; Marta Hanžekovič, Ključarovci, 11.386; Alojz Hanžekovič, Ključarovci, 12.045;
ka Helena Hozjan iz Petišovec je delala pri stiskalnici in zataknil se je kos pločevine: Hotela ga je odstraniti z roko, pri tem pa se je stiskalnica spustila in ji zmečkala prst na roki. Odpeljali so jo v bolnišnico v M. Soboto.
AVTOMOBILSKE GUME PRIVLAČNE ZA TATOVE
V zadnjem času je vedno več tatvin avtomobilskih gum. Menda zato, ker nekaterih ni mogoče dobiti v trgovinah. V noči na 15. april je neznani storilec v Ljutomeru pred stanovanjskim blokom s fiata 126 P ukradel dve zadnji kolesi in tako oškodoval Ivano Serec, lastnico avtomobila, za 40 tisoč dinarjev.
Zakonca Janez in Jožefa Marinič iz Logarovec sta po 60 letih skupnega življenja spet stopila pred matičarja in predstavnika občinske skupščine. Biserno poročno listino jim je izročil predsednik občinske skupščine Ljutomer Emil Kuhar in zaželel še mnogo srečnih let skupnega življenja.	Marija Tivadar
Vlado Miholič Stročja vas, 23.840; Janko Šiftar, Ljutomer, 6.780; in Ludvik Fekonja, Negova, 5.310 dinarjev. Lovske družine so prispevale 478.000. dinarjev: Dobrovnik 300.000, Bučkov-ci 58.500, Rogašovci 20.000 in Ljutomer 100.000 dinarjev. Gasilsko društvo Črenšovci 2,000, RD Ljutomer 50.000, Skupnost socialnega varstva Lendava (nagrade funkcionarjev} 6.000, ŠD Cepinci 10.000, Aktiv žena Fik-šinci 5.000, ŽŠAM Ljutomer 50.000, RK Razkrižje 1.000, OO RK Lendava 2.380, OO RK Murska Sobota, KO RK Park 20.000, DU Murska Sobota 30.000, Surovifia Murska Sobota 50.000, Janez Šafarič, Beltinci, 2.000: Učenci in delavci OŠ Videm ob Ščavnici 5.000, OOZSS Jeklotehna, Murska Sobota, 3.000; ZSS Elektro, Murska Sobota, 25.000; ZZB NOV in ZVVI
V marcu sta na matičnem uradu v Mačkovcih slavila petdeset let skupnega življenja Jožef in Helena Kovač iz Pečarovec. Zlatoporočenca sta kljub starosti še vedno polna življenjskih moči, vedra in zadovoljna.
Obvestilo
Občinski svet ZSS Murska Sobota obvešča, da bo v sredo, 30. aprila 1986, med 19. in 20. uro zaradi prvomajskega shoda zaprta ulica Štefana Kovača od Kocljeve ulice do križišča s Titovo cesto.
Murska Sobota 10.000, Antonija Plevnik, Murska Sobota, 4.000; UD Noršinci, Mlajtinci, Luka-čevci 1.780, Kud Beltinci (izkupiček od prireditve) 66.059, Marija Fras, Police, 1.000; Anica Legen, Bratonci, 2.000; Terezija Boro-vič, Lipa, 4.000; Alojz Steiner, Murska Sobota, 35.000; Karel Karba, Murska Sobota, 24.500; dr. Anton Vratuša, Beograd, 15.000; Marija Ivdhuša,' Ljutomer, 2.500; Alojz Trajbarič, Hrastje-Mota, 1.820, in Ivanka Adamič, Boračeva, 1.842 dinarjev.	F. M.
poroke
Robert MATAJ, elektrikar, Murska Sobota, Partizanska 17 in Erika BEC, delavka, Murska Sobota, Razlagova 10, Štefan ŠKERLAK, mesar, Nemčavci 28/a in Lilijana ŠČANČAR, farmacevtska tehnica, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 25, Franc KORPIČ, strojni tehnik, Predanovci 7 in Mirjana VLAJ, dijakinja, Predanovci 4/a, Štefan VIRAG, avtoklepar, Odranci 186 in. Metka PERKIČ, gimnazijska maturantka, Bakovci, Ob Muri 2, Martin GJEREK, kmetijski tehnik, Murska Sobota, Stara 4 in Ivanka ŠEBJANIČ, vzgojiteljica, Ženavlje 28, Peter LOPERT, vrtnar, Bogojina 90 in Cvetka KUČAN, ekonomistka, Križevci 76.
Štefan. REŽONJA, kmetijski, tehnik, Lipa 24 in Dragica NEMEC, ekonomska tehnica, Kup-, šinci.67,-Stanislav FICKO, natakar, Grad 47 in Zdenka KUHAR, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Severjeva 1, Nenad KAHVEDIČ, delavec brez zaposlitve, Kaštelanec; Vukovičeva 6 in Marta LANG, natakarica brez zaposlitve, Gorica 28, Slavoljub SIMONOVIČ, turistični delavec, Novi Bračin, in Dragana LUBARDA, študentka, Murska Sobota, Kidričeva 18, Milan BOGATAJ, ekonomist, Murs.ka Sobota, Ulica 17. oktobra 23 in Nada KOLBL, medicinska sestra, Murska Sobota, Lendavska 25.
Branko ROCNER, dipl, ekonomist, Lončarovci 29 in Majda SEVER, ekonomska tehnica, Puconci 20/c, Franc SUKIČ, miličnik, Cankova 21 in Irena ČASAR, trgovska pomočnica, Murska Sobota, Gregorčičeva 23, Drago ŠKERLAK, elektromon-ter, Stanjevci 65 in Darja ŠEBJANIČ, delavka, Murska Sobota, Stara 6.
CERTUS Maribor tozd Avtobusni promet Murska Sotota
Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. KOVINOSTRUGARJA
za nedoločen čas
Pogoji:
— končana poklicna šola — smer kovinostrugar,
— 2 leti delovnih izkušenj v stroki,
— poskusno delo 2 meseca.
1 AVTOLIČARJA III
za nedoločen čas
Pogoji:
— končana poklicna šola — smer avtoličar
— končana šestmesečna pripravniška doba, — poskusno delo 2 meseca.
Rok za prijavo je osem dni od dneva objave.
Prijave naslovite na tajništvo, tozda Bakovska 29, Murska Sobota.
DO SOBOTA, n. sol. o.
Murska Sobota, Kopališka 2
Na podlagi določil statuta DO in po sklepu delavskega sveta DO
razpisujemo
dela in naloge s posebnimi pooblastili:
sekretarja DO
za dobo štirih let.
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— končana visoka ali višja izobrazba pravne smeri in tri oziroma štiri leta delovnih izkušenj,
— imeti morajo organizacijske sposobnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v osmih dneh po objavi na naslov: DO Sobota, .69000 Murska Sobota, Kopališka 2, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v osmih dneh po izbiri.
Po sklepu delavskega sveta DSSS
objavljamo
prosta dela in naloge
— vodenje glavne knjige.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— končana srednja šola ekonomske smeri, — tri leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili-o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DO Sobota — DSSS, Murska Sobota, Kopališka 2.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po Izbiri.
