Kamniški OBČAN St. 15 40. leto 35 let od prvega Dneva narodnih noš Folklorni program osredotočen na nedeljo Potem, ko smo v lanskem letu / obsežnejšim in dokaj pestrim programom obeležiti trideseto prireditev Dnevi narodnih noS v Kamniku, so se organizatorji letošnje prireditve spet znašli preti Vprašanjem, kako nadaljevati. Ix-tos namreč poteka 35 let. odkar je kamniško turistično društvo leta 1966 začelo uresničevali zanimivo zamisel o srečanju narodnih noš. Podoba prvega Dneva narodnih noš je odražala le v nedeljski povorki narodnih noš in zaključnim nastopom folklornih skupin iz takratnih prosvetnih društev i/, bližnje okolice Kamnika. V petintridesetih letih smo bili z nekajletnimi presledki priča včasih bolj drugič manj uspešnim poskusom predstavitve naše kulturne dediščine, oblačilne kulture in našega zavedanja o izvirnosti slovenske narodne noše. Vsekakor pa se je kamniška priredilev skozi desetletja že krepko vsidrala v okvir listih slovenskih turističnih prireditev, ki pritegnejo udeležence in obiskovalec tudi izven naših meja. Letos je nalogo nosilca oziroma povezovalca priprav in izvedbe največje kamniške turistične prireditve občina prepustila novoustanovljeni Agenciji za razvoj turizma in podjetništva. ■ Organizatorji so se takoj znašli pred dilemo, kakšno podobo naj ima letošnja prireditev. Po vsestranskem premisleku so se odločili, da bodo letos kul-a»- - turni oziroma etnološki del prireditve poskušali ločiti od zabavnega. Folklorni del bo tako osredotočen na nedeljo 8. septembra. O obsežnejšem programu pa naj bi se v prihodnje dogovarjali ob okroglih obletnicah. Več o prazniku narodnih noš na 2. in 3. strani. Tudi Podeželske žene iz Tuhinjske doline sodelujejo v povorki, odete v kmečka oblačila. (F. SVETEL!) Zamisel o toplicah v osrčju Tuhinjske doline, kije stara že skoraj pol stoletja, jtrojektno pa ftredstavljena pred sedmimi leti, se uresničuje. S položitvijo temeljnega kamna oh pilotnem bazenu na travniku jutd prijetno vasico Snovik lansko jesen seje pričela izgradnja bazenskega kompleksa, kije prve kopalce pričakal letošnji zadnji junijski dan. Z zlatimi črkami velja zapisati tudi 25. julij 2001, ko so termalni bazenski kompleks slovesno odprli kamniški župan Tone Smolnikar, direktor družbe Terme Snovik Ivan Hribar, državna sekretarka na ministrstvu zagosjjodarstvo Mateja Mešl, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Simončič in družabniki. Več na 9. strani. SAŠA MEJAČ mmm... sveži ▼ domači Občinski svet prevzel pobudo za ustanovitev novih občin Kamnik in Kamniška Bistrica Občinski svetniki so na 4. izredni seji občinskega sveta v ponedeljek 3. septembra, ki jo je na zahtevo desetih svetnikov sklical župan Ione Smolnikar, sklenili podpreti pobudo svetov KS Kamniška Bistrica, Godič in Crna za izločitev dela občine in ustanovitev nove občine Kamniška Bistrica ter pobudo sveta KS Kamnik-Ccntcr za izločitev južnega dela občine in ustanovitev nove občine Kamnik. Sklenili so, da državnemu zboru predlagajo, naj se občina Kamnik ustanovi kot mestna občina. S sprejetjem obeh pobud je občinski svet prevzel vlogo predlagatelja. Občinska uprava mora z zahtevami Odbora za notranjo politiko DZ RS dopolnjen predlog poslati Državnemu zboru do 10. septembra. Seveda pa s tem še ni rečeno, tla ho tak predlog tudi obveljal, saj se morajo o njem na referendumu izreči tudi krajani, odbor Državnega zbora za notranjo politiko, končna odločitev pa je v rokah poslancev Državnega zbora. Več na 3. strani. Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 20. septembra. \ Članke oddajte najpozneje do srede, 12. septembra; oglase, zahvale ' in obvestila pa do ponedeljka, 17. septembra. J Ljubljanska 21 k, *S 8314-013 VEČERNA PRODAJA SVEŽEGA KRUHA vsak don, od 17. do 21. ur«, T. S It MEDNARODNA DIRKA 85 • 125 - 2SO OPEN nedelja zaprto. JT Odprto od pon. do petka od 8 do 19. ure, sobota od 8. do 13 ure Mosta 88Af Komando ZAKORAKAJTE V NOVO ŠOLSKO UTO V 0tUIVIIN0IU6WTW0V»«SC0IW« ŠOLSKE TORBE %ptf^ Šp0RTNl COpATl Jesenska obutev znanih proizvajalcev za vso družino po ugodnih cenah 16. september 2001 LETALIŠČE BRNIK OB 13. URI Kamnik, 5. septembra 2001 31. DNEVI NARODNIH NOŠ KAMNIK 2001 31. dnevi narodnih noš Petek, 7. septembra ob 9. uri Začetek sejemske prodaje v starem delu Kamnika (Glavni trg - 'sum.o ob 19. uri Odprtje slikarske razstave: Uwe Gehrmann (Nemčija) (Galerija Veronika) ob 20. uri Zabavni večer z ansamblom bratov PoljanSek (Glavni trg) Študentska scena (Trg prijateljstva): Corkscew. Arche, Niowl. Demolition Group Sobota, 8. septembra od 10. do 19. ure Sejemska prodaja v starem delu mesta ob 19.45 Koncert MePZ Trofaiaeh (Avstrija) (Frančiškanski samostan) ob 20. uri Modna revija »Pletenine Spenko« (Glavni trg) ob 20.30 Zabavni večer z ansamblom Gamsi (Glavni trg) Študentska scena (Trg prijateljstva): Yogurl, Skat, Tinkara Kovač Nedelja, f. septembra ob 9. uri Predstavitev domačih obrti (Maistrova ulica) ob 9.30 Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik (Glavni trg) ob 10.30 Nastopi folklornih skupin (Glavni trg) ob 15. uri TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NO"> (Zaprice-Šutna-Glavni trg-Graben-Fužine) ob 16. uri Nastopi folklornih skupin (Glavni trg) ob 17.30 Zabavni program i. ansamblom Veseli Planšarji (Glavni Irg) Spremljajoči program: Tradicionalna razstava Društva rejcev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš v OS 27. julij v Kamniku. Prireditev bosta spremljali raznolika trgovska in gostinska ponudita na stojnicah v starem delu Kamnika. DOBRODOŠLI! V ponedeljek, 3. septembra, je 2490 osnovnošolcev in 1160 srednješolcev v naši občini zopet sedlo v šolske klopi. 254 prvošolčkov se je nestrpno veselilo prvega srečanja s šolo, pa tudi večina drugih je po več kot dvomesečnih počitnicah veselo pričakala prvi šolski dan, sošolce, učitelje in prijatelje, med njimi drugošolke Tanja, Kristina in Nives. Naj bodo prve in tudi vse nadaljnje šolske poti varne in uspešne! SAŠA MEJAČ Sena otroška konfekcija lastne proizvodnje ZA PRIHAJAJOČE JE5EN5KE DNI V TPC na Duplici, Ljubljanska 21 a, (HIP), tel.: 839-46-89 Odprto od 9h - 18\ sobota od 9" - I2'1 RS POLIGLOT DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 BUHI tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si 2 5. septembra 2001 DNEVI NARODNIH NOŠ Kamniški OBČAN Ob prvem Dnevu narodnih noš v Kamniškem občanu leta 1966 OB DNEVU NARODNE NOŠE V KAMNIKU Kamniško turistično društvo j« v nedeljo, II. septembra, pripravilo zanimivo turistično prireditev — dan narodne note. Poziv organizatorja j« naletel na velik odmev med prosvetnimi društvi Na pločnikih kamniških ulic se je zbralo blizu 9.000 opazovalcev. Mesto samo je bilo v prazničnem razpoloženju, okrašeno z zastavami, izložbena okna trgovskih lokalov pa so bila okusno opremi je- stično atraktivno prireditev. V pogledu udeležbe res dober začetek. Program se Je začel ob 11. uri dopoldne na Titovem trgu s promenad nim koncertom godbe na pihala. Glavni del sporeda — sprevod in folklorni nastopi — pa je bil na vrsti ob 14. uri. Sprevod ie krenil izpred osemletke Tomo Brejc točno ob napovedani uri. Na čelu so zahall trije konjeniki z zastavami. Zvrstila se Je dolga vrsta udeležencev v narodnih nošah, ki so sli pes, za njimi pa »edem voz — od kočij, kolesljev do težkih »parizarjev«. Na njih so se vozili člani prosvetnih društev in folklornih skupin iz Kamniške Bistrice. Podgorja, Križa, Količevega in iz Trzina. Največ priznanja med gledalci so bili deležni Trzinci s svojo iz- Na dvorišču za Samskim domom, kamor se je zgrnila množica gledalcev, so po pozdravu dr. Frantarja, predsednika Turističnega društva Kamnik, sodelujoče folklorne skupine predstavil« vrsto narodnih plesov in pesmi. V programu so sodelovali tudi Belokranjd v svojih značilnih narodnih nošah. Velikoplaninski pastirji v širokih klobukih, coklah in plaščih iz lipovega lubja so zapeli pastirsko pesem. Po programu so nastopajoči skupaj z gledalci posedli k mizam in se odžejali. Ob zvokih narodnega ansambla so se obiskovalci te zanimive prireditve vrteli ie pozno v noč. Na sploh lahko rečemo, da je dan narodne noSe v Kamniku, prvi po vrsti, izredno uspel. Bile Praznik narodnih no* Podgorci ao se na slavje pripeljali v treh kočijah in posamezniki iz bližnje In daljne okolice Kamnika. Po oceni prireditelja Je sodelovalo v sprevodu in programu okrog 360 ljudi v narodnih nošah, v 12 organiziranih večjih skupinah in manjših grupah posameznikov \z raznih krajev Slovenije. na z eksponati, ki Jih ie za ta praznik dal na razpolago In razporedil kamniški muzej. Tako urejeno mesto Je pritegnilo na prireditev toliko ljudi, kot jih je le na redkokateri. Turistično društvo se je izkazalo, da je t svojimi sodelavci sposobno organizirati tako na Stroko zamišljeno turi- haksimile: Kamniški občan 1966 Z Miranom Jerebom o letošnjih dnevih narodnih noš Predah v oblikovanju zasnove prireditve? Pred letošnjimi 31. dnevi narodnih noč smo za krajši pogovor zaprosili Mirana Jereba, direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, kije letos prvič organizator te prireditve. sko zasnovo programa. Kaj lahko rečete o letošnji programski zasnovi dnevov narodnih noš? Če primerjamo lansko jubilejno prireditev, potem lahko re-čeni, da bo letošnji program nekoliko skromnejši. Letos dneve narodih noš prvič organizira Agencija za razvoj turizma in podjetništva Da si ne bi že na začetku nakopali kakšnih negativnih finančnih posledic, saj se še spomnimo, kaj se je pred leti zgodilo s turističnim društvom, smo letos zaCeli z manjšim proračunom prihodkov in odhodkov. Vemo namreC, da se ne moremo izogniti nekaterim stalnim stroškom, kot so stroški povorke, komunalne ureditve, postavitve odra, stojnic, zato smo morali poseči v obseg in vsebin- Kakšen bo potem letošnji program te osrednje kamniške turistične prireditve? Letos bosta pelek in sobota namenjena samo zabavi in sejemski prodaji na stojnicah, saj vemo, da nam to pokrije okrog 90 odstotkov vseh stroškov. Ne- delja pa ostane taka, kot je biki, namenjena folklornemu izročilu. Prireditve na Glavnem trgu se bodo pričele že v dopoldanskih urah. Imamo že prijave tudi 22 domačih obrtnikov. Glavna prireditev bo seveda popoldanska povorka narodnih noš. Po nastopih folklornih skupin se bo večerni program končal z Veselimi planšarji. Kako ho izgledala letošnja povorka, koliko udeležencev pričakujeta? Doslej se je pisno prijavilo že prek 1000 udeležencev ljubiteljev narodnih noš. Lahko tudi povem, da bo letos v povorki več najrazličnejših vozov in konj z narodnimi nošami kot prejšnja leta Sodelovale pa bodo tudi prihalne godbe iz Kamnika Vodic, Mengša in Domžal. Morda še kakšna beseda o zabavnem in sejemskem delu prireditve? Študentska scena narodnih noš Zakaj? Zakaj pa ne? Scena narodnih noš v Kamniku nam je že kar precej dobro znana, vsaj kar nas je pristno rojenih Kamničanov. In včasih nam mogoče ta ista scena že rahlo preseda, čeprav je tako povedano to skorajda že žalitev. Ampak ni lako mišljeno, daleč od tega. Malarija je pačpostala zahtevna in nekako ni dovolj zabavanje na »ringl-ipitu* in pitje medice. In tu se potem pojasni zgornji zakaj. Ker gre za študentsko sceno, po okusu mularije, ki se šteje med študente. Kje? Ko smo pojasnili dejavnike nastanka same ideje študentske scene, si poglejmo še. kaj to sploh je m šeprej, kje. I >a ne bomo delali nepotrebne propagande, ne bomo omenjali okoliških trgovin in /«idobrtega, ampak homo rekli samo Trg prijatelj sira. In ker to marsikomu ne pove nič norega (vsaj meni ni), povejmo še Malograjski dvor, Osnovna šola 27. julij tržnica, pokrita tržnica, Policija, Študentski servis Kamnik. Vse to je v bližnji in ne tako zelo bližnji okolici samega dogajanja, drugače pa nima nobene veze s tem. Na vsak navaden dan je na tem mestu nekaj deset korit Za rože in nekaj več deset parkiranih avtomobilov. Jasno, kam je treba priti? Drugače se postavite />redrrala ŠliuU'ntskega senisa Kamnik, zakorakajte nekaj metrov levo ali desno in prvo ulico (navodila ostajajo enaka, ne glede na smer odhoda izpred Študentskega servisa Kamnik), na katero naletite v tem premikanju zavijte med hiše in nadaljujte i1 tem ritmu do množice ljudi. In tako sle na cilju. Razglejte se. In zdaj? Ko smo se že v mislih j)reselili na sam kraj dogajanja, povejmo, kaj vidimo. Prvi rečer so nam obljubili aller ročk razpoloženje in to bomo najbrž tudi dobili glede na repertoar nastopajočih. Napovedali so pristne Kamničane CORKSCREW in ARCHŠ in za dodatek NIOWT ter DEMOLJTION GROUP. Drugi večer nas čaka nekoliko bolj »umirjen« repertoar s Skupino YOGURT, TINKARO KOVAČ in SKATI. Ampak najbržne bo premiren. V vsakem primeru, rese ne bomo dovolj zabavali na samih koncertih, jo mahnemo Pod skalo (tudi v tem primeru se po-zicija samega dogajanja izkaže za zelo strateško izbrano), kjer se bo odvijal After hour oziroma najbrž kar Ajter pariy, glede na to, da ho glasbo vrtel in izbiral D/Jani. In potem, ko bomo že zelo utrujeni od dvodnevnega rajanja, nas bo študentski kombi zapeljal domov. Čeprav imamo tudi $ pešpotjo od Pod skale precej prakse. Izbira je naša. Če se vrnemo na začetek in še enkrat juniorima zakaj? Zalo. ker bo zanimivo in ker je Študentska scena prvič prisotna med narodnimi nošami. In da ne boste j »v več nestrpno pričakovali začetka ... začne se ob osmih zvečer, v petek, 7. septembra. ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Stojnična prodaja, gostinska ponudba in zabaviščni del ostajajo v istih okvirih kot lani. Težava je le v tem, ker letos ne bomo mogli za te namene uporabiti prostora na Trgu talcev, kjer Vele prenavlja trgovino. Smo pa letos prvič na željo mladih v okviru Študentskega kluba kot sestavni del zabavnega programa pripravili študentsko sceno na Trgu prijateljstva. Program je pripravil Študentski klub Kamnik. Upam vsaj, da s to potezo nismo udarili mimo, saj kamniška mladina zadnje čase, razen gostiln, nima prav veliko zabave. Naj imajo vsaj malo zabave pred začetkom napornega šolskega leta ... Kako pa bo z ureditvijo prometa v času prireditve? Letos bomo morali žal za dva dni zapreti Trg prijateljstva, kjer bodo v petek in soboto potekale zabavne prireditve. Študentski klub bo že od začetka tedna z letaki na avtomobilih opozarjal na to zaporo. O zapori obveščamo tudi v Kamniškem občanu. Obrnili smo se tudi na stanovalce na tem trgu in jih prosili za nekaj razumevanja v teh dneh. Tudi lastnike zaprtih parkirišč, kot so šolski center, parkirišče pri železniški postaji, travnik Vele oj^ Svetilniku in druge smo zaprosili, da v času prireditve, še posebno pa ob nedeljski povorki, dovolijo parkiranje avtomobilov. Parkiranje bo v nedeljo možno tudi ob kamniški obvoznici. Vsekakor moram reči, da tudi v Kamniku lepa beseda še vedno lepo mesto najde. Zato tudi po tej poti v imenu organizatorjev prireditve prosim Kamničane za razumevanje, če bodo v tistih dneh deležni nekoliko več hrupa, ki je nujen spremljajoči del takih prireditev. Mi bomo z reditelji in s pomočjo javnih varuhov reda poskrbeli, da bo raznih izpadov čim manj. Vsi se moramo namreč zavedali, da gre pri narodnih nošah za že uveljavljeno slovensko tu-rislično prireditev, ki jejcot vemo, svoje mesto našla ludi z visoko uvrstitvijo med desetimi slovenskimi turističnimi prireditvami v nedavni anketi DELA, na kar smo lahko še posebej ponosni. FRANC SVETELJ 31. Dnevi narodnih noš Ohranjanje tradicije ali le kamniška »veselica«? Ulice po letu dni znova oživljajo. Tradicionalna prireditev ,Dnevi narodnih noš' vsako leto za tri dni oživi staro mestno jedro, živahen utrip mestnih uličic poskrbi za zabavo željnih obiskovalcev. Kaj je pomembneje: gledati ali biti viden v nedeljski povorki... ,Dihajo' Kamničani s prireditvijo ali raje ,zhežijo' iz mesta, se zabavajo v prijetni družbi do jutranjih ur ali opazujejo, spoznavajo in se navdušujejo nad preteklostjo? Med mimoidočimi na kamniških ulicah smo poiskali odgovore. Andreja Humor: Dnevi narodnih noš se mi zdijo odlična priložnost za promocijo Kamnika in njegove turistične ponudbe. Skoda pa se mi zdi, daje bogata samo ponudba gostinskih storitev, na stojnicah pa kraljujeta kič in plastika. Pogrešam predvsem element ustvarjalnosti. Prepričana sem, da bi k sodelovanju lahko pritegnili več Kamničanov z. dobrimi idejami. Štefanija Sar-navsky: Povorko narodnih noš si ogledam vsako leto, saj stanujem na Šut-ni. Podpiram stare običaje, torej tudi to prireditev, vendar na žalost opažam, da je danes, navzoče preveč .kičarije'. Tudi sama sem imela narodno nošo, čeprav nisem nikoli sodelovala v kamniški povorki, zdi pa se mi, da je bilo včasih na prireditvi več ljudi in več noš. Pri ogledu prireditve se mi pridružijo otroci in vnuki, s katerimi rada pokramljam o dogajanju v mestu. Predvsem moje hčere menijo, da hi morali predstaviti več .kranjskih' oz. .meščanskih' noš in z njimi se povsem strinjam. Dr. Niko Sadnikar: Kot podpredsednik TD Kamnik sem pri prireditvi sodeloval osemnajstkrat, dobro pa se spominjam tudi prve povorke leta 1966. Letos poteka povorka že enaintridesetič, zato menim, da so bile že prevečkrat .uprizorjene' in potrebujejo nov pristop, koncept. Narodne noše so izgubile vrednost, saj Slovenci kol narod niso več ogrož.eni. Starejše generacije ni, mlajša pa nima več občutka nacionalne zavesti, z.ato zanimanje z.a narodne noše upada. Zelo vneto zagovarjam, da se nadaljuje oz. obnavlja turistična prireditev, ki privlači veliko ljudi. Sam sem se enkrat oblekel v narodno nošo, vendar nisem šel v povorko. Leta 19H2 smo v prireditev, po ideji Šuštarske nedelje v Tržiču, vključili stojnice in s tem popestrili dogajanje, vendar bi danes morali premisliti o malce drugačni stojnični ponudbi. Lidija Burkeljca: Vsako leto si vzamem y en večer in se v času prireditve sprehodim skozi mesto. S prijatelji si ogledam stojnična ponudbo, prisluhnem glasbenim skupinam, vendar imam občutek, da ni nikoli nič novega, zato bi bile sveže ideje kar dobrodošle. Sam sprevod narodnih noš si ogledam malokdaj. Aleš Hvala: Prireditev si vsako leto ogledam s prijatelji, se srečam z znanci, s katerimi ob kozarčku rad poklepetam. Čeprav se zavedam, da je to v neki meri bolj etnološka prireditev, pogrešam več spremljevalnih dejavnosti za mlade, npr. dobrih koncertov. V' Ijaškem, na prireditvi ,Pivo in cvetje', se vedno najde nekaj za vsakršen okus, kar bi lahko upoštevali tudi oblikovalci programa kamniških narodnih noš. 1 fMlHMHk, Franc Hribar: Dnevi narodnih noš se mi zdijo čudovita in nujno potrebna popestritev kamniškega turizma. Tradicija naj se razvija, narodno izročilo mora prehajati iz roda v rod. Z družino si vsako leto ogledamo povorko ter smo vedno znova navdušeni. Mogoče pogrešam le večje število tujih narodnih noš. Marija Podbev- šek: Prireditev narodnih noš mi je zelo všeč, saj popestri dogajanje v mestu. Vsako leto se mi pridružijo prijateljice iz Ljubljane in skupaj .brkljamo' po stojnicah in se pozabavamo. Spremljevalnega programa se mi zdi vsako leto dovolj, moti me le biž.uterija na večini stojnic, saj bi bilo prijetneje pogledati izdelke domače in umetne obrti. Pripravila BOJANA KLEMENU f||{it,vflSV> Kamniški OtJČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik I ranci Viilie. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona <> l)l)V obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%, Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tet/faks: 83-91-311, 041-662-450. Nenamernih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - T('"R d.d. Ljubljana. 35 let od prvega Dneva narodnih noš FOLKLORNI PROGRAM OSREDOTOČEN NA NEDELJO (Nadaljevanje s I. strani) Nedeljski program bo obsegal že tradicionalni promenadni končen kamniške mestne godbe. V dopoldanskih urah se bodo na osrednjem prizorišču na Glavnem trgu /vrstili nastopi folklornih skupin s plesi in pesmijo slovenskih pokrajin. Osrednji del prireditve bo že tradicionalna povorka narodnih noš, s katero so se pred 35 leti začeli kamniški dnevi narodnih Začetnik prireditev dneva kamniških narodpih noš pred 35 leti, takratni predsednik turističnega društva Kamnik dr. Svetozar Frantar, (lani je dobil posebno priznanje občine) letos praznuje 90-letnico. Ob dvojnem jubileju tudi naše iskrene čestitke! noš. Skupine narodnih noš, ocenjujejo, da jih bo v povorki okrog tisoč, bodo peš, z vozovi in na konjih krenile ob 15. uri izpred kamniške Matične knjižnice, po Kajuhovi, Kovinarski, Ljubljanski in preko Šutne, Glavnega trga. Grabna do Fužin, kjer jih bo v parku pred kulturnim domom čakala malica. Po sprevodu se bodo na Glavnem trgu, prireditveni oder bo letos stal pred pošto, predstavile solelujoče folklorne skupine z gorenjskimi, dolenjskimi, belokranjskimi pesi in pesi drugih slovenskih pokrajin. Nedeljski program bodo popestrili tudi rokodelci iz vse Slovenije, ki bodo na stojnicah v Maistrovo ulico izdelovali in pokazali izdelke slovenske domače obrti, ki jih bo mogoče tudi kupiti. Kot smo Zc dejali, bosta petek in sobota namenjena predvsem zabavi in sejmarjenju. Trgovci bodo svoje blago prodajali na stojicah, ki jih bo največ na Šutni, nekaj pa tudi na Glavnem trgu. Za zabavo mladih bo poskrbel kamniški Študentski klub z nastopi znanih in manj znanih pop in ročk skupin in pevcev na Trgu prijateljstva za Malograj-skim dvorom. Tako bodo v petek, 7. septembra, obiskovalce zabavali Demolition group, Corksrccrw, Archć in Niowt. V soboto, 8. septembra, zvečer pa pevka Tinkara Kovač ter skupini Yogurt in Skati. Na Glavnem trgu bo v soboto zvečer že tradicionalna modna revija Pletenine Špcnko. Ne gre pozabiti še dveh kulturnih prireditev. V petek ob 19. uri bodo v razstavišču Veronika odprli slikarsko razstavo slikarke Uwe Gchrmann iz Nemčije, v soboto ob 19.45 pa bo zanimivo na koncertu Mešanega pevskega zbora iz avstrijskega Trofaiacha v frančiškanski cerkvi. Posebej velja poudariti, da so prireditelji dali poudarek predstavitvi kamniških kulturnih in zgodovinskih znamenitosti v dneh prireditve. Zato bodo vse dni pod strokovnim vodstvom možni ogledi znamenite kapelice na Malem gradu, ki se je pred nedavnim z odstranitvijo gradbenih odrov po prenovi zunanjosti prelevila v pravo lepotico, ki privlači poglede obiskovalcev Kamnika. Ogledovali si bomo lahko tudi frančiškansko knjižnico. Muzej na Zapričah, Sadnikarjcvo zbirko in druge znamenitosti. Prireditelji še posebej vabijo vse Kamničane in prebivalce drugih krajev, da i/, svojih skrinj vzamejo morda šc ohranjena stara oblačila svojih dedov in babic W T* Kot kaže, bo tudi v letošnji povorki narodnih noš v Kamniku v nedeljo, °. septembra, sodelovalo veliko narodnih noš od blizu in daleč. OBVESTILO Vse občane in obiskovalce obveščamo, da bodo v času trajanja prireditve 31. DNEVI NARODNIH NOŠ sledeče zapore ulic in trgov v mestu Kamnik. 1. V času od 6r9. 2001 od 6. ure do 10. 9. 2001 do 10. ure: Medvedova ulica v križišču s Tomšičevo ulico nasproti sodišča, Maistrova ulica pred SGP, Samostanska ulica pri SKB, Parkirišče za frančiškanskim samostanom - severni del od uvoza na parkirišče, Trg svobode v križišču z Usnjarsko cesto in Par-movo ulico, Glavni trg za kavarno Veronika, Glavni trg od Maistrove ulice do kavarne Veronika. 2. V času od 7.9. 2001 od 6. ure do 9.9. 2001 do 9. ure. Trg prijateljstva, Tomšičeva ulica v križišču z Maistrovo ulico, Tomšičeva ulica pri Podgoršku, Parkirišče ob občinski stavbi (Trg prijateljstva), Maistrova ulica v križišču z. regionalno ceslo (razen za avtobuse). 3. Dne 9. 9. 2001 v času od 14. do 17. ure: Tomšičeva ulica in Trg prijateljstva vse do Maistrove ulice. Medvedova ulica v križišču z regionalno cesto, Tunjiška ulica v križišču z Medvedovo ulico. Pot na Poljane v križišču z Medvedovo ulico, Japljcva ulica, Sadnikarjcva ulica, Kolodvorska ulica na priključku na Šutni, Samčev prehod. Šolska ulica pri Metalki, Muzejska pot v križišču na Šutni, zapora izvoza iz dvorišča Metalke na priključku z Ljubljansko ceslo. Markova ulica. Kranjska cesta v križišču z Mlakarjevo ulico. Ljubljanska cesta v križišču z Mlakarjevo ulico, Stelctova ulico v križišču s Kovinarsko cesto in Kovinarska cesta v križišču s Kajuhovo ulico. AGENCUA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO KAMNIK in jih na nedeljski povorki predstavijo javnosti. Tako bo naš praznik narodne noše dobil še bolj izvirno podobo. Na koncu naj zapišemo še to, da so se prireditelji odločili, tla letos vstopnine ne bodo pobirali in da bo obisk vseh prireditev brezplačen. Ker bo za obisk nedeljske prireditve na voljo dovolj parkirnih mest, prosijo vse obiskovalec, da se držijo navodil rediteljev in da ne parkirajo na zelenicah, ki so bile prd kratkim zelo lepo urejene. Če bo prireditvi naklonjeno še lepo pozno poletno vreme, potem nam bo tudi za jubilejni praznik narodne noše ostal v lepem spominu. K temu bodo seveda pripomogli tudi kamniški gostinci, nekateri med njimi, še posebno kavarnar pod malograj-skim hribom, bodo poskrbeli tudi za stare ljudske jedi v lončenih posodah. Razlogov za dobro voljo in veselje v teh dneh prav gotovo ne bo manjkalo... FRANC SVETELJ 4. izredna seja občinskega sveta Vi sprašujete, župan odgovarja M. I. ugotavlja, da se bliža jesen, na Duplici pri šoli pa se še nič ne dogaja. Ali se bo gradnja prizidka letos sploh pričela? Vseh vzvodov tudi Občina ni ma v svojih rokah. Čeprav smo imeli namen z gradnjo pričeti ie lakoj ob zaključku pouku v mesecu juniju, pa zaradi zahtevnih in z zakoni predpisanih postopkov nismo mogli pričeti z. gradnjo. Počdkati smo morali na sklep Ministrstva za šolstvo znanost in šporl ter na odobritev gradnje s strani Ministrstva za finance. Čas pa res neusmiljeno teče, vendar lahko vse, ki nove prostore težko pričakujete razveselim le s konkretnimi podatki. Na javnem razpisuje bil zbran izvajalec za gradnjo šole. Prizidek bo gradil SGP Graditelj Kamnik, ki je bil najugodnejši ponudnik v javnem razpisu. Slavnostni podpis pogodbe o gradnji ho v petek. 7. septembra, ko bomo položili tudi temeljni kamen. Tudi učenci OŠ Marije Vere se že pripravljajo in bodo položitev temeljnega kamna po- častili s krajšim kulturnim programom. Prizidek bo izvajalec zgradil za dobrih 184,000.000 tolarjev. Če tej ceni dodamo še opremo. l>o prva jaza krepko presegla 200,000.000 tolarjev. Seveda pa bomo že prihodnje leto in takrat resnično že ob zaključku pouka pričeli z drugo fazo gradnje - rušenje starega dela in z izgradnjo novih prostorov, ki bodo namenjeni prvi triodi nove de vel letke. Ker imamo že vse potrebne sklepe resornih ministrstev, bomo vse predhodne postopke za gradnjo druge faze lahko izpeljali pravočasno. V tretji fazi pa bomo uredili še zunanjo okolico šole z igrišči, lako bo po tekočih cenah celotna investicija za potrebe otrok šolskega okoliša Marije Vere znašala kumulativno 541 ,(100.000 milijonov tolarjev, kar daleč presega vse dosedanje investicije, odkar obstoja nova občina z. novimi pristojnostmi. Država bo za celotno investicijo namenila samo HO milijonov tolarjev in sicer 20 milijonov v letošnjem letu in 60 milijonov v letu 2002. Vsa ostala sredstva pa bo morala zagotoviti občina Kamnik. Poudarim pa naj. da bo poleg tega potrebo obnoviti ludi stari šolski objekt, v kritičnem stanju so zlasti okna. Že v letošnjem letu smo zamenjali parket v veliki šolski telovadnici in popravili parket v mali telovadnici, kar je občino stalo dodatnih 14,000.000 tolarjev. Svojo obljubo torej izpolnjuje-mii. Učeni i IhhIo le prišli do no vih, sodobnejših in prijaznejših prostorov. (j radi I i bomo pospe seno in jesni leta 2(X)2 bodo novi prostori prizidka, ki jih začenjamo graditi v teh dneh, te vseljivi. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Občinski svet prevzel pobudo za ustanovitev novih občin Kamnik m Kamniška Bistrica (Nadaljevanje s 1. strani) Zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta so podpisali svetniki Marjeta Humar in Janez Stražar (oba NSi), Janez Repanšek, Miroslav Petek in Tone Rajsar (vsi SDS), Marjan Schnabl (DESUS,), Klavdij Kodcrman, Gregor Koncilja in De-mitrij Pcrčič (vsi LDS) in Franc Pogačnik (SLS + SKD). Kot smo že poročali, je svet krajevne skupnosti Kamnik - Center konec junija letos državnemu zboru KS poslal predlog /.i i/loeilev dela Občine, ki zajema območje katastrskih občin Kamnik, Podgorje. Šmarca, Volčji Potok. Tunjice, Ko-šiše, Mekinje. Nevljc in Tučna iz sedanje občine Kamnik in ustanovitev nove občine Kamnik. Sveti KS Kamniška Bistrica, Črna in Godič pa so istočasno državnemu zboru poslali pobudo za izločitev dela občine Kamnik, ki ga pokrivajo navedene KS ni ustanovitev občine Kamniška liislrica. V svojih obrazložitvah predlagatelji navajajo, da bi se bodoče manjše občine, za kar izpolnjujejo vse pogoje, lahko hitreje razvijale in omogočile bolj neposredno odločanje občanov pri reševanju krajevne problematike. Maksimilijan Lavrinc, predsednik Odbora za notranjo politiko državnega zbora, je 27. julija obvestil vse občinske svete, pobudnike za nove občine, da iz njihovih vlog ni razvidno, ali so bile do 30. junija poslane v mnenje občinskemu svetu. Iz, priložene dokumentacije sveta KS Kamnik-Ccnter pa naj ne bi bilo razvidno tudi, ali je svet KS Center pridobil soglsje svetov KS ali zborov občanov v ostalih kamniških KS in KS Podgorje, Šmarca, Volčji Potok in Duplica. Če pobudniki do 10. septembra ne bodo poslali Državnemu zboru dopolnjene dokumentacije, bo odbor za notranjo politiko predlagal Državnemu zboru, da oba predloga za ustanovitev novih občin zavrže. Zupan Tone Smolnikar je 8. av- gusta obvestil svet KS Kamnik, da je bila pobuda glede na zakonski rok občinskemu svetu poslana prepozno, šele 2. julija 2001, zato pobude občinskemu svetu ni treba obravnavati. Prav tako je 8. avgusta župan obvestil tudi svete KS Kamniška Bistrica, Godič in Črna, da njihove pobude občinski svet ne bo obravnaval, ker je v občinski svet prispela šele 5. julija. Zaradi tega se je omenjena skupina desetih svetnikov odločila zahtevati sklic izredne seje občinskega svela. Obe pobudi je na seji obrazložila svetnica Marjeta lliiniar (NSi), pri čemer je poudarila, da bodo nove občine lažje urejale življenje na svojem območju. Kljub nekaterim pomislekom bo morala država v skladu z evropsko listino občinam namenjati več denarja kot ga je doslej. Če bi imeli občino Kamnik razdeljeno na manjše občine, bi že letos dobili precej večji delež od države. Delitev občine je utemeljila ludi s leni, tla so potrebe mestnega prebivalstva drugačne od potreb podeželja. Zavzela se je tudi za ustanovitev mestne občine Kamnik, saj bi taka občina dobila pet odstotkov več denarja od dohodnine. Sklic izredne seje so svetniki predlagali zato, da bi občinski svet oblikoval predlog o delitvi občine, llumarjeva je omenila tudi osebno razlago Maksa Lavrinca, da roki za posredovanje pobud niso tako pomembni, da bi zaradi njih padali postopki. V razpravi o predlogu za ustanovitev samostojne občine Kamniška Bistrica je večina svetnikov izrazila svojo podporo. Igor Podbrežnik (SDS) je dejal, da gre v bistvu za uresničevanje zamisli, ki so jo nekateri začeli oblikovati že pred sedmimi leti in da to zamisel svetniška skupina SDS podpira. Anton Hočevar (SLS+SKD) je menil, da je pobuda svelov KS ule-mcijena, saj smo to področje v preteklosti zanemarjali. Boji pa se, da URADNE URE CENTRA ZA SOCIALNO DELO KAMNIK Skladno z Uredbo o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 21/01) so s Pravilnikom o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v Centru za socialno delo Kamnik s 1. 9. 2001 uradne ure določene takole: a) ponedeljek 8.00-12.00 in 13.00-17.00 b) sreda 8.00-12.00 in 13.00-17.00 c) petek 8.00-12,00 Uradne ure po telefonu In elektronskih medijih: a) ponedeljek in sreda 8.00-12.00 in 13.00-17.00 b) petek 8.00-12.00 bo Kamniška Bistrica revna občina, saj se država še po sedanji zakonodaji ni držala zagotovil o dotaciji občinam. Po novi zakonodaji pa naj bi bili še bolj tepeni tisti, ki bodo odmaknjeni od državnih jasli. Upa pa, da bi novi občini uspelo narediti red na Veliki planini, saj ga občina Kamnik ni znala narediti. Po Hočevarjevem mnenju bi morali spregovoriti tudi o »ostanku« sedanje občine, ki se imenuje Tuhinjska dolina. Zelo oster do sedanjega poležala v občini Kamnik pa ie bil Janez Leafcovec (NSi), ki je dejal, da nekateri menijo, da je sedanja občina Kamnik bogata. Vprašal se je, če je bogata po številu greznic ali hiš brez. votle. Kanalizacije v Tuhinjski dolini ne bo Se najmanj 20 let. občina ne obvlada problemov otroškega varstva, zaostajamo v šolstvu, v turizmu in podobno. Tudi poslancu državnega zbora je očital, da ni kaj dosti naredil, da bi občina Kamnik dobila kaj več iz državne blagajne. Po njegovem so nekateri proti delitvi občine tudi zato. ker se bo razdelila tudi politična moč strank. Na njegovo razpravo se je odzval župan Smolnikar, ki je dejal, da ne more soglašati s takimi pavšalnimi negativnimi ocenami in naj konkretno pove, kaj je kje narobe. Po mnenju Demitrija Perčiča (LDS) nobena od danih pobud za ustanovitev novih občin ne izpolnjuje zakonskih pogojev. V občini Kamnik pa imamo vsi občutek, da dobimo premalo in da smo nekako odrinjeni. Morda pa bomo kdaj kasneje ugotovili, da nam vsem skupaj le ni šlo tako slabo. Po njegovem podani predlogi tudi niso dovolj strokovno utemeljeni. Srečo Repanšek (SOS) je dejal, naj bi občinski svet s svojim sklepom omogočil občanom, da se sami izjasnijo o predlogih za nove občine. Marjeta Humar se je pred glasovanjem o predlogu za ustanovitev občine Kamniška Bistrica ponovno oglasila in dejala, da bo morala država, če bo spoštovala evropsko listino, občinam prepustiti ves denar, ki ga te zberejo iz naslova davkov. Poudarila je tudi, da občinski svet s tem ne reže sedanje občine, pač pa naj bi samo omogočil nadaljevanje postopka v državnem zboru, občanom pa, da se sami izrečejo o predlaganih pobudah. Občinski svet je nato z 20 glasovi za in I glasom proti (na seji je bilo 25 svetnikov) sklenil, da sprejme pobudo svetov KS Črna, Godič in Kamniška Bistrica o izločitvi dela občine in ustanovitvi nove občine Kamniška Bistrica. Pri obravnavi pobude sveta KS Kamnik - Center je na pripombo župana Smolnikarja, da iz predloga ni jasno kam bo v bodoče sodila dolina od Kavrana naprej. predsednik sveta KS Kamnik-Cen-ter in svetnik SDS Jane/ Repanšek odgovoril, da je svet KS oblikoval predlog samo za območje nove občine Kamnik. Kaj bo s Tuhinjsko dolino pa bo odločil državni zbor. Rafael Zagoričnik, svetovalec predstojnika, je svetnike obvestil, da se o predlogu KS Kamnik-Cen-ter niso izjasnile vse prizadete KS. Predlog sta podprla le sveta KS Duplica in Kamnik-Mekinje, svet KS Kamnik- Perovo je bil proti, svet KS Šmarca meni, naj o tem odločijo občanu sveti ostalih krajevnih skupnosti pa niso dali svojega mnenja (KS Kamnik-Zaprice, Kamnik-Novi trg, Podgorje, Volčji Potok). V razpravi so bila mnenja svetnikov zelo različna, ludi znotraj posamez/ii/i svetniških skupin. Anton Hočevar je dejal, da je treba ludi Tuhinjcem dali moZnosl. da povedo svoje mnenje, ne pa da o tem odloča državni zbor. S tem je soglašal tudi Franc Sprutko (SDS), ki je dodal da ne razume, kako nekateri razlagajo zak-ne, pri tem je mislil na pogoje za ustanovitev občin, ki jih nobeden od predlogov ne izpolnjuje, na roke za posredovanje predlogov. Ni soglašal z mnenjem da je bila doslej Kamniška Bistrica zapostavljena. »Delamo, kot da na oni strani Kozjaka ni naših občanov,« je dejal Igor Podbrežnik (SDS). Ker so bili sveti KS Tuhinjske doline pred časom proti delitvi občine Kamnik, občinski svet ne more sprejeti sklepa, v katerem ne bi omenili območja Tuhinjske doline. Zato je treba prepustiti to pobudo predlagateljem namesto da občinski svet prevzema to odgovornost nase. Damjan Mamic (NSi) je podprl predlog za ustanovitev nove občine Kamnik, ker bi potem dobili več denarja od države, čeprav ni bil preveč navdušen nad novo delitvijo moči političnih strank. Marjeta Humar je predlagala dodatni sklep, naj bi občina Kamnik postala mestna občina. K temu je Demitrij Perčič pripomnil, da občina pogojev za mestno občino ne izpolnjuje, prav tako ni pogojev za izločitev Kamnika, ker potem preostali del (Tuhinj) nima pogojev za samostojno občino. Tudi Tone Rajsar (SDS) meni, naj se o novih občinah odločijo ljudje. Anton Hočevar pa je predlagal dodatni sklep o določitvi referendumskih območij, imenih in sedežih občin, ki pa ga je pozneje umaknil. Perčič je menil, da bi pomenil sklep o predlogu za mestno občino novo pobudo. Iztok Debevec (LDS) pa, da občinski svet ne more glasovati o pobudi KS Kamnik-Center. ker ni soglasij vseh KS. Potem, ko so se svetniki Humarjeva, Orešnik, Leskovee m Colubovič posebej izrekli, da bodo glasovali /a predlog, je občinski svet s 16 glasovi /.a in enim glasom proti sprejel pobudo sveta K S Kamnik-Centar o izločitvi dela občine in ustanovitvi nove občine Kamnik in predlogu Državnemu zboru, da občina Kamnik postane mestna občina. FRANC SVETELJ 4 5. septembra 2001 O DELU DRUŠTEV IN STRANK Kamniški OBČAN V V Srečanje s Slandrovci na Sipku Že 58 let je minilo od ustanovitve Šlandrove brigade. V njenih vrstah so se bojevali tudi mnogi občani Kamnika. Med udeleženci letošnjega srečanja so bili tudi še živeči ude-leženci-borci te brigade. Ob spomeniku padlim bor- cem se je 5. avgusta letos zbralo več sto obiskovalcev. V uvodnem nagovoru je poslanka državnega zbora Danica Simšič spomnila na pomembne dogodke v času NOB, na pomembno vlogo Šlandrove brigade in se nekaj časa zadr- Skupina nekdanjih borcev Šlantrove brigade in udeležencev pri spomeniku na Sipku. žala na sedanjih aktualnih vprašanjih, kot so vračanje gozdov v Triglavskem narodnem parku, izpostavila pa je tudi pomen NOB povezan s sedanjo samostojnostjo Slovenije. Programski del srečanja je potekal po zamisli organizacijskega odbora, ki ga vodi Anton Po-Ijanšek-Bran4o. Sodeloval je pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, recitatorji, skupaj smo zapeli tudi več partizanskih pesmi. Celotno prireditev je povezoval domačin študent Lipovšek iz Špitaliča. Prijetno vreme in razpoloženje bo pripomoglo k temu, da se prihodnje leto ponovno srečamo, verjetno na Zlatem polju. STANE SIMŠIČ TEKMOVANJE ZA POKAL KAMNIKA IN GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE Spomladi lanskega leta smo se članice A iz PGD Kamnik odločile, da bomo sodelovale v pokalnih gasilskih tekmovanjih. Po prvih vajah in nastopih smo bile kar nekoliko razočarane zaradi slabih rezultatov. Po nekaj tednih pa je bilo opaziti napredek. Dosegale smo vse boljša mesta in pri vajah smo naredile čedalje manj napak. Po zaključnem izračunu Gasilske zveze Slovenije smo si prislužile 20 točk in osmo mesto v končnem seštevku. Za prvo leto udeležbe na pokalnih tekmovanjih je to dober rezultat. Obljubile smo si, da bomo še sodelovale in tega se tudi držimo. Tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije poteka po pravilih, ki so objavljena v knjižici Gasilske in gasilsko športne discipline. Na vsakem tekmovanju mora enota opraviti predpisano vajo z motorno brizgalno in štale! ni tek. Tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci, se starost enote ne upošteva v obliki do- 60 let upora proti fašizmu na Kamniškem Srečanje ob Titanovi brvi 26. julija letos je, tako kot vsako leto. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik pripravilo spominsko slovesnost pri spomeniku NOB ob Titanovi brvi. Kamniški župan Tone Smolnikar je v krajšem nagovoru množici zbranih obudil spomine na težke dni narodove zgodovine. Na tem kraju sta padla prvoborca Mlakar in Miklavčič v noči od 27. na 28. julij 1941. Kulturni program so pripravili pevci Solidarnosti iz Kamnika, recitator Goran Peršin iz dramske sekcije Komenda, za ozvočenje in glasbo je poskrbel Božo Matičič. STANE SIMŠIČ Ob spominskem obeležju NOB praporščaki in pevci Solidarnosti. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA) 2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja) 3. ELEKTRO ŠOLA (3+2) 4. STROJNA ŠOLA (3+2) 5. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 6. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 7. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) TEČAJI: - angleški jezik - nemški jezik - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev - krojno-šiviljski tečaj DELAVNICA: OCENA TVEGANJA IN IZJAVA 0 VARNOSTI za mala podjetja in samostojne podjetnike Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278. Dan Kamniških planin Na Kamniškem sedlu smo se 22. julija srečali planinci iz Kamnika, Domžal, Kranja, Ljubljane in drugih krajev. Vseh nekaj sto, ki so se udeležili srečanja, združuje ljubezen do gora, do zdravega okolja in seveda želja po srečanju s prijatelji. Razpoloženje je bilo enkratno, saj je tudi vreme dodalo svoj delež. Predsednik PD Kamnik Dušan Štefula je zbranim predstavil društvene aktivnosti in nakazal usmeritve za prihodnje. Pevci Lire so kot vsa leta doslej zapeli več planinskih in narodnih pesmi, za to priložnost formiran glasbeni orkester Mladi levi (v glavnem mladi Liraši) so zaigrali vrsto poskočnih viž, tem se je pridružil pevec Rok Lap ob spremljavi harmonike Boža Matičiča, zazvenele so citre Tomaža Plahutnika, v program pa se je vključil tudi Podokničar Franci Pestotnik. Na to vsakoletno srečanje je prišla vrsta uglednih planinskih in družbenih sodelavcev. Med njimi so bili predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekart, ki je zbranim spregovoril in pohvalil aktivnosti PD Kamnik, poslanka državnega zbora Danica 4%. ■ Martin Aubreht, predsednik M DO PD Savinjsko področje, predsednik PD Kamnik Dušan Štefula, poslanka Danica Simšič, predsednik PZS Franc F.kart, generalni sekretar PZS Srečko Podbevšek, podpredsednik PZS Adi Vidmajer pod vznožjem Brane, 2252 m visokim vrhom. Simšič, podpredsednik PZS Adi Vidmajer, predsednik MDO PZ za Gorenjsko Jože Stanonik, predsednik MDO PD Savinjskega območja Martin Aubreht, predsednik MDO Kam-Bistriškega območja Lojze Kahne, načelnik za Pota PZS Tone Tomše, generalni sekretar PZS Srečo Podbevšek, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in številni drugi. Program prireditve je vodila Marinka Hribovšck, za razvedrilo je igral Božo. Mnogi so si ogledali še delovanje čistilnih naprav, ki zagotavljajo ekološko neoporečnost planinske dejavnosti ali dan izkoristili še za krajše izlete na Brano, Planjavo in Okrcšelj. STANE SIMŠIČ Pojasnilo V zadnji, predpočitniški številki Kamniškega občana se nam je v članku o ekološko-delovnem taboru zapisalo, da so člani na 2. konferenci izvolili Tatjano Rot-Djalil za članico Mladega Foruma ZLSD Kamnik. Gospa Rot-Djalil je bila izvoljena za častno (!) članico. Razlika je v tem, da se člane Mladega Foruma ne voli, saj v to mladinsko organizacijo pristopijo prostovoljno s podpisom pristopne izjave, volijo pa se organi in častni člani. SAMO TRTNIK tiskovni predstavnik MF ZLSD Kamnik Popravek V prejšnji številki je v članku o novo ustanovljenem Turističnem društvu Volčji Potok-Rudnik pri prepisovanju besedila prišlo do neljube napake v zapisu besede, ki je spremenila pomen stavka. Pravilno se glasi: »Navzoči so bili predstavniki vseh generacij, posebej razveseljiva pa udeležba mladih, ki so pokazali, da si želijo skupnega delovanja, da bo naš kraj prijaznejši, bolj urejen in še bolj opazen.« Za nenamerno napako se bralcem in avtorici iskreno opravičujemo. DELO TČR, d.d. dalnih točk. Za skupni seštevek se upošteva šest najboljših rezultatov od sedmih tekmovanj. V letošnjem letu je na Finskem potekala gasilska olimpiada. Priprave tekmovalnih enot so potekale tudi s pomočjo po- zveze Slovenije«. To tekmovanje bo potekalo v soboto, 8. septembra, s pričet kom ob 14. uri na stadionu v Mekinjah. Poleg domačih tekmovalnih enot smo povabili še okoli 30 najboljših slovenskih ekip, med njimi tudi kalnih tekmovanj. Na žalost med enotami udeleženkami ni bilo desetin iz GZ Kamnik, sta pa barve Kamnika ponesla v svet dva gasilska sodnika. Na Finskem jc Slovenijo zastopalo 10 tekmovalnih enot: dve mladinski, dve ženski in šest moških. Dosegli so odlične rezultate. Tri prva mesta, eno drugo in tri tretja mesta, kar je bil največji skupni uspeh izmed vseh 27 držav udeleženk. Skoraj vse slovenske enote olimpijskih zmagovalcev sodelujejo v pokalnem tekmovanju, zato je ogled take gasilsko športne prireditve enkraten in zanimiv dogodek. Gasilska zveza Kamnik se je odločila, da v letošnjem letu organizira prvo tekmovanje za »Pokal Kamnika«, združeno s tekmovanjem za »Pokal Gasilske vse zmagovalce letošnje gasilske olimpiade. Članice PGD Kamnik se veselimo tekmovanja na »domačem terenu« in upamo, da se nam bodo v kosanju z gostujočimi ekipami pridružile še katere domače enote. Vsekakor nam bo prav prišla vzpodbuda domačega občinstva. Z odlično organizacijo tekmovanja GZ Kamnik in nekaj vedno dobrodošle sreče lahko dosežemo dober rezultat, ki nam bo tudi v končni razvrstitvi za pokal Gasilske zveze Slovenije pomagal osvojiti kakšno višje mesto. Vse ljubitelje gasilstva in gasilskih prireditev ter vse ostale vabimo na ogled tega res zanimivega tekmovanja, za katerega upamo, da bo postalo tradicionalno. DARJA PIRŠ Blagoslovitev kapelice v Lasenem V nedeljo, 19. avgusta popoldne, se je v Ijisenem, idilično lepem kraju malo nad Pšajnovico, zbralo precej ljudi. Domačini, okoličani, od blizu in daleč, gostje iz. Kamnika so prišli na svečanost k hiši Toneta Rajsarja, predsednika Krajevne skupnosti Šmartno. Bila je to blagoslovitev nove kapelice Sv. Aniona Puščavnika, ki jo je dal postavili g. Rajsar ob svoji hiši. Kot večina podobnih znamenj naše krščanske vernosti je bilo tudi to postavljeno v božjo čast. Postavljeno v zahvalo za nam od Božje previdnosti naklonjene zemeljske dobrine, prejele kljub naši občasni mlačnosti. Postavljeno za nam naklonjeno zdravje, še posebej v zahvalo za uspelo operacijo šmarskega župnika g. Franca Baloha. Udeležence je kratko pozdravil gostitelj Tone Rajsar. Uvodni nagovor pa je imel Mitja Zibert. Opisal je svetnika Antona Puščavnika, ki goduje 17. januarja in ga ljudje častijo tudi kot zaščitnika domačih živali. Svetnik je godovni zavetnik mecena te kapelice Toneta Rajsarja. V nadaljevanju je uvodničar opisal že zgoraj omenjene razloge za odločitev postavitve kapelice s podobo, ki jo je naslikal ljudski slikar, domačin Max. Samo posvetitev je na prošnjo g. Rajsarja ob krajšem nagovoru vernikom opravil sam gospod Balah. Celotno prireditev je polepšal šmarski cerkveni pevski zbor, s katerim so ubrano sodelovali vsi navzoči. Plemenito dejanje, sad dela pridnih gospodarjevih rok, je nato izzvenelo ob zakuski v prijateljskih pogovorih in ljudskem petju udeležencev prireditve. I^epo vreme, čist višinski zrak in krasen razgled na bližnje pašnike in naprej proti jugozahodu, vse tja proti Vrhniki, je le še polepšalo že tako prijetno razpoloženje. MILA N WINI)SCIlNURliR iospod župnik Prane Baloh je blagoslovu kapelico Sv. Antona Puščavnika pri hiši Toneta Rajsarja na iMsenem. AVTO MOTO DRUŠTVO KAMNIK Trg svobode 6, Kamnik, tel.: 839-13-20 ODDA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE pritličju velikosti cca 40 m2, ■ prostoi ■ prostoj - garažo fena po dogovoru. v prvem nadstropju velikosii skladišče v velikosii 50 m'. 12 m'. Kamniški OBČAN .">. sf|)tfrnl)ra 2001 5 22. SEPTEMBER - DAN BREZ A VTOMOBILA Ste se že kdaj vprašali, ko ste sedli za volan. »Moram res z avtom ali grem lahko peš, s kolesom, z avtobusom, z vlakom...?« Če ste se. potem sle na dobri poti, da bodo rezultati vaših razmišljanj prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Naj bo bližajoči 22. september, t. i. »Evropski dan brez avtomobila«, izziv za vse, ki se vsak dan prevažate po opravkih z avtomobilom, a se zavedale, da morale kaj storili za okolje, za svoje mesto, za boljše počutje someščanov in nenazadnje tudi za svoje zdravje. Ta dan'.pustite avto vgaraži in se po svojih poteh odpravite drugače. Zagotovo vam bo 22. september ostal v lepem spominu. Vi i tki > I j ud i se za veda, da navidezno udobje, kamor pogosto sodi tudi vožnja z osebnim avtomobilom, ne prinaša zadovoljstva. Nenehno poslušamo informacije o vse večji ogroženosti našega planeta in vsega življenja na njem, pa vseeno ne spremenimo nobene življenjske navade ali razvade. Vemo, da onesnažen mestni zrak. slabo vpliva na zdravje otrok, j)a vodnar sami težko kaj ukrenemo. Pridružimo se milijonom prebivalcev različnih evropskih mest in si privoščimo vsaj en član brez avtomobila! Prizadevanja nekaterih evropskih mest, da bi s sjiremembo prometnega režima prispevala k bolj kvalitetnemu življenju v mestu, segajo v pozna osemdeseta leta. Napredna mesta v Veliki Britaniji, Nemčiji, Kataloniji so na različne načine in ob različnih dnevih preizkušala, kako bi izgledalo mesto, če se večina ljudi vanj ne bi pripeljala z osebnim avtom. Vse akcije so imele podoben pristop in namen: zapreti del mesta za osebni motorni promet za ves dan in poudariti druge oblike prevoza, predvsem kolesarjenje, javni mestni prevoz in pešačenje. Mesta, ki so organizirala »dneve brez avtomobila,« so večinoma presenečeno ugotovila, da lak dan ne pomeni kaosa in nezadovoljstva, temveč je deležen velikega odobravanja meščanov, lanski 22. september je kot dan brez avtomobila obeležilo več kot 1200 evropskih mest 760 mest je v celoti izpeljalo akcijo »V mesto brez avtomobila«, tako da so mestna središča popolnoma zaprli za motorni promet, 509 mest pa je tega dne organiziralo različne druge aktivnosti. Raziskave javnega mnenja so j/ukazale, da več kot 80% ljudi odobrava take dneve, več kot polovica vprašanih pa predlaga ponovitev večkrat na leto. Dokazano je, da je promet eden največjih onesnaževalcev življenjskega okolja. V razmislek naj navedem nekaj dejstev p prometu: • več kot polovico onesnaževalcev zraka (NOr - dušikovi oksidi, CO - ogljikov monoksid in CA), - ogljikov dioksid) oddaja motorni promet. Te emisije prispevajo k učinku tople grede, povzročajo kisli dež, tanjšajo ozonsko plast in krhajo zdravje ljudi, • za vse pogostejšo rabo avtomobilov porabimo vsako leto 4% neobnovljive energije, • v povprečju 83% Evropejcev meni, da bi morali javnemu prevozu dali prednost pred osebnimi vozili, • v obdobju l')0 I <)')<) so se izpuhi CO, zmanjšali povsod, razen v prometu; tam so se povečali za l$%-v glavnem zaradi osebnih avtomobilov, • 22. septembra 2000, koje bila v mestnem središču Ljubljane delna zapora prometa, je bila v primerjavi z drugimi dnevi v zraku izmerjena štirikrt manjša vsebnost rakotvornega benzena in za dobro polovico manjša vsebnost lahkohlajmih Oglji kovih in inhabilnih delcev, ki so zelo škodljivi za dihala, • več kot 30% poti z avtomobilom ni daljših od 30 km, 50% pa je krajših od 5 km. 'Takšne razdalje nas večina z lahkoto zmore f>eš ali s kolesom. Naj bo 22. sefrtember tudi v Kamniku dan brez avtomobila! V mestu ne bo nobenih prometnih zapor, a kljub temu pustile svoj avto doma. V mesto jmditej>eš ali s kolesom in morda boste opazili ali doživeli kaj jmjetnega, česar med vskodnevno vožnjo z avtom ne morete. Mladinski center, Kolesarsko društvo in Občina Kamnik, pripravljamo tudi nekaj aktivnosti, zato vas že sedaj vabimo, da se jih udeležite. Marsikaj zanimivega se bo dogajalo na Glavnem trgu. Vse tiste, ki se radi vozite s kolesom, pa vabimo na kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Kolesarjenje bo organizirano tako, da bo jmmerno in prijetno za vse udeležence, tako tiste, ki se j)ogoslokrat odj)ravite s kolesom v Kamniško Bistrico, kot tudi za tiste, ki boste šli [m>ič. Več informacij boste dobili v naslednji številki Kamniškega občana in v drugih sredstvih javnega obveščanja. S Svojimi predlogi in vprašanji j>a se lahko obrnete na Občino Kamnik, Oddelek, za okolje in prostor, Mihe-la Veternik (tel: 8318-123, e-pošta: mihcla vetemik@kamnik.si). Če pa bi radi zvedeli kaj več o organizaciji »dneva brez avtomobila« drugod po Sloveniji in Evropi, lahko najdete več informacij na spletnem naslovu httj>://www.22.sejnember.org. MIHELA BRNOT VETERNIK, svelovaka za varstvo okolja v Občini Kamnik Občina Kamnik obvešča svoje občanke, da lahko MAMOGRAFSKE PREGLEDE DOJK opravljajo v Zdravstvenem domu Domžale in sicer brezplačno, ker prispevek pregleda financira proračun občine Kamnik. Poskrbite za svoje zdravje pravočasno in se izognite dolgim čakalnim dobam v Ljubljani. Ob krajevnem prazniku in 17. sejmu obrti in drobnega gospodarstva v Motniku MOTNISKIPRITLIKA VI NOSOROG Z MILIJONI LET STARO ZGODBO Motnik je fara. ki zajema naselja Motnik, Zajasovnik, Zgornji Motnik in Bela. S svojo bogato zgodovino je v arhivskih virih prvić omenjen v prvi polovici 12. stoletja, leta 1423 pa je postal trg z vsemi trškimi pravicami in tedenskim sejmom. V 14. in j5. stoletju, ko je bila Tuhinjska dolina se glavna cestna povezava med Štajersko, osrednjo Slovenijo in Primorjem, je bila v Motniku bogato razvita obrt. Krajevna skupnost Motnik praznuje svoj krajevni praznik 19. avgusta oziroma na nedeljo, ki je najbližja temu datumu, v spomin na okupatorjevo nasilje leta 1943, ko je bilo odpeljanih već kot 40 krajanov. Le slabi polovici se je po trnovi poti uspelo vrniti, većina pa je svojo pot Končala v Da-chau. Letos se je namerilo, da je imela nedelja pravi praznični datum - 19. vsako leto so Krajevna skupnost Motnik, domače turistično druStvo, kulturno društvo in gasilci pripravili prijeten program in prireditve. Poleg že tradicionalnega sejma obrti in drobnega gospodarstva, ki je bil Ze sedemnajsti zapored, so poslavili staro vaško gostilno z dobrotami iz časov dedkov in babic, člani domaćega kulturnega društva pa so uprizorili srednjeveško sojenje pri pra-ngerju - sramotilnem kamnu, ki je ohranjen sredi Motnika v parku pod Lipami z letnico 1973. Osrednji dogodek praznovanja pa je bilo odprtje stalne razstave o pritlikavem Motniškem nosorogu v nekdanji občinski hiši, kjer danes domujejo izredno dejavna domača društva. Ostanke pritlikavega nosoroga, ki je živel v teh krajih v obdobju oligocena, so našli v oli-gocenski premogovi plasti v rudniku rjavega premoga v Motni- avgust. Kol Ob letošnjem krajevnem prazniku in tradicionalnem Motniškem sejmu so v muzejski sobi nekdanje občinske hiše odprli stalno razstavo o pritlikavem nosorogu, kije v Motniku domovalpred več kot 25 milijoni let. Zbrane krajane, goste in obiskovalce od blizu in daleč je pozdravil Jože Semprimožnik, dolgoletni predsednik Turističnega društva Motnik, ki bo kmalu obeležilo sedem desetletij uspešnega delovanja. ^ ku in je sedaj edina najdba oli-gocenskega nosoroga pri nas. Dva fregmenta spodnje čeljust-nice nosoroga Sta v Kamniškem muzeju. Leta 1910 je dunajski paleontolog O. Abel na podlagi zob in lobanjskih kosti iz motniškega premogovnika določil nov rod in novo vrslo pritlikavega nosoroga Meninatherium Praznovanje krajevnega praznika se je pričelo ie v sredo, IS, avgusta, z no- telleri. Rod je gometnim turnirjem za pokal KS Motnik v organizaciji domačega športnega poimenoval po društva, kjer je zmago odnesla ekipa iz Šmarce. V soboto pa je bilo ob 5-letnici delovanja ŠD Motnik odigranih več prijateljskih nogometnih tekem. Najbolj zanimiva je bila med mladimi člani SD, ki obiskujejo nogometne treninge in odseljenimi MotničanL Zmagali so mladi in s tem dokazali, da so treningi prav zares uspešni! Maketo pritlikavega nosoroga Meninatherium telleri, ki domuje v nekdanji občinski hiši v Motniku, je izdelal kipar Miha Kač. Menini planini, vrsto telleri pa po rudarskem svetniku F. Teller-ju, ki je kosti prinesel na Dunaj, kjer so shranjene še danes. Motniški pritlikavi nosorog je tako vpet v enkratno zgodovinsko zgodbo, odigrano pred 25 ali več milijoni let v Tuhinjski dolini. Prav zato so se po izrednem zanimanju za tega malega kopitarja na muzejskem sejmu, kjer je Kamniški muzej predstavil njegovo spodnjo Celjustnico kot najljubši mu/.ejski predmet, v Motniku odloČili, da v muzejski sobi nekdanje občinske hiše postavijo stalno razstavo o pritlikavem nosorogu in druge predmete iz bogate zgodovine Motnika. Razstavo je pripravil in uredi) Kamniški muzej, odprl pa jo je župan Tone Smolnikar. Spremljajoč program in praznovanje krajevnega praznika sta pripravila krajevna skupnost Motnik s predsednikom Janezom TrebuSakom in Turistično društvo s predsednikom Jože-tom Semprirno/nikom. Zadovoljni so bili vsi, ki so preživeli poletno nedeljo med prijaznimi ljudmi. SAŠA M K.l A ( Motniški sejem obrti in drobnega gospodarstva je našel svoje mesto med najpomembnejšimi krajevnimi dogajanji. DAJTE SVOJEGA PSA V DOBRO ŠOLO IN OBA SE BOSTA VELIKO NAUČILA V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK VAM NUDIMO • malo šolo za pse med 3. in 7. mesecem starosti • začetne tečaje šolanja psov po programih A, B in C, • nadaljevalne tečaje I, 11 in III. • agilitv in frisbee sport • tečaj za reševalne pse (pogrešane osebe, lavine, ruševine) VPISI BODO 8., 9. IN 15. SEPTEMBRA MED 9. IN 12. URO NA DRUŠTVENEM VADBIŠCU. ZAUPAJTE 20-LETNI TRADICIJI ŠOLANJA PSOV, POKLIČITE TELEFONSKO ŠTEVILKO 031/277-267. Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v prosram PTI STROJNI TEHNIK (v Domžalah) EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK (v Domžalah in Ljubljani) Prvovrstna učiteljska sestava, dopro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Telefon 01/7783-592 in 041/583-245. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Izobraževanje odraslih V šolskem letu 2001/2002 Srednja šola Domžale organizira izobraževanje odraslih v popoldanskem času. Izobraževali bomo kandidate za naslednje poklice: STROJNIŠTVO - strojni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri Naslednje poklice lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: - avtomehanik, avtoklepar, - instalater strojnih instalacij, - klepar-krovec, - strojni mehanik, -finomehanik, preoblikovalec (klepar ...)in oblikovalec (ključavničar ...) kovin, - prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice USNJARSTVO - usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri, - izdelovalec in predelovalec usnja za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, - prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice TRGOVINA IN KOMERCIALA - ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske meri, - trgovec in prodajalec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, - prekvalifikacije v poklic trgovec izobraževanje fr0 trajalo 2 leti, Potekalo bo 3 do 4 dni v tednu (torek, sreda, četrtek) po 4 šolske ure na dan od oktobra do maja. Vpis poteka do 29. septembra 2001. Vse informacije dobite pri: Branko Vrtek, tel.: 031 22 23 02 (strojništvo PTI)faks 01 /724 06 41 Marko Mlakar, tel: 031 54 84 11 (strojništvo poklicni programi) Grega Cedilnik, tel.: 041 25 68 38 (usnjarstvo) Ida Pliberšek, tel.: 724 06 30 (trgovina) CONTINUA od 1939 TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV TRADICIONALNI DNEVI NARODNIH NOŠ Petek, sobota in nedelia. 7.. 8. in 9. septembra Staro mestno jedro Kamnik Organizator: Agencija za turizem in podjetništvo, Kamnik Informacije: Turistično informacijski center: tel. 839 14 70 sb ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556 FESTIVAL »MUŠICA AETERNA« Nedelia. 16, septembra, ob 20, uri Mekinje - župnijska cerkev SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV A. Zupan, D. Sodja, J. Kotar, A. Deferri Sobota. 22, septembra, ob 20. uri Kamnik - Frančiškanska cerkev ADAM SELI, harmonika Vstop s prostovoljnimi prispevki! so KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 01/831 76 47,831 76 62 Sreda. 19. septembra, ob 20. uri na dvorišču gradu Zaprice Studentski klub Kamnik in Kulturni center Kamnik predstavljata: Otvoritveni koncert cikla Študent & Muzika 2001/2002. STOP - Slovenski tolkalni projekt: koncertni program »Poišči svoj ritem!« Vstop s prostovoljnimi prispevki! MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON Sobota. 22. septembra, ob 20. uri na dvorišču gradu Zaprice Ustvarjali bomo v glini ob razstavi Mali grad od prazgodovine do Andeških Prispevek za material: 300 SIT so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 je ponovno odprta za ogled vsako nedeljo od 15. do 18.ure. Vstopnina: 250 SIT so MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 041/957-609 V petek. 21. septembra, od 10. do 12. ure na Glavnem trgu Vabimo otroke iz vrtcev, šol in ostale, da se nam pridružijo pri risanju in pisanju o prometu prijaznem pešcem, kolesarjem, otrokom. (DAN BREZ AVTOMOBILA!) Sobota- 22. septembra, ob 15. uri na Glavnem trgu Družinski kolesarski izlet v samotni mlin (Pametno glavo varuje čelada!) so DRUGE PRIREDITVE Sobota. 8. septembra VINSKA TRGATEV IN KUHANJE OGLJA Prikaz starih običajev voznikov in pripregarjev v Motniku Organizator: Turistično društvo Motnik, informacije: tel. 834 80 42 Sobota, 8. in nedelia, 9- septembra RAZSTAVA KOZ IN OVAC na sejmišču ob Cankarjevi cesti Organizira: Kozjerejsko društvo Kamnik, informacije: 839-17-10, 041/534-030. Sobota. 8, septembra, ob 14. uri Stadion v Mekinjah GASILSKO TEKMOVANJE ČLANOV IN ČLANIC ZA »POKAL KAMNIKA« IN »POKAL GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE« v vaji z motorno brizgalno in štafetnem teku. Tekmovanja se bo udeležilo 30 najboljših slovenskih ekip, med njimi tudi vsi letošnji zmagovalci gasilske olimpiade. Zaključek s slavnostno podelitvijo pokalov in priznanj bo ob 19. uri. Organizator: GZ Kamnik, informacije: 01/839 44 00. Dr. Branko Božič (1927-2001) Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi na ZADNJI PREDSTAVI DOMAČE GLEDALIŠKE IGRE MIKLOVA ZALA v petek in soboto, 7.in 8.septembra, ob 20. uri v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah, v MEDNARODNI KONCERT GLASBA TREH DEŽEL v soboto, 6. oktobra, ob 19.uri v hali komunalnega centra v Domžalah. Novi in stari znanci prinašajo veselje z narodnozabavnimi in zabavnimi melodijami, s petjem in šegavo besedo. Prodaja vstopnic v Kamniku: trgovina Nakup, Šut na 48, tel.: 839 70 81, Kavarna Veronika, tel.: 839 11 43 in dve uri pred predstavo. POLIGLOT DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 17.9.2001 vpis: do 13. 09. 2001 TEČAJI TUJIH JEZIKOV Zadnjega julija so se na kamniških Žalah svojci v ožjem družinskem krogu poslovili od dr. Branka Božiča, profesorja, zgodovinarja, neutrudnega gasilskega delavca in dolgoletnega družbenega delavca v naši občini. V dvorani Veronika so se po pogrebu ob udeležbi svojcev zbrali najvidnejši gasilski delavci, člani predsedstva gasilske zveze Slovenije s predsednikom Ernestom Eorvjem, člani območnih gasilskih zvez iz vse Slovenije in Gasilske zveze Kamnik. Žalne svečanosti sta se udeležila tudi župana občin Kamnik Tone Smolnikar in Metlika Slavko Dragovan. »Težko je razumeti, da našega prijatelja, dolgoletnega gasilca, funkcionarja, predsednika Gasilske zveze Slovenije, nagrajenca z najvišjim gasilskimi priznanji, od leta I993 častnega predsednika Gasilske zveze, dr. Branka Božiča, ni več med nami, je po trenutkih tišine svoj spominski govor začel predsednik Gasilske zveze Slovenije Er-nest Eory. »Ni dolgo tega, ko je še aktivno sodeloval na seji našega predsedstva pri obravnavi zgodovine gasilskega izobraževanja in pripravah na gasilsko olimpiado, od koder smo se včeraj vrnili. Prepričan sem, da bi se včeraj in danes posebej veselil z nami, saj smo se slovenski gasilci z dosežki na olimpiadi povzpeli v sam svetovni vrh. Nedvomno ima za uspehe pri razvoju izobraževanja in usposabljanja dr. Brnako Božič izredne zasluge.« Potem je predsednik Gasilske zveze Slovenije orisal bogato in plodno življenjsko pot dr. Branka Božiča. V imenu občine Kamnik se je liku pokojnega dr. Branka Božiča poklonil Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, ki je podčrtal njegove zasluge v naši občini, zlasti na področju šolstva in njegovo preudarno besedo v občinskem svetu. V imenu občine Metlika se je od častnega občana občine Metlika poslovil župan občine Metlika Slavko Dragovan. »Z vami sem se srečal prvič leta 1999 ob pripravah na osrednjo proslavo ob 130-letnici PGD Metlika in spoznal veličino gasilca, intelektualca in velikega ljubitelja Metlike,« je poudaril župan Metlike, ko je spregovoril o Božičevih zaslugah za ustanovitev Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki, nad katerim je Božič tudi ves čas bedel. »Od nas si odšel tiho in dostojanstveno. Vitrina s tvojimi deli v zgodovinski zbirki našega gasilskega doma bo ostala v trajen spomin na našega častnega predsednika, ki se je s svojim delom zapisal v zgodovino viških in slovenskih gasilcev,« je v svojem govoru na komemoraciji dejal Franc Sever - Nani, predsednik gasilskega društva Ljubljana Vič, kjer je Branko začel svojo dolgo in plodno gasilsko pot. Po spominski svečanosti so se vsi udeleženci podali na Božičev grob na kamniške Žale in se z. gasilskimi prapori in cvetjem še zadnjic poklonili svojemu dobremu gasilskemu tovarišu ... Poslovili smo se od človeka, ki je svoje življenje posvetil usposabljanju mladega rodu in nesebični pomoči sočloveku v stiski ... FRANC SVETELJ Dr. Branko Božič je bil rojen 5. oktobra 1927 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal Po končani realki je nadaljeval študij na Filozofski fakulteti, kjer si je za osnovni predmet izbral zgodovino. Prva leta je bil profesor zgodovine na viški gimnaziji, nato pa na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je bil tudi dekan. Ves čas je bil zelo aktiven in ustvarjalen pisec učnih knjig za zgodovino na srednjih šolah. Napisal je tudi dve knjigi »Oris zgodovine Slovencev« z izidom pri Založbi Prešernove družbe in Državni založbi Slovenije in »Zgodovina delavskega gibanja v založbi Obzorja Maribor in pri Slovenski izseljenski matici. Tako je priznan kot zgodovinar tudi izven pedagoških krogov. V gasilsko organizacijo na Viču se je vključil že kot dvanajstletni deček leta 1939. Kmalu je postal mentor gasilskega naraščaja, s katerim je nastopal na gasilskem srečanju leta 1939 na stadionu v Ljubljani. Od takrat je bil v prvih vrstah na tekmovanjih pionirjev in kasneje članov. Njegova aktivnost je bila kmalu opazna tudi izven matičnega društva, v katerem je bil tajnik, poveljnik in predsednik. Postal je predsednik občinske gasilske zveze in kasneje predsednik. Že leta 1954 je bil kot delegat na 3. kongresu Gasilske zveze Slovenije izvoljen v plenum GZ Slovenije. Med pomembnejšimi zadolžitvami je prevzel organizacijo prvega slovenskega pionirskega gasilskega letovanja v tedanji gasilski šoli v Medvodah in naslednje leto taborjenje za pionirje v Valdoltri. Po njegovi zaslugi je letovanje postalo tradicionalno, čeprav je bilo nemalo težav zaradi premeščanja kolonij v Pacug, v Volparijo in končno na Debeli rtič. Leta 1963 je postal podpredsednik Gasilske zveze Slovenije. Prizadeval si je za delo z najmlajšimi, za pridobivanje strokovnega znanja med člani ter za ohranjanje gasilske zgodovine. Na pobudo prvega povojnega predsednika gasilske zveze Slovenije Matevža Hace.ta je začel zbirati gradivo za zgodovino slovenskega gasilstva, ki jo je orisal v knjigi z naslovom Razvoj gasilstva na Slovenskem, kije. izšla leta 1968. Tej njegovi usmeritvi in delu je sledila izvolitev za predsednika GZS leta 1976. To dolžnost je zavzeto opravljal vse do 11. septembra 1989. V letih njegovega predsedovanja se je članstvo v gasilski organizaciji skoraj podvojilo, aktivnost, opremljenost in strokovna usposobljenost gasilcev so se nenehno krepile. Zaradi svoje razsodne besede se je uveljavil tudi v bivših republikah Jugoslavije in bil eno mandatno obdobje predsednik GZ Jugoslavije. Ker je bil najbolj zaslužen za ohranitev bogate gasilske dediščine, je leta 1969 postal predsednik Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. S sodelavci je izdal štiri letopise o slovenskem gasilskem muzeju, redno pa je sodeloval s prispevki o preteklosti v gasilskem tisku. Prof. Branko Božič je decembra 1988 pred komisijo na Filozofski fakulteti zagovarjal doktorsko disertacijo na temo Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941 in izdal tudi drugo knjigo s tem naslovom, v kateri mu je uspelo podati verodostojno sliko naše gasilske preteklosti. V znak priznanja za svoje delo je Branko Božič prejel številna mednarodna, državna in republiška priznanja, vključno z najvišjim gasilskim priznanjem, nagrado Matevž. Hace leta 1984. Imenovan je bil za častnega člana Gasilskega društva Ljubljana Vič, za častnega občana občine. Metlika in leta 1993 za častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije. Dr. Branko Božič je vsekakor ena najbolj markantnih osebnosti v slovenski gasilski organizaciji po drugi svetovni vojni. Od leta 1974, ko seje z. družino preselil v Kamnik, se je dr. Branko Božič zelo dejavno vključil v javno življenje naše občine. Še posebno dejaven je bil na področju izobraževanja. Kot predsednik občinske izobraževalne skupnosti si je zelo prizadeval tudi za gradnjo in obnovo šol na Kamniškem. Sodeloval je v več delovnih telesih, zlasti na