STRAN 18
VESTNIK, 24. APRILA 1986
CBADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 24. april 1986	Št.: 13
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA (Odgovorni urednik: Martin Vinčec
Vsebina
106.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1986
107.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990
108.	Spremembe in dopolnitve Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava
109.	Poročilo o rezultatih glasovanja o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Radoslave!
110.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Radoslavci
111.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine M. Sobota
112.	Sklep o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota
113.	Sklep o imenovanju sekretarja Skupščine občine Murska Sobota
114.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota.
115.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota
116.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota.
106
Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave štev. 37/81) ter 16. in 23. členaZakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74 in 4/78) je Skkupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. 3. 1986 sprejela
STRAN 18 VESTNIK, 24. APRILA 1986
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LENDAVA ZA LETO 1986
1.	člen
S proračunom občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lendava.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 znašajo 425.724.000 din in se razporedijo:
— za dejavnost organov in organizacij DPS 408.637.000 din — za izločitev sredstev na posebno partijo	17.087.000 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti v skladu z družbenim dogovorom o uporabi turistične takse v §R Sloveniji.
4.	člen
Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se namenjajo v celoti za zdravstveno varstvo živali.
5.	člen
Od izvirnih prihodkov proračuna občine se 1 % izloča v sredstva rezerve občinskega proračuna.
6.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov, če s posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta oziroma v dogovoru z uporabnikom ni drugače določeno.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O ukrepih iz prejšnjega stavka mora izvršni svet poročati zborom občinske skupščine.
8.	člen
Upravni organi, strokovne službe in organizacije, pridobivajo sredstva za delo na podlagi programov dela in doseženih rezultatov deja delavcev pri izvrševanju programa.
Dohodek delovnim skupnostim občinskih upravnih organov se zagotavlja v skladu s sprejetim dogovorom. Rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo se bo usklajevala z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji v letu 1986.
9.	člen
Upravni organi in drugi uporabtjiki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom, razen če se S posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače.
Upravni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
10.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodki občinskega proračuna. Na glede na določbo prejšnjega stavka se sredstva, ki jih uprava za družbene prihodke pridobi na osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanom za SIS, uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprave.
11.	člen
Za zkonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Polek funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja proračuna.
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerv do višine 1.000.000 din za izdatke in 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78);
—	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«;
—	o začasni uporaW sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1986.
13.	člen
Za spremljanje izvajanja občinskega proračuna je zadolžen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ki poroča izvršnemu svetu ter po potrebi predlaga sprejem potrebnih ukrepov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Številka: 400-3/85-3
Datum: 12. 3. 1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK 1. r.
107
Na osnovi 18. člena Statuta Samoupravne stanovanjske-skupnosti občine M. Sobota in v skladu z 76. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 sta oba zbora skupščine na seji dne 20. 3. 1986 sprejela
SKLEP o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990
1.
Zbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sta ugotovila, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 podpisala večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 je sklenjen.
V skladu s 16. in 17. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986— 1990 združujejo delovni ljudje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in sicer po naslednjih stopnjah: 1. Za potrebe v občini: a) iz dohodka:
— za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-borcev NOV b) iz čistega dohodka:
— za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev po načelu vzajemnosti za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj, kreditiranje nakupa etažnih zasebnih stanovanj ter gradnje inidividualnih stanovanjskih hiš za lastne potrebe OZD okrog oziroma toliko sredstev, da še zagotovi planirani obseg reševanja stanovanjskih potreb delavcev udeležencev samoupravnega sporazuma.
2.	Za potrebe v republiki:
a)	iz dohodka:
— za sanacije, adaptacije oz. dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
b)	iz čistega dohodka:
— za sofinanciranje kadrovskih stanovanj
1,46%
na
BOD
1,00%
na
BOD
2,885 %
na
BOD
0,132%
na
BOD
na
nepovratni	0,020 %________
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s
BOD
sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost, združujejo po naslednjih stopnjah za potrebe solidarnosti:
Za potrebe v občini:
Iz dohodka osnova je čisti dohodek
—	za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-borcev NOV
Potrebe v republiki —
Iz dohodka osnova je čisti dohodek
—	za sanacijo, adaptacijo oz. dograditev bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motrniami v telesnem in duševnem razvoju
—	za nastanitev udeležencev M DA
1,46 % na BOD
0,132% na BOD 0,003 %na BOD
Delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih združujejo sredstva po naslednjih stopnjah:
Za potrebe v občini:
a)	iz dohodka osnova BOD
— za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-borcev NOV
b)	— za reševanje stanovanjskih vprašanj kreditiranje nakupa etažnih stanovanj graditve individualnih stanovanjskih hiš za lastne potrebe
Sredstva se združujejo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti
Za potrebe solidarnosti v republiki
Iz dohodka osnova BOD
—	za sanacije, adaptacije oz. dograditve bivalnih pogojev z zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov v motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	za nastanitev udeležencev M DA
1,46%
3,905 %
0,132 %na BOO
0,003 % na BOD
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota TINEV Marjan, dipl. oec.
Tinev Marjan, 1. r.
108
Na podlagi 82. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) ter 28. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava je na skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. 3. 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava
1.	člen
13.	člen se spremeni in se glasi:
Zbor uporabnikov šteje 46 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 9 delegatskih mest.
2.	člen
26.	člen se spremeni in se glasi:
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje skupne organe:
—	odbor za graditev stanovanj
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu,
—	odbor za planiranje, družbenoekonomske odnose ter splošne in finančne zadeve,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
3.	člen
31.	člen se dopolni tako, da se glasi:
Za deseto alineo prvega odstavka se dodajo naslednje alinee
—	obravnava in potrjuje periodičnega obračuna Stanovanjske skupnosti in o tem poroča skupščini,
—	po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnsoti,
—	skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s SaS o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom,
, — obravnava družbene dogovore in SaS, katere udeleženec oz. podpisnik je stanovanjska skupnost,
—	obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska skupnost,
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanje or-ganova skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oz. posamezni zbor.
4.	člen
32.	člen se v celoti črta.
5.	člen
60.	člen se spremeni in se glasi:
Naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite opravlja odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri delovni skupnosti Skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje občine Lendava. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 9 članov.
Predsednik odbora je po položaju predsednik OO ZK, člani odbora pa so vsi strokovni delavci, predsednik zbora DS, vodja DS in predsednik OOS.
6.	člen
64.	člen se spremeni in se glasi:
Opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih, pomožnih ih tem podobnim del skupnega pomena si zagotovi stanovanjska skupnost pri Skupni strokovni službi SIS materialne proizvodnje občine Lendava.
Delovno skupnost Skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje vodi vodja delovne skupnosti, kot poslovodni organ, ki ga v soglasju in enakopravno imenujejo skupščine, ustanoviteljice skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje na predlog razpisne komisije po predhodnem mnenju zbora DS.
V primeru, da pri imenovanju vodje skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje občine Lendava ni doseženo soglasje se razpis ponovi.
7.	člen
Besedilo 65. člena se v celoti črta in se nadomesti z naslednjim.
Za opravljanje strokovnih nalog skupščina stanovanjske skupnosti pooblasti strokovnega delavca, ki opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za zakonitost in pravilno poslovanje stanovanjske skupnosti
STRAN 20 VESTNIK, 24. APRILA 1986

—	je odgovoren za pravoačsno pripravo gradiva za seje skupščine in skupnih organov skupščine,
—	skrbi za izvrševanje sklepov organov skupnosti,
—	skrbi za koordinacijo dela med skupščino in skupnimi organi ter za povezavo z OZD ter drugimi organizacijami ter skupnostmi
—	odeluje na sejah skupščine in skupnih organov ter drugih delovnih teles,
—	skupaj s-predsednikom skupščine organizira delovanje in poslovanje stanovanjske skupnosti in njenih organov,
—	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži ali pooblasti skupščina ali posamezni skupni organi.
Za strokovnega delavca se lahko pooblasti, kdor je končal visoko ali višjo izobrazbo družboslovne ali tehnične usmeritve in izpolnjuje posebne pogoje iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Lendava.
8.	člen
 Besedilo 69. člena se v celoti črta.
9.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta so sprejete, ko jih sprejme skupščina stanovanjske skupnosti, veljati pa začne 8. dan po objavi v Uradnih objavah.
Datum: 26/3-1986
Predsednik skupščine
Alojz Auguštin, 1. r.
109
POROČILO
o rezultatih glasovanja na krajevnem referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja na področju Krajevne skupnosti Radoslavci, za sofinanciranje modernizacije ceste Radoslavci Godemarci ter izgradnjo orodišča in popravilo gasilskega doma Precetinek, ki je bil dne 16. 3. 1986
I.
Volilna komisija Krajevne skupnosti Radoslavci izdaja na podlagi Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77 in 17. člena Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Radoslavci (Uradne objave Pomurja št. 7/86 naslednje
poročilo
,	o rezultatih glasovanja
J
Volilna komisija ugotavlja da je bilo v Krajevni skupnosti Radoslavci
a)	vpisanih v volilne imenike	461	delovnih	ljudi in	občanov
b)	glasovalo s potrdili	—	delovnih	ljudi in	občanov
c)	skupaj vpisanih a + b	461	delovnih	ljudi in	občanov
č) od skupnega števila vpisanih ni moglo glasovati, ker so na začasnem delu v tujini	8 delovnih ljudi in občanov
d)	od skupnega števila ni moglo glasovati, ker so na odsluženju vojaškega roka	7 delovnih	ljudi in	občanov
e)	skupaj volilnih opravičencev (č + d) -I- e
*	461 delovnih	ljudi in	občanov
i	) Glasovalo skupaj	446 delovnih	ljudi in	občanov
od tega
—	glasovalo ZA	358 delovnih	ljudi in	občanov
—	glasovalo PROTI	87 delovnih	ljudi in	občanov
—	neveljavnih glasov	1
2.
Volilna komisija krajevne skupnosti Radoslavci je v smislu 2. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, ker je 77,6 % volilnih upravičencev glasovalo ZA uvedbo samoprispevka.
Številka: 34/86
Radoslavci 2. 4. 1986
Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Radoslavci SEVER Franc 1. r.
110
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in 29. člena statuta KS Radoslavci je skupščina KS Radoslavci na svoji seji dne 25. 3. 1986 sprejela
SKLEP
O uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Radoslavci
Za območje KS Radoslavci se po odločitvi občanov in delovnih ljudi na referendumu dne 16. 3. 1986 uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1.9. 1986 do 31. 8. 1991.
Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Radoslavci sofinancirala oziroma financirala:
—	začetek gradnje telefonskega omrežja v višini 45 %Aod zbranih sredstev
—	modernizacijo ceste Radoslavci Godemarci in gramoziranje krajevnih cest v višini 45 % od zbranih sredstev
—	izgradnjo orodišča in popravilo gasilskega doma Precetinc v višini 10% od zbranih sredstev.
Skupna vrednost del ki sebodo financirale in sofinancirale iz samoprispevka znaša 9.000.000.— dinarjev.
Osnova in višina samoprispevka za izvedbo programa KS Radoslavci se uvede za krajane KS Radoslavci in sicer:
3 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil.
3 % od neto pokojnin
3 % od davčne osnove in neto OD iz samostojnega opravljanja obrtnih intelektualnih in drugih dejavnosti.
7 % od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek.
3 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v vsakem preteklem letu občani ki so na začasnem delu v tujini.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci ki jih določa 12 člen zakona o samoprispevku.
3.	člen
V primeru da se zbere več sredstev kot je bilo predvideno v 2. členu tega sklepa, se le ta v celoti uporabijo za financiranje referendumskega programa.
4.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov se obračuna ob vsakem'izplačilu, samoprispevek od upravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev ter katastrskega dohodka obračunava uprava ža družbene prihodke SO Ljutomer, samoprispevek od začasno zaposlenih v tujini pa obračunava KS, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti.
5.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja 'svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini KS in zboru občanov KS Radoslavci.
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu št. 51930-842-029-8628 KS Radoslavci in razporejala kot jih določa referendumski program.
6.	člen
Ta sklep začne veljati s 1. 9. 1986.
Radoslavci 2. 4. 1986
Predsednik skupščine
KS Radoslavci
Tomanič Franc 1. r.
111
Na podlagi 165., 183. in 188. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1,986 sprejela
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Andrej GERENČER, dipl, ekonomist, Prešernova 17, Murska Sobota.
II.
Za podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Božo HUHARIČ, dipl, ekonomist, Miklošičeva 75, Murska Sobota.
IH. .
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-2/86-1
Murska Sobota, 14. aprila 1986
Predsednik
Zbora združenega dela
Drago Ružič, 1. r.
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Štefan Antolin, 1. r.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo Orešnik. 1. r.
112
Na podlagi 165. in 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela
SKLEP o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
\
I.
Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Janez STOTL, dipl, ekonomist, Juša Kramarja 3, Murska Sobota.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-5/86-1
Murska Sobota, 14. aprila 1986
,	Predsednik
Zbora združenega dela Drago Ružič, 1. r.
Predsednik'
Zbora krajevnih skupnosti
Štef	an Antolin, 1. r.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo Orešnik, 1. r.
113
Na podlagi 165. in 192. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU SEKRETARJA Skupščine občine Murska Sobota.
1.
Za sekretarja Skupščine občine Murska Sobota se imenuje Martin'Vinčec, dipl, pravnik, Ulica 17. oktobra 21, Murska Sobota.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-7/86-1
Murska Sobota, 14.*aprila 1986
Predsednik
Zbora združenega dela Drago Ružič, 1. r.
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Štefan Antolin, 1. r.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo Orešnik, I. r.
114
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne/ objave št. 12/80,36/81, 11/84 in 4/86) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 14. aprila 1986 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Drago RUŽIČ, pravnik, Murska Sobota, Vrtna
3.
II.
Za podpredsednico Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota je izvoljena Cvetka ROGAN, dipl, ekonomistka, Murska Sobota, Lendavska 23 b.
III.
Ta sklep velja z dnem spejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-8/86-1
' V M. Soboti, dne 14. aprila 1986
Predsedujoči delegat:
Štefan ŠEBEK
115
Na podlagi 1. odstavka 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81 in 4/86) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 14. aprila 1986 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Štefan ANTOLIN, predmetni učitelj, Vrtna 6, Bakovci.
II.
Za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Alojz KOZAR, zasebni kmetovalec, Marti-nje 14.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-3/86-1
Murska Sobota, 14. aprila 1986
Predsedujoči delegat:
Šte	fan MAKOTER, 1. r.
116
Na podlagi 1. odstavka 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 14. aprila 1986 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota.	,
I.
Za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Ivo OREŠNIK, predmetni učitelj — upokojenec, naselje Borisa Kraigherja 17, Murska Sobota.