področju izobraževanja in zgodovinopisja. Več let je bil tudi odbornik občinske skupščine. Od leta 1994 do 1998je kot občinski svetnik, izvoljen na listi ZLSD, sodeloval v občinskem svetu občine Kamnik. Kot odbornik občinske skupščine in občinski svetnik se je vedno zavzemal za sodelovanje in medsebojno razumevanje, ne glede na politično usmerjenost ostalih odbornikov oziroma svetnikov. ZAGOTAVLJANJE PROMETNE VARNOSTI V NOVEM ŠOLSKEM LETU Občina Kamnik se vsako leto trudi, da bi z različnimi oblikami preventivne dejavnosti prispevala k čim večji varnosti naših najmlajših v prometu. Glede na to, da prometna varnost ni odvisna samo od institucij, ki so zadolžene za področje varnosti cestnega prometa, temveč tudi od vas kot vsakdanjih udeležencev v prometu, bi želeli, da s svojim urnim in preventivnim ravnanjem prispevate k večji varnosti na naših cestah. Vsekakor pa bo Občina Kamnik in občinska uprava v okviru finančnih možnosti naredila vse za izboljšanje varnosti v prometu. Splošno znana je ugotovitev, da na domačem terenu vozimo hitro in prehitro - ne le izven naselij temveč še zlasti v samih naseljih. Marsikdo se niti ne zaveda, kdaj prekorači omejitve hitrosti. Posledice -predvsem, ko se v prometu pojavijo otroci in starejši ljudje - pa so lahko tragične. Kljub temu, da policisti vsakodnevno izvajajo nadzor cestnega prometa, je dejstvo, da lahko kontrolirajo le določene cestne odseke, pa še te seveda zgolj občasno. Zato je z vidika preventivnega ukrepanja toliko bolj dobrodošla pomoč sodobnih tehničnih sredstev, s katerimi se voznike opozarja bodisi na dovoljeno hitrost (tovrstne naprave so na nekaterih cestnih odsekih v Sloveniji z. večjo gostoto prometa in kjer so tudi višje dovoljene hitrosti že nameščene) bodisi naprave kažejo dejansko hitrost motornih vozil. Prav slednja ima v smislu umirjanja prometa in zagotavljanja večje varnosti vseh udeležencev v prometu bistveno večjo vrednost, saj vsakega voznika nedvoumno opozarja, s kolikšno hitrostjo vozi. S pri-četkom novega šolskega leta se je zato Občina Kamnik odločila, da na občinskih cestah ob sodelovanju podjetja INTER-MATIC d.o.o. iz Ljubljane poskusno namesti tovrstno mobilno naprav - predvsem v bližini šol in drugih ustanov, kjer se pojavlja večje število šibkejših prometnih udeležencev. Naprava se bo v štirinajstih dneh predvidoma premeščala iz ene lokacije na drugo v skladu s programom dela. Glede na to, da naprava omogoča sočasno izvajanje tudi drugih operacij (npr. štetje prometa), bo po zaključku poskusnega obratovanja opravljena poglobljena strokovna analiza doseženih učinkov. Uporabna vrednost naprave jc glede na dosedanje izkušnje v različnih okoljih nesporna (aparatura omogoča prikaz preko celega dne - torej tudi v nočnem času, omogoča pa vklop tudi dodatnih signalizacij), pač pa je z vidika stroškov nabave in tekočega vzdrževanja odločitev o nakupu vredna posebnega razmisleka, saj je za nakup potrebno zagotoviti cea I mio sit. Kljub temu da ima opozarjanje na dejansko hitrost že samo po sebi preventivni učinek, je končni učinek mogoče bistveno povečati ob sočasni prisotnosti policistov, ki na kraju samem obravnavajo prehitre voznike za tovrstne prekrške. V preventivni akciji bodo zato aktivno sodelovali tudi kamniški policisti in s tem prispevali k zagotavljanju večje varnosti na kamniških cestah prav v času, ko se pričenja novo šolsko leto. Verjamemo, da v dobrobit vseh udeležencev v prometu! OBČINSKA UPRAVA OBČINE KAMNIK Voznike na hitrost vožnje opozarja mobilna naprava za merjenje hitrosti, ki jo ho občina Kamnik do 14. septembra poskusno nameščala na različne lokacije po občini, predvsem v bližini šol in vrtcev. Tako je merilna naprava že opozarjala voznike na Duplici, kjer poteka šolska pot. Ročno-umetniške delavnice Vila Čira Čara v Matični knjižnici Kamnik Želja po lastnem ustvarjanju TAPISERIJE GRETE BOLTAR V naši knjižnici načrtujemo tudi to šolsko leto dejavnost, ki naj bi spodbudila otroke k ustvarjanju. Zdi se nam pomembno, da intelektualnim spodbudam dodamo tudi takšne, ki vplivajo na ustvarjalno plal osebnosti. Vsak mora jesti, piti, spati, vsak ima potrebo po varnosti ljubezni, sprejetosti. V vsakem pa se skriva tudi neustavljiva želja po ustvarjanju, v otroku kot tudi v starejših odraslih. Žeja po lastnem izražanju je prisotna ne glede na kraj, čas, spol, raso, barvo kože že od samega začetka človeštva. Tudi danes imamo to potrebo, le da je pri otrocih in nekaterih odraslih močno izražena, nekateri odrasli pa so jo globoko potisnili in je ne zaznajo već. A če jim ponudimo priložnost za ustvarjalno izražanje, se v vsakem nekaj prebudi, duša zapoje in se veseli in se odzove. Otrok (tudi olrok, ki se skriva v odraslem) se potopi v ustvarjanje, stopi se z glino, mehko gmoto, ki se ogreje pod njegovimi prsti, čuti obline in gnete, gladi, modelira: spoštuje plemenito, nežno svilo, se greje z nepredeno volno in čuti kako polzi med prsti. Barve jih notranje razgibajo in odkrivajo, kar je skrito v duši. To je živa radost duše, ko nastaja nekaj prej zamišljeno ali pa ko se enostavno prepustimo temu, kar bo nastalo. In potem veliko čudenje in notranje zadovoljstvo s samim seboj in potešena potreba po ustvarjanju. Nahranili smo dušo. Blažen občutek, ki ga pozna le tisti, ki ustvarja, celo bolj pomemben od samega izdelka. Vila ČIRA ČARA v Matični knjižnici Kamnik ima že peto leto odprta vrata za vse tiste, ki si želite: potešiti potrebo po ustvarjanju, odkrivati nove poti in načine umetniškega izražanja (slikanje, oblikovanje, šivanje ...), spoznati, občutiti in obliko- vati različne materiale (volna, glina, vosek, steklo, flic, perlice, keramika, razvijati različne drobne ročne spretnosti in občutek za lepo, ustvarjati v prijetnem medsebojnem druženju, narediti uporabne izdelke. Vsi, ki ste stari od 5 do 14 let, lahko tu vsako sredo tri ure ustvarjate, kar vam pade na panici in kar nosite v srcu. Pri tem vam bo pomagala predagoginja Rosana Kleindienst Premk, ki vodi Vilo čira čara. Informativno srečanje bo v sredo, 19. septembra od 17. do 19. ure, kjer lahko izveste vse podrobnosti in Vse to smo ustvarili v Vili Čira Čara! Še nekaj izjav udeležencev petinpolletna deklica: »Glina mi je všeč, ker je lako mehka in lahko nekaj naredim in podrem in spet naredim... Rada imam tudi svilo, ker lahko ku-žiki poslikam svileno rutko za rojstni dan.« sedemletna deklica »Všeč mi je, da se igram z barvami, ki se prelivajo. Lahko naredim kaj zase ali pa za prijatelje. Glina je dobra, ker si lako nekaj zamislim in potem to naredim. S sliko'na steklu pa lahko poživim mojo sobo.« dvanajstletna deklica: »Všeč mi je, enostavno mi jc ful dober delat z glino. Pa še z drugimi se lahko družim in vidim, kako ustvarjajo.« trinajstleten fant »Dobro je, ker se naučiš toliko različnih stvari, pa vse tukaj dobiš, vse barve pa material ...« si hkrati ogledate nekaj izdelkov počitniške Vile Cira Čara, lahko pa tudi pokličete na pionirski oddelek (8312 597) ali pa Ro-sano (7236-460). Zares ustvarja-I i pa začnemo v sredo, 26. 9., od 16.45 do 19. ure. P. S. Pa tudi starejših od 14 let nismo pozabili. Za vse od 14. do 100. leta pa bomo organizirali ustvarjalna srečanja enkrat mesečno ob sobotah. Vse informacije dobite kar pri voditeljici sobotne uslvarjalnice Rosani Kleindienst Premk. Kamničanku Greta Bollar se zadnji dve desetletji intenzivno poglablja v likovno ustvarjalnost. Po pridobitvi akademske izobrazbe, pred štirimi leti je namreč diplomirala na Visoki šoli slikarstva v Ljubljani pri prof. Darku Slavcu, je imela že več samostojnih razstav. Na svojih razstavah se predstavlja z najrazličnejšimi likovnimi deli - ta so lahko klasične oljne slike, akvarelne slike ali v mešani tehniki lepljenke, lahko so naslikane z voskom v stari tehniki enkavstike, kar je posebnost slikarke Grete Boltar. Od 17. julija do 9. septembra pa se v prostorih galerije Geo-plin v Ljubljani Boltarjeva predstavlja s tapiserijami - slikami iz blaga ali stenskimi tepihi, kakor pač poimenujemo ročno tkane stenske preproge. Vse aplikacije na strojno obdelano podlago so plod ročnega ustvarjalnega dela umetnice, od kvačkanja, prepletanja vrvic, ročno prišitih detajlov in še bi lahko naštevali. Greta Boltar je z volno ustvarjala (kvačkala, pletla) že vse od otroških let. Še dobro se spominja, da sije pri dvanajstih letih izdelala tako čudovit pulover, da SOJO vsi spraševali, če gaje dobila iz Amerike. Slikarka Greta Boltar je tkala, sestavljala in šivala svojih tokrat pet predstavljenih slenskih preprog kai več let, vsako poletje po eno preprogo. Delala jih jc oh časno, v enakih presledkih, toda tako, kot se običajno tudi slika, kampanjsko glede na navdih in ustvarjalno voljo, v časovno strnjenih, neprekinjenih zamahih. Mirko Juteršek ugotavlja, da so razstavljene tapiserije predvsem izdelki slikarkinega nemirnega raziskovalnega duha in podzavestnega tekmovanja s časom. Pred umetnici/ ni končno, glede na trenutne pogoje, nobenih ovir več in izpolnitev njenih likovnih vizij je odvisna le od nje same. Pri vsem je odločilno lito, da se vse njeno slikarsko (in seveda tudi tkalsko) delo po videzu podreja ekspresivni abstrakciji, dinamičnemu prepletu matična knjižnica kamni k OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE GSM: 050 617 058 PONEDELJEK SELA: pri gasilskem domu 15.00 do 16.30 SKEDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu 17.30 do 18.15 BUČ: parkirišče pri Vrankarju 18.30 do 19.00 LAZE: pred trgovino 19.15 do 20.00 3. in 17. september, 14. in 28. februar. I., 15. in 29. oktober, 4. in 18. marec, 12. in 26. november. 15. april, 10. december, 13. in 27. maj, 7. in 21. januar, 10. junij TOREK ČEŠNJICE: pri trgovini 15.00 do 16.00 ŠPITALIČ: pri gasilskem domu 16.30 do 17.00 MOTNIK: pri gasilskem domu 17.15 do 18.30 ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 19.00 do 19.30 4. in 18. september, 5. in 19. februar, 2.. 16, in 30 oktober, 5. in 19. marec, 13. in 27. november, 2. in 16. april, 11. december, 14. in 28. maj, 8. in 22. januar, 11. junij SREDA KOMENDA: pred OŠ od 16.00 do 7.00 MOSTE: pred OS od 17.15 do 19.00 5. in 19. september, 3. in 17. oktober, 14. in 28. november, 12. december, 9. in 23. januar, 6. in 20. februar, 6. in 20. marec, 3. in 17. april. 15. in 29. maj. 12. junij. ČETRTEK V KANJA PEČ: pred Solo GODIČ: pri Hribarju STAHOVICA: parkirišče Calcil BISTRIČICA: pri /namenju OKROGLO: pri mostu TUNJICE: pri Soli 12.15 do 13.00 13.30 do 14.00 14.15 do 15.15 15.30 do 17.00 17.15 do 17.45 18.00 do 19.30 6. in 20. september. 7. in 21. februar, 4. in 18. oktober. 7. in 21. marec, 15. in 29. november, 4. in 18. april, 13. december, 16. in 30. maj. 10. in 24. januar, 13. junij PETEK ČRNA: med bloki ŽAGA : trgovina pri Petku KRIVČEVO: pri Jurcku GOZD: pri gasilskem domu 15.00 do 16.00 16.15 do 16.45 17.00 do 18.30 18.45 do 19.15 7. in 21. september, 22. februar. 5. in 19. oktober, 8. in 22. marec, 2., 16. in 30. november, 5. in 19. april, 14. december, 17. in 31. maj, II. in 25. januar, 14. junij Matična knjižnica Kamnik, ljubljanska I, 1241 Kamnik, tel. H.M2-S97, 8311-217, http://www.kam.sik.si Miklova Zala V letnem gkdališču Studenec pri Domžalah je od 27. do 29. julija po tekal Kulturni poletni'festival s predstavitvijo gledališke predstave Mik lova Zala. Napisal jo je Župnik in učitelj slovenščine na nekdanji celot) ški gimnaziji Jakob Šket doma iz okolice Vrbskega jezera. Zgodovinska osnova in ustno izročilo o Miklovi Zali pričajo o trpljenju in prvem kmečkem uporu na Slovenskem, kije bil leta 1478 na Koroškem, vsa mi zibelki slovenstva, ljudsko igro je leta 1946 napisal Iran Žižek in Še istega leta je bila njena krstna predstava v Mariborskem gledališču ljudska igra Miklova Zolaje že vrsto let vznemirjala Lojzeta Stražarja, predsednika Kulturnega dništva Miran JarcŠkocjan. In želja se mu je uresničila v letošnji sezoni. V ljudeh na Koroškem še danes živi spomin na to žalostno dobo, saj je od tistega časa minilo le dobrih 400 let. Tudi zato sta režiser Lojze Stražar in asistent režije Irance Stražar pripravila bogato odrsko sceno; zbrala preko 100 igralcev iz občin Lukovica. Moravče. Mengeš in Domžal, sodelovali so še pevci domžalskih zborov, fokloma skupina Svoboda iz Mengša ter Kutijerejsko društvo Lukovica. Tribuna nad odrom je bila zasedena vse do zadnjega kotička in predstava sejepričela. Mlado dekle Miklova Zala domu v Rožu. je glavna oseba v ljudski igri in odigra v vseh prizorih pogumno in neustruš no dekle, hi se ne boji domačih fantov, pa tudi Trnkov ne. Tresoglavse z vseini svojimi spletkami izda in Zalo proda za zlatnike Premožen kmečki sin se izkaže za bojazljiva/ m spletkarja... Hlapec pri Miklovih skozi vse prizore vleče uit srčnosti, poštenosti in pravičnosti, ki napOS led tudi zmaga. Zala se srečno vrne iz sušenjstva domov v Rož na Koroško in se poroči s svojim zaročencem, kateremu so spletkarji jired tem že skoraj omajali vero v ljubezen in zvestobo. Ljudsko igr<> Miklova Zala je režiser umestil v nas < as prav zato, ker je pred slovenskim narodom zelo podoben prelomni čas odločitve ob stanka naroda, ko odhajamo v zvezo L: v ropskih držav V družbi šle vilnejših narodov se bomo srečali s podobnim problemom kot Zala. Najprej so jo hoteli j>rodati trgovci, sjAetkarji in premožni kmetje, ki so bili za svoje osebne koristi pripravljeni pozabiti svoj jezik, vero in svoj narod. Zala je kol lik Slovenije, ki se je žrtvovala, trpela z Svojo vztrajnostjo in iieoniajnosljo, ohranila Vero in postavo. Sporočilo Irise hm j glasilo: V Evropski zvezi narodov naj bi vsi narodi imeli enake pravice do svojega jezika iti identitete ue glede na moč denarju. Prav tu pa bomo Slovenci morali vztrajati, da bomo ohranili nacionalno identiteto in suverenost nu svoji zemlji. Kaj si bodo izborili našlpoga juhi za