11
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občina Murska Sobota je izvoljen Evgen KOŠA, predmetni učitelj. Vrtna 3, Murska Sobota.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-4/86-1
Murska Sobota, 14. aprila 1986
Predsedujoči delegat:
Štefan ŠABJAN, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 25. aprila do 1. maja
PETEK
SOBOTA
NEDEUfi 7 PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje.s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v petek, 25. aprila (oddaja za pionirje, Kam konec tedna). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Tednik. 10.00 Puntarska pesem, 7. del (čb) — do 10.40. 15.50 TV mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.30 Poročila. 17.35 Beli delfin, 4. del francoske risane nadaljevanke. 17.50 Merlin, 12. del nemške nadaljevanke. 18.15 Podelitev priznanj OF. 18.45 Risanka. 19.00 Danes — Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Avtomanija: prodajalec avtomobilov, 7. del dokumentarne serije. 20.35 R. B. Ste-war: Bergerac, 2. del angleške nanizanke. 21.30 TV dnevnik II. 21.50 Zid, francoski film.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Znak, otroška serija. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 13.00 TV dnevnik. 17.25 TV dnevnik. 17.45 Znak, otroška serija. 18.15 Ideologija in zločin, 3. — zadnji del dokumentarnega filma. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Portret skladatelja Aleksandra Obrado-viča. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Človeški faktor, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Malam-bo, avstrijski film (do 23.35).
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.55 Tv v šoli, 16.40 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.40 Dnevnik, 20.00 Vojne vihre, 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 21.55 Po 22. uri.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, I9.3T Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.30 To so bili časi, 22.05 Umetnine
Drugi program
16.25 Poldark, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Linija Onedin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Magdalensberška skrivnost (tv film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Krik zatiranih (film),
Z© ljubljanska banke
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.40
dopoldan,
Upokojenski vmes: Zadeva Maurizius;
Ljudski plesi iz Madžarske. 14.50 Šolska TV. 15.55 Poročila. 16.00 Strategija zmage, sovj. serija. 17.10 Jezikovne uganke. 17.50 Spored za 3 dni. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zadeva Maurizius, 4 del. 21.10 Kramljanje. 22.20 Pesmi in plesi iz SZ. 22.30 Lepa kur-tizana, nemški film. 23.40 TV dnevnik, himna.
TVKOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara — telenovela. 15.10 Film. 16.500 troški program, Risanke, Male zgodovina glasbe. Osamljeni jezdec — tv film. 18.30 Odprava Marchand — tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slo-, venščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 Verdi - tv nadaljevanka 5. del. 2145 TVD vsedanes. 22.00 Časovni stroj. 22.50 Film.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v soboto, 26. aprila (sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila. Otroška matineja — ponovitev oddaj: 8.05 Slovenski ljudski plesi: Z Goriškega, Beneške Slovenije in Rezije. 9.50 MPZ — Zagorje 84, 9. oddaja. 10.20 Na poti v inovacijsko
Organizirano
družbo:
ustvarjalno delo in inovacije. 10.50 Avtomanija: Prodajalec avtomobilov, 7. del angleške dokumentarne serije. 11.15 Ljudje in zemlja, ponovitev. 11.45 Poročila (do 11.50). 15.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 16.15 Poročila. 16.20 Nekega lepega dne, kanadski mladinski film. 17.20 Živali Japonske, dokumentarna oddaja iz angleškega niza Čudeži narave. 17.40 Moskva: SP v hokeju na ledu — skupine A, (3:1), prenos 3/3. 18.30 Mozaik kratkega filma. 18.50 Risanka. 19.00 Danes — V šesti prestavi. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Detektiv za vsakdanjo rabo, ameriški film. 21.50 TV dnevnik II. 22.05 Los Angeles: Rock »koncert, ki nekaj velja«, vključitev v prenos (do 01.00).
TV ZAGREB
s Prvi program
9.00 Tv v šoli, 13.25 Kritična točka, 13.55 Narodna glasba, 14.25 Nogomet: OFK Beograd—Sloboda, 16.15 Poročila, 16.25 SP v • hokeju, 18.30 Teritorialna obramba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vsakemu svoje (film), 21.35 Dnevnik, 2L50 Ob koncu tedna.	...
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.15 Poročila, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Glasba in anekdote, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv film, 21.20 Mesto .zločina, 22.50 Kabaret, 23.50 Tv film,
Drugi program *
16.00 Kao me hoče?, 16.15 Mačke, 16.25 Šport, 19.00 Koncert v živo iz Londona, Pariza, Tokia, Sidneya, Briissla in Detroita — do 6.00
TV MADŽARSKA
otroke. 9.50 Ponovitve. 12.55 SP v hokeju na ledu,-prenos iz Moskve. 15.15 Ponovitve. 16.15 Hišna nega, 3. del. 16.35 Poročila. 16.40 Knjige pred kamero. 17.15 Ob prazniku Afganistana. 17.35 Telerama. 18.20 Na Arktiki. 19.30 TV dnevnik.
20.05 Ne bojim se več sončnih žarkov, franc, film.
21.30 Umetnina tedna.
21.35 Figure na tabli, angl, film. 23.20 TV dnevnik, himna.	____
TVKOPER
14.15 Tv novice. 15;25 Uboga Klara, Telenovela. 15.10 Film: Morilec kaliber 32. 15.50 Risanke 16.50 Risanke. 17.15 Dokumentarec. 17.40 Hockey na ledu — Svetovno prvenstvo grupa A. 18.30 Uporaba computer-ia, dokumentarec. 18.55 Tv novice. 19.00 Tv film. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Beneške vile, dokumentarec. 20.30 Mednarodni večer baleta. 21.40 TVD vsedanes. 21.55 Bamberškt sinfonikt - Rossini in Hayden. 23.00 Čar neprevidenega, Tv film. 23.30 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja.
10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarskem jeziku. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232).
TV LJUBLJANA
8.55 Poročila; otroška matineja. 10.15 A. Ivanov: Večni klic, 15. del sovjetske nadaljevanke. 11.20 Pesem soncu in človeku — spored partizanskih pesmi. 12.10 Maribor Odbojka (ž) — finale državnega prvenstva. 15.05 Poročila. 15.10 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu: Alpski kvintet. 15.45 Nikola Tesla, 8. del nanizanke TV Zagreb. 16.45 Mozaik kratkega filma: Podeželske ceste in mestni pločniki, ameriški film. 17.10 Veselo gostovanje, slovenski film. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, potrošniška porota. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Z. Dirnach: Dosje, 4. — zadnji del nanizanke TV Zagreb. 21.10 Tito — beseda in slika neke dobe, 3. del dokumentarne serije TV Zagreb. 22.05 Športni pregled. 22.50 Po.-ročila.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Flipper, 15.05 Včasih v nedeljo, 17.15 Nepopoln mrk (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dosje, 21. 10 Tito — beseda in slika nekega obdobja, 22.05 Športni pregled, 22.50 Dnevnik.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna
Usmeritev, 14.15 mladinski spored,
ura, 12.00 Otroški in 17.40 Klub
seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Mladostna ljubezen, 23.10 Nočni studio Drugi program
9.00 Matineja, 14.15 Športno popoldne, 16.55 Avstrijska narodna glasba, 17.40 David Bowie, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekoč je bil heroj (film), 22.05 Dinastija, 22.50 Šport, 23.10 Začetniki turizma
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 10.45 Glasbeni butik. 14.45 Nedeljska glasba. 15.40 Oglejmo si skupaj. 16.15 Možgansko prvenstvo (Janos Egri), 17.00 Poje dr. Mengele, iz zbirke »Naše stoletje«. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Zadeva Maurizius, 5. (zadnji) del nemške serije. 21.20 Te-lešport. 22.30 Poročila, himna.
TV KOPER
13.45 Košarka — Jugoslovansko prvenstvo — play off. 15.00 Verdi — 5. del (ponovitev). 16.25 Risanke. 16.55 Film za mladino. 18.30 ’Uporaba computerja, dokumentarec. 19.00 Colenel March, Tv film. 19.30 Sivi dom, Tv nadaljevanka. 20.30 Dossier — industrijska spionaža, Tv film. 21.35 Cameo theatre. 23.30 Čar nepredvidenega, Tv film.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v ponedeljek, 28. aprila (šport, prispevek o splošni ljudski obrambi in
družbeni
samozaščiti).
18.00 Najlepše želje s čestitkami in ozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Čudež življenja, švedska dokumentarna oddaja (do 10.15). 14.10-15.10 Moskva: SP v hokeju — skupina A (4—3), prenos tretje tretine. 16.05 TV mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 Moj dedek je bil partizan — 1. del. 17.45 D. Radovič: Na črko, na črko — 1. del nanizanke TV Beograd. 18.15 Videogodba — ponovitev. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Podravski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 H. Wouk: Vihre vojne, 15. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Omizje: Razvoj tudi z manj kilovati?. 23.00 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže: 13.00 TV dnevnik (do 13.15). 15.55 Moskva: SP v hokeju — skupina A-finale, prenos (slov, kom.) v odmorih propagandna oddaja. 18.30 Beograjski TV program — vključitev. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Včeraj, danes jutri. 21.05 En avtor — en film. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Dinastija, 96. del ameriške nadaljevanke. 22.25 Hit meseca (do 23.25).
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.20 Tv v šoli, 14.10 §P v hokeju, 16.00 Tv ,v šoli, 17.10 Poročila. 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Prikazovanje Gospe v vasi Grabovica (tv film), 21.35 Mali koncert, 21.50 Knjige in ideje, 22.20 Poldnevniki, 22.50 Dnevnik, 23.10 Kronika konference ZK SAP Vojvodine.
TV AVSTRIJA
Prvi program,
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 12.25 Šport, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Vojna bombnikov
TV MADŽARSKA
12.23 Napoved sporeda. 12.25 SP v hokeju na ledu, prenos iz Moskve. 15.00 Poročila. 15.05 Festival sovjetskih folklornih skupin, ameriški film. 15.55 SP v hokeju na ledu, prenos iz Moskve. 18.35 Kratki film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sožitje, madžarski dokumentarni film. 21.25 Umetnina tedna, Munkacsy: Pejsaž ob somraku. 21.35 Glasba... 22.25 TV dnevnik, himna.
TV KOPER TV KOPER i TV KOPER
14.15 Tv novice, 1».25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Zdravnik in pacient. 15.45 Jugoslovanski rock. 16.30 Otroški program, Risanke, Lutkovno gledališče. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 Tv novice. 19:00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.30 Dokumentarec. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: 400 udarcev. Igrajo: Jeanne Pierre Lesud, Claire Maureer. Režija: F. Truffaut. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Film: 400 udarcev, nadaljevanje. 22.50 Hockey na ledu — Svetovno prvenstvo grupa A.	I
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v torek, 29. aprila (pogovor v živo, Predstavljamo vam ..., ISKRICA). 18.00 Sotočje. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
9.00 Pred izbiro poklica: * Ladjedelništvo. 9.30 Človekovo telo: Biološki način življenja. 9.55 Kadar glasba spremlja (do 10.20). 16.05 Tv mozaik — Šolska TV, ponovitev. 17.25 Poročila, 1,7.45 EX Libris M + M. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Celjski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 S. Herm-lin — E. Gorner: Čas osamljenosti, nemška drama. 21.40 A. Hačaturjan: Spartak, balet v izvedbi Boljšoj teatra. 23.10 TV dnevnik. Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.35 Medigra. 13.00 TV dnevnik (do 13.15). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja. 18.15 Mostovi — Hi-dak (samo za LJ 2). 18.45 Smešne in druge zgodbe. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Beograd in Zagreb Kopaoni-ku, prenos, prireditve iz centra Sava. 21.00 Žrebanje Lota. 21.05 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 22.05 Halleyev komet, izobraževalna oddaja (do 22.35).
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.30 Tv v šoli, 16.20 Tv.v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30' Dnevnik, 20.00 Film, 21.35 Kritična analiza političnega sistema, 23.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bodočnost vzgoje, 21.15 Dallas, 22.00 Dallas, 22.45 Galerija, 23.10 Št. šest (tv film), Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Policijska postaja 1, 18.30 Linija Onedin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA,
9.00 Šolska TV. 9.45 Kratki film. 10.10 Zadeva Maurizius, pon. 16.05 Šolska TV. 17.15 Poročila. 17.20 TV spored za 3 dni. 17.25 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 17.50 Prijatelj narave. 18.10 10 minut za ribiče. 18.25 Industrijski svet.-. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Past za volkove, TV film. 20.55 Studio ’86. 21.55 Vnuki ne bodo videli. 22.35 TV dnevnik, himna.
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, Telenovela. 15.10 Film: Velika karavana. Igrajo: Vera Ralston, Joan Leslie, Forrest Tucher. Režija; Joseph Kane. 16.45 Otroški program, Risanka, Kamen Marca Pola, Tv film, Osamljeni jezdec, Tv film. 18.30 Odprava Marchand, Tv film. 18.44 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Marco Polo, Tv . nadaljevanka. 21.35 TVD vsedanes. 21.50 Mexico ’86: Moj mundial z llariem Ca-stagnerom. 22.50 Razvoj človeške vrste —T del —- dokumentarec.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v sredo, 30. aprila (pred praznikom dela). 18.00 »21-232« — glasbeno propagandna oddaja. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Rudolf Golouh: Kriza, Tv priredba drame SNG Maribor. 10.10 Naselbinska kultura na Slovenskem (do 10.45). 15.40 TV mozaik -ponovitev, 17.25 Poročila. 17.30 Gregor Strniša: Regrat lučka, 17.50 Ko se korenin zavemo: Veš, poet, svoj dolg, 13. del dokumentarne serije. 18.45 Risanka, 19.00 Danes, Severnoprimorski obzornik, 19.30 TV dnevnik 20.00 Pozdrav prazniku, prenos. 20.35 Film tedna: Nedelja na deželi, francoski film, 21.55 TV dnevnik. 22.10 Rudarska družina — Pet bratov, dokumentarna oddaja TV Skopje.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Obiskovalci, 4. del ameriške nadaljevanke. 18.15 Od Neuma proti Sarajevu, izobraževalna oddaja. 18.45 Zabvnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran: (tudi za JRT 2), J.S. Bach: Tragična uvertura, W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Jazz. 21.50 Stipe, feljton. 22.35 Povodi in sledi, oddaja iz kulture (do 23.20).