EV je lahko predvideti, saj SO po večini taksni, ki radi slišijo le žvenket kovancev v žejni. Kulturni poletni festival na studencu fe uspel v največji meri. kar se je videlo na veselih obrazih obiskovalcev, ki so zadovoljni zapuščali ljudsko igro Miklova Zala. Pohvalili moram vse, ki SO kot igralci sodelovali nu tem festivalu posebej pa še režiserja, kije vse skupaj srčno in uspešno izpeljal. !o konca, le ta mi /c namreč zatrdil, daje mislil prav na vse. zato je tudi »za mašo dal« s priporočilom, da bi vreme zdržalo. DANILO KASTEUC oblik, ki izhaja, se navezuje in nadgrajuje svojo trdno pralemo - ornament. Toda medtem, ko je v slikarstvu Boltarjeve ornament kot osnova takoj prepoznaven, prevladuje v tapiserijah, ki so že po svoji funkciji namenjene dekoraciji zidov, princip sproščene domišljije in svobodnega komponiranju. Podlaga tapiserij je tako kot pri slikah enotna ploskev, pravilnih pravokotnih ali manj strogih geometrijskih oblik, namesto platna debelo tkano volneno blago, z dodatno všitimi ali našitimi, po barvi in strukturi namerno drugače izdelanimi kosi tkanine. Sproščeno nevezanost kompozicije dopolnjujejo tudi gibljive, prostoviseče, debele, sem in tja v kite spletene volnene vrvice. Iz prepletov in motivov, ki pri tem nastajajo, si težko predstavljamo kakšno določnejšo asociativno vsebino. Po mnenju Mirka Juterška vsak vidi kaj drugega in čeprav je slikarka sledila občutju doživljanja krajine, tako pogledu na tok mirne, s sencami prepredene Krke pri (/ločeu ali na sončna Brda pri Šmartnem ali kakega drugega prečudovitega domačega predela, govorijo tapiserije vsakemu kuj drugega. In v tem je tudi čar abstrakcije, v tapiserijah kol rečeno nekoliko druga- čen in to zaradi specifičnosti materiala, njegove strukture, nenazadnje pa tudi zaradi velikih dimenzij. V skladnosti prevladujočih sivo rjavo zelenih ali modrih barv prevladuje pomirjujoči vtis domačnosti in lahkotnosti, saj tapiserije Grete Boltar ne omejujejo, pač pa hote širijo prostor v neskončnost. SAŠA MEJAČ V avgustu je Likovno društvo Tone Kranjc Kamnik odprlo svojo razstavo v domžalski galeriji Beseda. V prijetnem ambientu in ob prijaznem gostitelju g. Kosu nam je uspelo uresničiti letošnjo željo po vsaj eni letni razstavi. Po besedah likovnih poznavalcev, ki spremljajo naše delo, so razstavljena dela plod kvalitetnega in vztrajnega dela pod rednim mentorstvom Alojza Berleca. V sodelovanju z drugimi društvi je naš največji projekt organizacija bienala Velika planina 2002, ko bomo poleg domačih likovnikov povabili tudi slikarje iz tujine. *| GLASBENA ŠOLA KAMNIK idP Kajuhova pot 11, Kamnik OUillN« tOLA KAMNIK 9*m Tel. 830 34 30 objavlja razpis v oddelke: 1. petje - 8 mest 2. diatonična harmonika - 2 mesti Sprejemni izpiti bodo v ponedeljek, 10. septembra, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Kamnik. altera Hribar & Šteblaj, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23 PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE V šolskem letu 2001/2002 razpisujemo naslednje tečaje za otroke in odrasle: • ANGLEŠČINA - začetni, nadaljevalni, za osmošolce ponovitev slovnice • NEMŠČINA - začetni in nadaljevalni • FRANCOŠČINA - začetni za otroke • PRIPRAVE NA MATURO (angleški jezik) - za dijake 3. in 4. letnikov srednjih šol Tečaji za otroke - 50 ur (lx na teden po 2 šolski uri). Tečaji za odrasle - 70 ali 40 ur (lx na teden po 3 šolske ure). Vsi tečaji bodo v popoldanskih ali večernih urah na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Nudimo plačilo na obroke, popuste, dobre učitelje in znanje. Učenje poteka v majhnih skupinah. Informacije in prijave: 01/83 91117, 01/83 25 3« vsak delovnik od 18. do 20. ure. (helenahribar@hotmail.com) ZERSTVO MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJISKA 2/B telefon: 83 17 422 Jesen je čas, da si privoščite spremembo svojega videza! To storile z novo obliko pričeske, odeto v lepe barvne odtenke. Zato se odločite in se. pridite sprostit v frizerski salon Marjanca na Tunjiški 2A> (drugi blok spodaj). Odprto: ponedeljek, sreda, 7h - 14h torek, četrtek, petek 12h - 19h sobota po naročilu do llh KLANJE ŽIVINE IN PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESNIN Pričakujemo vas v naši prodajalni na Usnjarski 1 in na ljubljanski tržnici od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Naše je: Mikavno in dobro! VAMEA INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST SVETOVALEC AGENCIJE ZA TURIZEM iN PODJETNIŠTVO Potok pri Komendi 3b, Komenda, GSM: 041/741-756, tel.: 01 /834 33 75, faks: 834 33 74 * IZREDNA PONUDBA nr-Y\ BELE TEHNIKE BEKO ^eV\n'»čna trgov/oa u 3 leta garancije Ljubljanska -Ve. Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 * VIDEO KAMERE in DRUGA AVDIO VIDEO TEHNIKA * RAČUNALNIŠTVO H^f^ * MAU GOSPOC * TELEKOMUNIKACIJE... APARATI _ BEKO Technics Panasonic SONY mmuii ^ARISTON BOSCH BRflUn NOVO! • PD Electrolux PH|LIPS ™* FOTOAPARATI ^jlUIIHJ svetovanje ■* do 3 leta garancije «* do 20 km brezplačna dostava irzovalna ^aMura. 1811 ▼ Konica Omejena serija Peugeot 106 City 200.000 SIT ceneje! Serijska oprema: daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, zračna blazina na voznikcM strani, odbijači v barvi karoserije, kovinska barva, avtoradio. RODEX d.o.o. Rova. Rovska c.2, 1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98 706 PEUGEOT S4V1 ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 8, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 01/83-27-030. 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... !!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠKO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA Obiščite nas na obrtnem sejmu v Celju v hali G. V ČASU SEJMA DODATNI POPUSTI! Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NfSI NIKOLI SAM It! CENTER ZA TUJE JEZIKE DUDE, Branikova 15, Center Breza, Domžale VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE teLT721^9^3l www.dude.si POTI, DA SI ZAGOTOVITE VARNOST, JE VEČ. NA KONCU OSTANE SAMO ENA TITAN najboljši servis za varovanje vašega imetja KLJUČAVNICE, PROFILNI CILINDRI, CELOVITA ZAŠČITA VHODNIH VRAT, ZANLEPNI SISTEMI, Še en nov bencinski servis v Petrolovi verigi HIP HOP trgovin. Za hip se ustavim in hop - že vse nakupim! Kamnik J Ob Kamniški obvoznici - na Perovem-smo zgradili nov bencinski servi Jr* / \ ;'; * • t/n .' s HIP HOP trgovino in sodobno avtopralnico. f?n=T HOP VESELJE V DOMAČIH TERMAH Zamisel o toplicah v osrčju Tuhinjske doline, ki je stara že skoraj pol stoletja, projektno pa predstavljena pred sedmimi leti, se uresničuje. S položitvijo temeljnega kamna oh pilotnem bazenu na travniku pod prijetno vasico Snovik lansko jesen se je pričela izgradnja bazenskega kompleksa, kije prve kopalce pričakal letošnji zadnji junijski dan. Z zlatimi črkami velja zapisati tudi 25.julij 2001, ko so termalni bazenski kompleks slovesno odprli kamniški župan Tone Smolnikar, direktor družbe Terme Snovik Ivan Hribar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Mateja Mešl, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Simončič in družabniki. Slovesnost ob odprtju termalnega bazenskega kompleksa v prijetni vasici Snovik je bila namenjena zaključku prvega dela bazenskega kompleksa, ki obsega izgradnjo treh bazenov - rekreacijskega bazena s pri- bližno 500 kvadratnimi metri vodnih površin z različnimi vodnimi atrakcijami, kot so hudournik, slap, vodomet, goba, talne in stenske masaže, masaž-na klop ter masaZni in otroški bazen; V ta sklop sodijo se re- cepcija, sanitarni prostori, garderobe, nov most, čistilna naprava in trato postaja. Investicijo v vrednosti 390 milijonpv tolarjev financirajo obstoječi in novi družbeniki, delno s krediti in delno s podporo ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Termalni bazen je plod dolgoletne velike želje, sanj, za katere so mnogi mislili, da se ne bodo nikoli uresničile, a je prizadevanje vseh listih, ki nikdar niso vrgli puške v koruzo in v/l rajali, obrodilo sadove. Ideja O termah v Snoviku se je začela razvijali leta 1993, koje Snovik pristopil k projektu celostnega razvoja podeželja in so zaceli aktivneje iskati možnosti koriščenja tople vode. 5.oktob-ra 2000 je bil ob pilotnem bazenu položen temeljni kamen za termalno kopališče in v pičlih osmih mesecih je /rasel prijeten termalni bazenski kompleks, ki ga radi obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Od 30junija, ko sc Ivan Hribar, direktor družbe Terme Snovik, z vztrajnim delom uresničuje zamisli o termalnem središču v osrčju Tuhinjske doline. Svoje načrte in ideje za nadaljnje korake je z zanosom predstavil obiskovalcem in gostom, med njimi predsedniku Turistične zveze Slovenije Marjanu Rožiču. ROJSTNIH DNEvHN, PORTRETOV IN ZADOKUMCNTC VATCUOU t 11 nci OS Šmartno SO tako kol vsi otroci tega svetu z. veseljem zapeli ter natrosili cel kup misli in zamisli. Ob slovesnem odprtju termalnega bazenskega kompleksa Terme Snovik so se pod še utilično vasico Snovik zbrali družbeniki, gostje, številni vaščani, okoličani in vsi, ki so verjeli v projekt turisličneKU in termalnega središča, ki prinaša Tuhinjski dolini in kamniški občini nove možnosti razvoja. je tu naselilo veselje, smeh in razigranost prvih kopalcev, je terme v Snoviku obiskalo kar okrog 35.000 ljudi. Ivan Hribar, direktor družbe Terme Snovik in prav gotovo najbolj zaslužen za uresničevanje zamisli, je povedal, da bodo sredi septembra terme začasno zaprli in z. montažnim delom prekrili bazenski kompleks ter s tem omogočili kopanje 365 dni v letu. V naslednjem letu nameravajo nadaljevati z drugo fazo projekta, ki obsega izgradnjo apartmajskega naselja. Prave spremembe v prelepo zeleno Tuhinjsko dolino pravzaprav šele prihajajo in te bodo življenje v njej prav gotovo precej spremenile, predvsem pa dale zagon razvoju podjetništva in turizma. Besedilo in fotografije: SAŠA Mi:.|A(" Ljubljanska 3d, 1241 KAMNIK V SVETILNIKU 1.: 839 71 53 • FOTOGRAFIRANJE ZA PROSPEKTE IN KATALOGE FOTOGRAFSKI MATERIAL (FOTOAPARATI, FILMI, BATERIJE, OKVIRJI, ALBUMI, DALJNOGLEDI, KASETE,...) HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale 72 41 372 72 16 801 72 20 470 Da so Tuhinjciprijazni in gostoljubni ljudje, kaj hitro ugotovimo. Tudi tokrat so to na prireditvenem prostoru pri Kašči ženske iz Društva podeželskih ž.ena Tuhinjske doline in domačini pogostili z domu pripravljenimi dobrotami. Pridne gospodinje, ki so imele kar nekaj dni veliko opravka s peki) in pripravo domačih dohrol. smo ujeli > objektiv v kaići, ko so \/po napurnth opravilih vzele minulko časa za pomeiiek. Med njimi so prvu predsednica društva lončka Ziduznik, njena naslednica Ivicu Vrunkur in novopečenu predsednica Janja Teslolnik. Medvedova 6, Kamnik tel./laks: 01/83-92-865, 031/654-870 E-mail: lidija.perko@kks-kamnik.si b.gaborovic@vahoo.com www.isa-it.si/lec Jezikovna šola liTTle ENGLAND CLUB Vabi k vpisu v Jezikovne tečaje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE in ITALIJANŠČINE otroke, mladino in odrasle od 3. do 7. septembra med 17. in 19. uro na Medvedovi 6 v Kamniku in po telefonu do 14. septembra. AvtošoHa Šmarca St egne 22, tel. 8311 -012, gsm 041/ 517-118 organizira brezplačni tećaj CPPza kategorijo B v ponedeljek, 10. in 24. septembra, ob 18. uri \ o/imn no\i Kenault ("lio. Kenaull 5. Golf diescl l\. Mercedes A razred, nmi Fiat 1'unto. Poln. Peugeot 2 Ura vožnje 3.000,00SIT,izkušeni inštruktorji ali inštruktorica Pričetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru... Informacije in prodaja: Na lokaciji gradnje: ZIL Inženiring ttidl., - PUIU d.o.o. Usnjarska G, Kamnik \. * Telefon; 01/831 75 23 | " Vsak dan; od 9., do 117. ure"' f V soboto; zaprto ^^^^^gg^^^^^j^j^/^ Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja. VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV m H m Šolski Center enota IZOBRAŽEVANJE Rudolf Maister ODRASLIH vabi k vpisu v : • ŠOLSKE PROGRAME (IV. in V. stopnje) ZA ODRASLE (gimnazija, ekonomsko-komercialna ter trgovska šola) • VERIFICIRANE TEČAJE TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina) POZOR! Izredni popusti za starše naših rednih dijakov! • TEČAJE RAČUNALNIŠTVA (Windows, Excel, Access, ...) • TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA (osnovne in obnovitvene) INFORMACIJE IN VPIS: ŠCRM, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 830-32-28 in 830-32-12. Iz torbe Krištofovega Pepeta II Vele savna in prikazovanje mark na Duplici Ifer kamniškim purgarjem najprej J\ni uspela odcepitev Tuhinjcev kljub obljubam, kako se jim bosta v samostojni občini cedila med in mleko, so v drugem predlogu, ki so ga poslali kar v državni parlament, pokazali drugo plat medalje. Ko so predlagali, naj se mesto izloči iz sedanje občine, so to zagovarjali tudi z obrazložitvijo, da »revelev« ne bodo več šlepali za seboj, saj samo zavirajo razvoj slavnega mesta pod Kamniškimi planinami. Torej so končno le rekli bobu bob. Kako se bodo pa gledali, če bodo tudi prihodnji mandat morali v občinskih klopeh sedeti skupaj z »reveži«, je pa le druga zgodba. Pa naj še kdo reče, da dupliška samostojna občina ne bi bila bogata. Nedavno so namreč krajevni nadzorniki odkrili, da ima ta krajevna skupnost edina v občini odprt devizni račun, preko katerega se pretaka kar precej tisočakov v nemških markah. Problem je samo, da se hudič skriva v podrobnostih: ko letijo krajevni finančniki te marke dvigniti z računa, nenadoma izginejo neznano kam. Očitno se nekdo bogati na njihov račun. Vendar pravijo, da niso tako neumni, da ga ne bi zbežali na plan in našli tistih mark. Tisri dan pa bodo bojda v spomin, oklicali za dupliški krajevni praznik. Takrat ho tudi petelin, ki ga imajo v grbu, veselo zakikirikal... \Jaš župan Tontije dolgo razmiš-L t Ijal ali naj se udeleži čistilne akcije