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
8.20 Tv v šoli, 17.10 Poročila, 17.15 Otroški in mladinski spored. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pozdrav prazniku, 20.30 Tito od blizu, 21.20 Filmo-skop: Eva (film), 23.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.0,5 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Upor na ladji Bounty (film), 22.25 V senci palač, 22.30 Točka Blank (film),
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
9.00 Šolska TV. 9.50 Delta, pon. 10.15 Zgodbe o vrtičkih, 5. del. 11.15 Avtorski večer Gy. Behara. 16.20 Poročila. 16.25 Kviz iz matematike za šolarje. 17.05 Mi in računlnik. 17.40 Mlaji. 17.45 Na strehi sveta. 19.10 Praznično voščilo, ob dnevu osvoboditve Madžarske. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Most je zelo daleč, I. in 2. del angleško-ameriškega filma. 22.55 TV dnevnik, himna.
14.15 TV novice. 15.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film: Pustolovec z globin. Igrajo: Stephen Boyd, David Ladd, Rosey Grier. Režija: Virginia Stone. 16.35 Otroški program. Risanke, Mala zgodovina glasbe, Osamljeni jezdec,.Tv film. 18.30 Odprava Marchand, Tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD -stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Nogo--met — Poka! Evrope. 22.15 TVD vsedanes. 22.30 Film: Veseli taxist. Igrajo: Barry Evans, Judi Gerson, Adrienne Posta. Režija: Stanley Long.
GA
PRENOS OSREDNJE-
SPOREDA!
SLOVENSKEGA
TV LJUBLJANA
8.55 Poročila. 9.00 Prvomajska budnica (Pihalnega orkestra iz Zagorja delovnim ljudem ob svojem 125-letnem jubileju). 9.30 Živ žav. 10.20 Pesem in mladost, posnetek prireditve iz Žalca. 11.20 Vranec, ameriški mladinski -film. 13.15 Poročila. 13.20 Rezerviran čas. 14.20 Poročila. 14.25 Slovenske ljudske pravljice: O mladeniču, ki je grah pobiral. 14.40 Čiru-le-čarule: Čarobne domine. 14.45 Slovenska ljudska glasbila in godci: Čimba-list. 15.00 Dokumentarna oddaja. 15.50 Primorska poje 85. 16.20 Tito od blizu, 1. del dokumentarnega niza, TV Sarajevo. 17.10 Sedem nevest za sedem bratov, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Praznovanje 1. maja doma in po svetu. 19.30 TV dnevnik — tudi za JRT 2. 20.05 L. Feuchtwanger: Oppermanovi, 2. del nadaljevanke. 21.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov in propagandna oddaja. 21.25 Halo taksi, jugoslovanski film. 23.00 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Izbor iz izobraževalnega programa. 18.45 Bi-lečanka,. glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Resna glasba. 20.30 »Neima ri«, dokumentarna oddaja. 2L00 Niš: Festival delavske pesmi. 22.05 Kamniti pig-malion arhitekt Jože Plečnik, oddaja TV Ljubljana. 22.35 Tujci in bratje, 3. del angleške nadaljevanke (do 23.35)..
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.35 Poročila, 9.45 Tv koledar, 9.55 Budnica, 10.24 Otroški in mladinski spored, 17.00 Norma Tae (film), 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tito od blizu, 20.30 Pesmi Ivana Go-. rana Kovačiča, 20.55 Halo taksi (film), 22.25 Dnevnik, 22.45 Narodna glasba.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Srečanja, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.05 Sto mojstrovin, 18.15 Svet živali, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Življenje, kot je, 21.15 Mladostna, ljubezen, 22.45 Prizorišča svetovne literature,
TV MADŽARSKA
7.55 Vključujemo Moskvo : Prenos prvomajske parade z Rdečega trga. 9.00 Za otroke. 9.50 Majsko praznovanje. 15.50 Poročila. 15.55 Deklica Zvezdica, pravljična spevoigra. 16.55 Popevkarska TV lestvica. 17.30 Mož z železno masko, angleški film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Želeli ste, spored po želji gledalcev. 22.30 Panorama, svetovno-politični magazin. 23.30 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film. 16.50 Otroški program, Krvavi maj, dokumentarec, Kamen Marca Pola, Tv film, Osamljeni jezdec, Tv film. 18.30 Odprava Marchand, Tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. W.30 TVD — stičišče. 19.50 Muzeji in galerije Slovenije. 20.30 Kapela-Lesi film. Igrajo: Aleksander Gavrič. Selma Karlovac. Reži ja: Žitka Mitrovič. 22.05 TVD vsedanes. 22.20 Variete.
VESTNIK, 24. APRILA 1986
STRAN 21
v besedi in sliki
Prosvetni dan — narodnostni večer
Prosvetni delavci občine Murska Sobota so pretekli petek praznovali svoj dan. Osrednja proslava je bila v soboški kinodvorani, kjer se je zbralo čez 400 obiskovalcev. Slavnostni govor je imel predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, ki je uvodoma spregovoril o pomenu
Nagrajenci Občinske izobraževalne skupnosti občine Murska Sobota.
Foto: A. Abraham
sožitja ob meji in aktualnem dogajanju pri nas, sicer pa je namenil največ besed učiteljem in vzgojiteljem. Med drugim je poudaril, da od šole veliko pričakujemo in da je šolska reforma dolgoročni družbeni proces. Za uresničevanje njenih nalog ni potreben le denar, ampak tudi pripravljenost učiteljev ter vseh drugih dejavnikov, da tvorno sodelujejo. Zavzel se je tudi za izenačitev nagrajevanja prosvetnih delavcev z zaposlenimi v gospodarstvu.
Zatem so podelili letošnja priznanja in nagrade Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota. Plaketo je prejela Srednja družboslovna in ekonomska šola Murska Sobota, in sicer predvsem za visoko strokovno raven ter vzgojne rezultate, ki jih ta šolski kolektiv dosega pri svojem delu. Med posamezniki pa so prejeli priznanje za svoje delo Olga Čarni z OŠ Puconci (za vestno in uspešno delo pri pouku matematike, aktivno vključevanje v družbenopolitično aktivnost ...), Tone Praček, pedagoški svetovalec organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti (za uspešno uči-
Več industrijskih gasilskih društev
V soboški občini, kjer deluje 131 gasilskih društev in dve industrijski gasilski društvi (MI in Mura), kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečujejo pri svojem delu uspešno opravljajo svoje poslanstvo na področju požarnega varstva. Na območju občine je bilo lani registriranih 20 požarov, ki so povzročili blizu 26 milijonov dinarjev škode. Pri gašenju požarov je sodelovalo 612 gasilcev, ki so tako preprečili za okrog 725 milijonov dinarjev škode. Največja požara sta bila na posestvu v Motvarjevih in farmi fazanov v Beltincih, kjer znaša ocenjena škoda 18 milijonov dinarjev. Na letni skupščini ob

teljsko pot, strokovno opravljanje svetovalne službe, delo pri razvoju telesne kulture, za družbenopolitično aktivnost...), Marjeta Rotdajč, vodja enote vzgojnovarstvenega zavoda Štefana Kovača v Murski Soboti (za vzorno vzgojiteljsko delo, delovanje v lutkovni skupini, izreden
smisel za organizacijo dela, za dobro sodelovanje vrtca s KS, DO, OŠ ...), Tanja Škarica z Osnovne šole Prekmurske brigade v Murski Soboti (za odgovorno in uspešno delo z lažje duševno in telesno prizadetimi šolarji, za prizadevno vodenje Društva za pomoč duševno prizadetim v občini M. Sobota, aktivno vključevanje v družbenopolitično dejavnost v svojem okolju ...) in Marija Zver, vodja Podružnične osnovne šole Dokležovje (za uspešno vzgojno-izobraževalno delo z otroki, vključevanje v kulturno dejavnost na šoli in v vasi; za uspešno vodenje podružnične šole ...).
Obiskovalci so navdušeno zaploskali tudi nastopajočim v kulturnem programu. Tokrat so se predstavili Zenski kvartet iz Slovenske vesi z muzikantom Lacijem Korpičem iz Sakafovec, Mešani pevski zbor kuda Ady Endre Prosenjakovci in Slovensko prosvetno društvo Danica iz Sentprimoža na Koroškem v Avstriji. To je bil zares prijeten narodnostni kulturni večer. Korošci so ob tem z besedo in sliko predstavili tudi svoj boj za narodnostne pravice.
Jože GRAJ
činske gasilske zveze Murska Sobota, na kateri sta bila poleg delegatov tudi član predsedstva GZS Ferdo Golob in pomočnik načelnika GZS Maks Lešnik, so ugotovili, da so dosegli viden napredek v izobraževanju, vključevanju novih članov in požarni preventivi. Za opremo in vzdrževanje so lani vložili nad 31 milijonov dinarjev iz sredstev sisov, 13 milijonov pa so prispevale KS in društva. Preskus osnovnega znanja gasilca je opravilo 332 mladincev in mladink ter 35 pionirjev. Gasilska društva so v zasebnem sektorju opravila 4313 preventivnih pregledov, pregledani pa so bili tudi vsi ozdi. Na
HM HH ME MMI MMI MM MMI MMI M MKM
NARCISE PRAZNUJEJO
ITuristično-olepševalno društvo Veržej je v petek zvečer sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili pro-Igram letošnjega Meseca narcis.
Le-ta bo v znamenju dveh jubilejev: 20-letnice turistično-olepševalnega društva in orga-Iniziranih turističnih prireditev.
Prvo praznovanje je bil Dan narcis pred natančno 20 leti Ipod orehom pri gostilni Bob-njar. Že naslednje leto so ta dan praznovanja simbola Veržeja in okolice se je prireditev I širila tudi po svoji dejavnosti in danes naj bi poleg praznovanja Mesec narcis predstavljal tudi delo in življenje v tem
okolju. V prireditev vključujejo vsa društva v krajevni skupno-
LIPOVCI
Prenovljena stara šola za kulturno dejavnost
V Lipovcih šolska zgradba že osem let ne služi svojemu namenu. Vsa ta leta pa so se v njej zbirali člani raznih društev in organizacij, delovna organizacija Mura pa je imela skladišče.
V referendumski program za to srednjeročno obdobje pa so krajani vključili ureditev in dozidavo stare šole, predvsem zato, ker se bolj splača kot nova gradnja, saj je stara zgradba še v dobrem stanju, pa tudi zato, ker ne želijo, da bi bila ob novi zgradbi stara prepuščena zobu časa.
Gradbena dela so se začela februarja, krajani Lipovec pa bodo tako dobili večnamensko dvorano, mladinsko in sejno sobo, sobo za arhiv, kuhinjo in sanitarije. Gradnja bo stala približno 12 milijonov dinarjev, upajo pa tudi na denarno pomoč Zveze kulturnih organizacij in delovne organizacije Mura, ker je večji del delavcev iz kraja zaposlenih v tej delovni organizaciji.
Upajo, da bodo z deli končali pred zimo ter si tako odprli vrata za kulturno in družbeno življenje.
M. H.
skupščini so sprejeli program dela za letos in za srednjeročno obdobje, v katerem je rečeno, da si bodo v Pomurskem tisku, Panoniji, Beltinki, Pletilstvu, Agroser-visu in KG Rakičan prizadevali ustanoviti prostovoljna industrijska gasilska društva. Posebno skrb bodo namenili vzgoji članstva in občanov, opremljanju društev in skrbeli za vodne razmere. Razvijali bodo tudi mestni center s stalno službo, 16 krajevnih centrov pa bo pokrivalo širša območja. Poseben status bodo imela primestna društva, 12 društev pa bo opremljenih za reševanje ob poplavah, pri mestnem društvu pa bo usposobljena tudi posebna ekipa za reševanje iz vode. Gasilci pa se bodo uspešno vključevali tudi v raznotere obrambne in samozaščitne akcije.
Feri Maučec
---'MURSKA SOBOTA----------
sti Veržej. In kakšen bo letošnji program: Mesec narcis se bo začel že prihodnji teden, v sredo, 30. aprila z baklado, kresovanjem in ljudskim rajanjem. Naslednji dan, 1. maja, bosta nogometni turnir za pokal Emila Gaberca in večer z prvomajsko nočjo. Športna bo tudi nedelja, 4. maja, ko bo mladinska republiška kolesarska dirka, na kateri bodo sodelovali tudi gostje iz sosednjih republik. Tokrat bo to že XVI. kir-terij narcis.
V soboto, 10. maja, bodo predstavili dve novosti v Mesecu narcis: otvoritev cvetlične razstave in razstave spominkov, dan pozneje pa bodo v Banovcih slavnostno obeležili
Kdo so najboljši fiziki
V Murski Soboti (na Srednješolskem centru tehniško-pedago-ške usmeritve) je bilo preteklo soboto tekmovanje iz fizike za učence sedmih in osmih razredov pomurskih osnovnih šol. Sodelovalo je po 8 ekip (2 učenca) iz vsakega razreda. Med sedmošolci sta zbrala največ točk Drago Milak in Danilo Meolic z OŠ Bakovci, med osmošolci pa sta se najbolje odrezala Matija Koren in Marjan Horvat z OŠ Jože Kerenčič Gornja Radgona.
Tekmovanje je med drugim pokazalo, da bo vzgoji mladih fizikov potrebno nameniti večjo skrb, saj so ekipe od 20 možnih točk osvojile le po 8,5. Morda je temu vzrok tudi preslaba udeležba. Med drugim se tekmovanja ni udeležil niti en učenec katere izmed treh osemletk v Murski Soboti. J. G., posnetek A. Kuhar
Plesat me pelji
Pod tem naslovom so sklenili 6. občinsko folklorno revijo na Razkrižju pri Ljutomeru. V organizaciji ZKO Ljutomer in kuda Razkrižje je nastopilo prek 200 plesalcev ob spremljavi domačih godcev v 12 folklornih skupinah ljutomerske občine. Kulturna in hkrati turistična prireditev je privabila številne ljubitelje ljudskih plesov od blizu in daleč, saj so se nastopajoči predstavili s prleškimi, prekmurskimi, štajerskimi, belokranjskimi, gorenjskimi in medži-murskimi plesi. Prireditev je bila zelo uspešna. Na prvi občinski reviji je sodelovalo 7 skupin, tokrat jih deluje v občini že 14. Naj starejša je folklorna skupina iz Križevec pri Ljutomeru, ki bo prihodnje leto slavila 40-letni jubilej, 10 let pozneje pa folklorna skupina Veržej, ki slavi letos 30-letnico dela. Strokovna komisija pri medregijskem odboru za folklorno dejavnost iz Maribora je spremljala potek občinske revije, ocenila raznolikost plesov, izvedbo in obleke ter izbrala najboljše. 11. maja bosta v Slovenj Gradcu nastopali folklorni skupini OŠ Jože Hedžet Šafarsko z medži-murskimi plesi in OŠ Veržej s prleškimi plesi. Od odraslih skupin bosta 22. junija v Lendavi nastopili folklorna skupina DU Ljutomer s štajerskimi plesi in folklorna skupina kuda Razkrižje s plesi iz domačega kraja. Vse nastopajoče skupine so prejele posebna priznanja za sodelovanje — podelila jih je predsednica ZKO Ljutomer Ema Tibaut.
Stane Feuš
20-letnico. Isto nedeljo bo v Kristancih plesna prireditev. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 18. maja. Po slavnostni seji skupščine KS Veržej bodo odprli razstavno-prodajni kramarski sejem, sledila bo povorka, v kateri bodo prikazali običaje in posebnosti krajevne skupnosti, vmes pa bodo igre Meseca narcis. Tudi letos bodo že tradicionalno zbirali miss narcis. Jubilejni mesec bodo sklenili s kulturnimi in zabavnimi prireditvami: 24. maja bodo odprli razstavo likovnih izdelkov z naslovom Mura je v moji deželi in Osterčevim večerom, 25. maja pa bo v Banovcih družabna prireditev.
Dušan Loparnik
Tečaj za nego bolnika in poškodbe na domu
TEČAJ ZA NEGO BOLNIKA IN POŠKODBE NA DOMU. Tečaja, ki ga je organizirala krajevna organizacija Rdečega kriza Beltinci je obiskovalo 13 udeleženk. Pokazale so veliko zanimanje in si pridobile potrebno znanje, ki ga bodo lahko s pridom uporabile v svojih okoljih. Zlasti je razveseljivo, da se je tečaja udeležilo več kot polovica mladih, ki še obiskujejo šolo. Prav te pa so se doslej že uveljavile pri pomoči ostarelim in bolnim osebam. Tečaj je vodila višja medicinska sestra Marija Gutman z Zdravstvene postaje Beltinci.
Foto: Feri Maučec
GORNJA RADGONA
Množičnejše delavske športne igre
Komisija za oddih, šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu organizira vsako leto delavske športne igre, za katere je po nekajletnem zatišju spet veliko zanimanje, pogrešajo pa več žensk.
V radgonski občini se je prijavilo že 15 delovnih kolektivov. 9. maja se bodo najprej pomerila moške odbojkarske ekipe, 14. maja pa ženske. V okviru tradicionalnega pouličnega krosa po Gornji Radgoni bodo tekmovali tudi delavci, konec maja pa se bodo pomerili v ribolovu. Tekmovanje v malem nogometu bo spomladi in jeseni, dogovoriti pa se morajo še za tekmovanja v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in rokometu.	bp
LENDAVA
NOVA VINSKA
KLET?
G^dnja vinske kleti v Lendavi po-stajafvse bolj resničnost, saj so zanjo že plpravili idejni projekt in zagotovili je kaj denarja. Predvidena je po-stop Ja gradnja. Najprej bodo sezidali prevkmnico grozdja, veliko 26 krat 16 nBtrov, kdaj pozneje pa še druge objejte. Po sedanjih cenah bo pre-vzenmica s stiskalnico stala 250 milijone® dinarjev. Vinska klet bo ob pobočji družbenih vinogradov med Lenivo in Čentibo (nasproti gostilne Lorinc), kar je zelo primerno, ker vodi^mimo krožna cesta. Poznavalci razmer pravijo, da je gradnja kleti nujna, saj je na tem območju čez 700 hektarjev vinogradov oziroma (ob dobri letini) do 1.000 ton tržnih viškov grozdja. Ker gre pretežno za zasebnike, imajo le-ti velike težave z vožnjo grozdja v ljutomersko oziroma radgonsko klet. To pa je tudi odločilno vplivalo na vinogradnike, ki so se odpovedali nadomestilu za škodo po toči in sredstva namenili za začetna dela pri gradnji prevzemne postaje oziroma kleti.
Š. S.
MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
Vam ponuja svoje delikatesne specialitete:
PAŠTETA V OVITKU JETRNI NAMAZ V ČREVU PIKANT MESNA SOLATA
Oglasite se lahko v vseh prodajalnah ABC Pomurka, Mesna industrija in v trgovinah s prehrambenimi izdelki po Pomurju.
Tekmovali za Cankarjevo priznanje
V soboto je bilo na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti že tradicionalno območno tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.
Letos se ga je udeležilo manj učencev kot prejšnja leta, ker je bilo hkrati s tekmovanjem matematikov in fizikov. Zlasti upada zanimanje za tekmovanje v srednjih šolah, saj sta svoje tekmovalce prijavili le dve srednji šoli.
Namen tekmovanja je skrb za materinščino, širjenje in poglabljanje znanja slovenskega knjižnega jezika in širjenje bralne kulture med mladimi. Učenci so tekmovali v treh zahtevnostnih stopnjah: prva je za učence iz osnovne šole, druga in tretja pa za učence srednjega usmerjenega izobraževanja. Učenci osnovnih šol so morali prebrati mladinska
dela. Pavleta Zidarja, učenci srednjih šol pa dela naših zamejskih Slovencev na Koroškem in v Italiji ter poglobiti svoje znanje iz literarne teorije in knjižnega jezika. Učenci so pokazali, kljub zahtevnosti nalog, ustrezno znanje.
Po tekmovanju so dobili priznanja, najboljši pa nagrade. Tri najboljše učenke prve zahtevnostne stopnje (Vesna Fister iz OŠ Bakovci, Alenka Horvat in Jasna Lebar iz OŠ France Prešeren Črenšovci) pa se bodo udeležile republiškega tekmovanja, ki bo 17. maja v Mariboru.
Slavistično društvo Pomurja si želi, da bi bilo prihodnje leto več tekmovalcev, da ne bi bilo tekmovanje odraz dela posameznikovi ampak bi postalo dokaz, da skrbimo za lepo slovensko bese-do v vseh naših šolah. B. L T.
V SPOMIN DR. AVGUSTU PAVLU
Začetek na Gornjem Seniku
V obmejnem prostoru Železne županije in Pomurja se bo letos zvrstilo več spominskih slovesnosti ob stoti obletnici rojstva sinu dveh narodov dr. Avgusta Pavla. Rodil se je na Cankovi, delal in ustvarjal pa v sosednji županiji, kjer Je ostala za njim kot skupno bogastvo obmejnega prostora bogata jezikoslovna, prevajalska, etnološka, literarna in še kakšna dediščina.
Prva slovesnost je bila minuli petek v prepolni dvorani kulturnega doma na Gornjem Seniku. Organizirali so jo na pobudo Slovencev in rojakov iz Železne županije, ki živijo v Budimpešti. O njegovem predvsem literarnem delu je govoril dr. Janos Domonkos, nekoč učitelj na Gornjem Seniku. S svojo umetniško besedo je Pavel izpovedal tisto, česar v znanstvenih delih ni mogel, posebno dragoceni pa so tudi njegovi prevodi Cankarja.
Nekaj odlomkov iz Pavlovih zapisov o Porabju je prebrala njegova hčerka Judita, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Visoke zdravstvene šole iz Budimpešte, pevska skupina iz Szegeda, se-niški pevski zbor, ki nosi ime Avgusta Pavla, pevski zbor osnovne šole iz Monoštra, plesna skupina seniške šole in dramska skupina iz Števanovec.
ib