modrega tednika na Veliki planini. Mislil je namreč, da bo lahko čistil občinske parcele na smučišču. Ko pa jih je ministr spet »vrnil« pastirjem, se je zadeva spet zapletla. Očitno si bo morla Tonti najti boljše advokate... Pa vendar naši velikoplaninski seli zaklada narave nad poletnim obiskom planine (Če so že nad zimskim) "he morejo jokati. Ondan je namreč šef krvavškega hotela s štirimi zvezdicami javno izjavil, da se je ob obisku Velike planine razjokal, ko je tam gori srečal čez tisoč ljubiteljev planin, njegov Krvavec pa je prazen, ker se njihovi ličnici poleti ne izplača voziti. Sedaj je vprašanje, kdaj se bolj splača jokati - pozimi ali poleti ali kar vse leto. Izgleda, da to počnejo nekateri, ker ne vedo, kaj bi počeli Z gostiščem na Šimnovcu, ki so ga po nekaj mesecih spet dali v roke... M aloplaninski pastirji postajajo iz leta v leto bolj podjetni. Le- tos so konec avgusta spet pripravili pastirski praznik na Mali planini. Kale, da nameravajo nadaljevati ve-likoplaninsko tradicijo pastirskih praznikov, ker so letos pastirji na Veliki planini ob prazniku Marije Snežne na pastirsko slavje kar nekako pozabili. Še dobro, da je za jedačo in pijačo ter veselo razpoloženje ta dan poskrbel prizadevni Morav-čan na Zelenem robu, ki letos prvič gospodari na svojem... Graditelj slavnega dupliškega ki-vi bloka se je spet prebudil in v zelenem časniku zapisal, da se mu o kamniškem »negativizmu« na področju urejanja prostora sploh ne neha sanjati inaa se v drugih občinah iz tega niso nič naučili. Zapisal pa ni, zakaj že več kot pol leta ne more prodati »nekaj stanovanj in poslovnih prostorov«, čeprav je le lani govoril, da so se kupci zanje skoraj stepli. n\Tajboljšemu sosedu, ki pri Bevcu L t gradi svojo veletrgovino in novih sedemdeset stanovanj, bi bilo treba svetovati, naj se bolje poduči o poimenovanju posameznih predelov Kamnika. Nekdanji travnik ob Ljubljanski je namreč proglasil enostavno za Gornje Perovo. Morda hi bilo pametno, če bi lupan Tonti, prvi mož. v odbojki na pesku, poslal prvemu rokometašu kakšno karto Kamnika ... ]~\ rugače pa smo te dni priča za-U grizeni tekmi za bodoče kupce med Najboljšim sosedom Zoranom in Vele trgovcem Stankom, ki dober streljaj narazen gradita vsak svojo veletrgovino, prvi pri Bevcu, drugi pa razširja staro pri dupliški pošti. Kot kaže je (zaenkrat) v prednosti šef Vele-ja... Tkjevzdržna vročina, kije v pasjih L y dneh (in še kasneje) vladala v starem dupliškem marketu v nebotičniku, ko so se poleg masla in masti tajale tudi prodajalke (ob vstopu v prodajalno je v kupca butnila taka vročina kot bi prišel v savno!), naj bi bila dokaz, da so šefi Vele-ja na to (sicer dobro obiskano) trgovino kar pozabili... p\Jikakor ni mogoče reči, da je v L l vročih poletnih dneh v dupliški krajevni skupnosti vladalo mrtvilo. Med drugim se je v pasjih dneh zgodil »državni udar« v pasjem društvu, kjer so bili odstopljeni oziroma odstavljeni najbolj aktivni ustanovitelji društva. Pravijo, da je raziskava o zvrokih in postopkih v polnem teku. PISMA - MNENJA - ODMEVI TUDI TAKSNI SMO LJUDJE Ne vem, kaj je tisto, kar mladega študenta pripravi do tega, da se odloči svoj prosti čas podariti napornemu usposabljanju, da bo nekoč lahko pomagal ljudem, ko se jim bodo zgodile hude nesreče, ali ko se bodo preprosto izgubili nekje v neznanem okolju, lahko bi počel vse tisto, kar mladi ljudje v njegovih letih počnejo. Tako pa se je nešteto ur uril, da bi pomagal ljudem v nesreči. On in njegov najboljši prijatelj Koš. Vem, da je bilo vse to naporno urjenje za psa reševalca - ruševi-narja igra in veselje. Vem, ker je za to poskrbel njegov lastnik. Njuno prijateljstvo in zavzetost, da sta bila podnevi in ponoči (v dežju, snegu ali vročini) pripravljena pomagati ljudem v nesreči, me je vedno globoko ganila. Ta prijazni zlati prinašalec, ki domuje v Zapričah (kraj, kjer se podobni primeri pojavljajo že vrsto let), je v teh dneh doživel nekaj, kar si ne zasluži nobeno živo bitje. Skoraj ne morem verjeti, da je kuža, kije svoje življenje posvetil pomoči ljudem, človeku tako v napoto, da mu je ponudil strup, zaradi katerega ta plemeniti pes morda nikoli več ne bo popolnoma zdrav. Ko ga danes gledam, kako otožno gleda in se le s težavo postavi na noge, mije težko. Zelo težko. Ljubi Raš, ne vem, kdo je bil ta človek, verjamem pa, da če bi ga bilo potrebno rešiti izpod ruševin, bi ga ti poiskal in rešil. Takšen je Raš. In takšni smo ljudje. MATEJA KEBER, ZIKOVA 7, KAMNIK Seveda domači štirinožci o tem nimajo pojma ... Pravijo, da sem prekmalu pohvalil projektante in izdelovalce klančin na pločiku med Duplico in Kamnikom. Sedaj namreč invalidi na vozičkih pišejo županu posebno peticijo, v kateri predlagajo, naj ustrezno nagradi tiste strokovnjake, ki so projektirali naklone teh klančin: te so namreč ponekod tako strme in tako zavite, da je voznik vozička preje z glavo na asfaltu in to na cesti, preden bi pripeljal na nasprotno stran ... KRIŠTOFOV PEPEII MOJ POGLED Je tudi Kamnik v planu? Pred štirimi leti sem v Kamniškem Občanu v nekem prispevku zapisal, da je sodoben trend razvoja cestne infrastrukture v evropskih mestih in primestjih omogočili kolesarjem varno vožnjo, pa tudi razbremenitev prometnic od avtomobilskega prometa. Marsikdo bi šel na izlet ali po opravkih s kolesom, će se ne bi počutil ogroženega. Lani spomladi sem v istem glasilu omenil, da bosta turistični prevozni sredstvi prihodnosti na krajše razdalje kolo in rolerji in tla je tozadevna infrastruktura tista, ki bi v Kamnik, ki ima v Ljubljani in okolici ter na Gorenjskem bogato zaledje, pripeljala izletnike in turiste, po katerih že dolga leta tako brezplodno hrepenimo. Danes (28. julija (berem v Dlv LU, da so včeraj v Gozd Martuljku prerezali trak na novi Kolesarski poti treh dežel, ki so jo že pred uradnim odprtjem z zadovoljstvom prepeljali številni kolesarji in roleristi. V kratkem času se je pokazalo, da je navedena pot, nekaj najbolj privlačnega, kar lahko ponudi Gornjesavska dolina 14km varne vožnje od Gozd Martuljka do mejnega prehoda Kaleče, od koder se bo nadaljevala v Italijo, iz Trbiža pa v Avstrijo. Ne glede na to, da so Gornjesavci pred nekaj leti s pomočjo sredstev Pharovega programa kolesarjem prijazno uredili tudi že državno cesto od (iozd Martuljka do Jesenic, pa tako kranjskogorska kot, jeseniška občina intenzivno pripravljata dokumentacijo za nadaljevanje prej navedene kolesarske poti do Jesenic. Minister za promet je ob otvoritvi povedal, da imajo podoben projekt tudi na Koroškem, od mejnega prehoda Vič do Dravograda, za kar je v letošnjem proračunu že zagotovljen denar za dokončanje, predvideno je nadaljevnaje po Dravski dolini proti Mariboru. Prepričan je. da bodo v prihodnjih letih zagotovi li denar incli za nekatere druge projekte. Naše občinske može sprašujem, Če je morebiti med »drugimi projekti«, ki jih omenja minister, tudipovezava Kamnika, Mengša in Trzina do Ljubljane? Torej projekt štirih občin, države in še kakšnega evr< »pskega sklada, zagotovo pa bi se priključila tudi domžalska županja, kot jo poznam. Če bi takšna kolesarsko rolerska pot že danes bila, bi jutri zjutraj še v hladu odrolal do Črnuč, se preobul in sedel v mestni avtobus, nadaljeval pot v škofijski arhiv, kjer imam daljši opravek, popoldne pa se (zaradi vročine teli dni) vrnil z vlakom v Kamnik, Združil bi rekreacijo z opravkom. Tako ali podobno bi marsikdo šel tudi v službo. Nobenega iskanja in dragega plače vanja parkirišča. Prepričan sem, da bi bilo takih veliko, roleristov in kolesarjev. V prihodnje, ko bodo sedanji otroc i, ki z redkimi izjemami obvladajo rolanje, postali starši, hi se s svojimi otroki tako varno, poceni in okolju pri* jazno vozili tudi na izlete, v obe smeri. IVOGAŠPERIČ Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti V zvezi s prispevkom v Kamniškem občanu št. 9 in 14/01 glede privilegijev borcev in vojaških vojnih invalidov, pisec ugovarja mojemu prispevku in poudarja, da gre za pravičnost in ne za nevoščljivost. Na podlagi gradiva Statističnega biltena ZPIS - marec/01, društvenega glasita VVI »STIČKO«, intervjuja predsednika ZDUS g. Vinka Gobca in drugih listin, dajem celovit pogled o tej problematiki. Če bi šlo za pravičnost podatkov o privilegiranih pokojninah udeležencev NOV in vojaških vojnih invalidov, bi pisec članka lahko uporabil bolj ekzaktne podatke, ki temeljijo na operativnih podatkih pristojnega upravnega organa (Ministrstvo za delo, 7.PIZ uli podatki ZDUS-a). V prvem članku je navedeno, da poraabi država iz žepa davkoplačevalcev 50 milijard SIT za privilegirane pokojnine in invalidnine. V Sloveniji je še 42.235 udeležencev NOV in na osnovi z zakonom določenih pravic je bilo izplačano 17 milijard 760 milijonov SIT. To je daleč od zneska, ki ga je navedel pisec. Zaradi nepoznavanja celotnega sistema financiranja in izplačevanja pokojnin borcem NOV. vojaškim vojnim invalidom, invalidom iz vojne za Slovenijo, vojaškim mirnodobnim invalidom, civilnim invalidom vojn Slovenije je pisec zato zapisal, da je za obvezo republike v 47 postavkah vzel skupni znesek 54 milijard 918 milijonov SIT in daje neupravičen izdatek za borce in invalide vseh štirih skupin, čeprav je v navedenem znesku 16 milijard 300 milijonov SIT upravičenih in ne le samo za borce. Po zadnjih nam znanih podatkih je v Sloveniji 3.561 vojaških vojnih invalidov (med njimi je 63 vojaških vojnih invalidov iz vojne za Slovenijo 1991), 1.325 vojaških mirnodobnih invalidov in 3.393 družinskih invalidskih upravičencev. Poleg vojaških vojnih in mirnodobnih invalidov je v Sloveniji še 1.511 civilnih invalidov vojn. (Statistični bilten ZPIZ, marec 2001, »STIČKO«. avgust 2001). Nadalje pisec navaja pokojninsko »luknjo« v višini 23 milijard. Tudi ta podatek ni točen, ker ga je onemogočeno opredeliti pokojninsko: taje nastala s predčasno upokojitvijo v letih 1990-1992, ko je bilo okoli 40.000 novih upokojencev, ki niso imeli zakonskih pogojev. Vlada si je v lem času (1990-1992) izposodila sredstva in jih je v desetih letih vrnila z obrestno mero. Od takrat v /,PIZ-u nimajo rezervnega sklada, kije letu 1992 znašal 25 milijard SIT ali skoraj mesečno izplačilo pokojnin, kije takrat znašala cca 29 milijard. Davčna uprava Slovenije ni izterjala 19. 20 milijard SIT, skupno neplačanih obveznosti do sklada 77 milijard. Od julija 1996 do konca 2000je proračun države letno premalo prispeval za cca ■5-8 milijard letno kot nadomestilo za zmanjšane obveznosti delodajalcev do pokojninskega sklada. Vlada je »pod taktirko« g. Bajuka dovolila ZPIZ-u najetje kredita. Bilanca ZPIZ-aje za leto 2000 izkazala 14 milijard 300 milijonov SIT izgube in 23 milijonov najetih kreditov, da so lahko tekoče izplačevali pokojnine. Finančno vrzel naj hi vlada v 14 letih vrnila - zapolnila, kar je bil predlog upokojenih organizacij in kar je skupščina ZPIZ-a pri vladi že dosegla. Vaš podatek o 23 milijar-dni pokojninski »luknji« ni točen, tako kol tudi ne številne druge trditve. V interesu 00 NoS je, da bi se pisec vendarle lahko potrudil in nabral točne informacije na pristojnih službah od občinske do republiške uprave. Pisec se spotika na privilegirane pokojnine borcev in invalidov, ki pa to menda niso. V Sloveniji je 220 oseb. ki prejemajo nacionalno pokojnino v višini 280.000 SIT. Vsi ostali borci in udeleženi NOV imajo pokojninsko osnovo 338.000 SIT, od tega zneska pa 85% pokojnino, kar znese 278.831 SIT, to pa so spomeničarji, ostali borci pa po kriterjih zakona, ki velja za vse zavarovance, razlikuje le v tem, da je osnova 116.469, od katerih prejmejo 85% pokojnino po kriterijih, ki jih ludi določa zakon. Pisec pa je pozabit opisati še privilegirane pokojnine raznih kulturnikov in še katerih drugih. Predsednik ZDUS je na srečanju vojnih invalidov v Celju 16. julija 2001 v svojem poročilu prebral: »V medijih se občasno objavljajo prispevki, ki govore o privilegiranem položaju vojnih invalidov in raznih dodatkov. Pri tem se navajajo zneski, ki pripadajo 100% vojnim invalidom. Obsojamo takšno početje. Sramujejo naj se vsi, ki take prispevke pišejo.« Če bo v Sloveniji prevladal tak odnos do braniteljev domovine, je veliko vprašanje, če se bo še kdo pripravljen zanjo boriti. Kogar navdaja bogastvo duha, ni glasu, doni le prazen sod. ALOJZIJ KONDA Zakaj je pomemben vsak posameznik pri zmanjševanju onesnaženega zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju (IV.) Nadaljujemo s prispevkom, na osnovi katerega obveščamo krajane Kamnika s pomembnimi členi Zakona o varstvu okolja (Ur. t. RS, št. 32/93) Do 15. junija tega leta, smo podali obrazložitev vključno s 36. členom, ki precizira ukrepe inšpekcijskega nadzorstva. V 38. členu (opozorila prebivalstvu) je navedeno, da minister v sodelovanju z ministroma, pristojnima za zdravstvo ter za zaščito in reševanje, predpiše opozorita, priporočiala in izredne ukrepe zaradi prekoračitve vrednosti iz drugega odstavka 27. člena tega zakona. Na osnovi naše dokumentacije s katero razpolagamo, nismo zaznali, da bi minister za zdravstvo kdaj koli predpisal opozorita kritične obremenitve okolja. Tudi podatkov o zdravju občanov ni mogoče dohiti, ker nihče v Zdravstvenem domu Kamnik ne vodi take evidence. Pri obveznosti prijave in sodelovanja, kijih navaja 40. člen, je precizno zapisano, da kdor ve, da obstaja nevarnost za okolje, kritična obremenitev ali poškodba okolja, je to dolžan nemudoma prijavili inšpektorju za varstvo okolja, drugemu državnemu organu oziroma organu lokalne skupnosti. Policisti, pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve in druge pooblaščene uradne osebe, ki pri upravljanju zadev iz svoje pristojnosti ugotovijo kršitev, morajo podati poročilo inšpektorju za varstvo okolja. Upravni in drugi državni organi ter organi lokalne skupnosti sodelujejo in pomagajo inšpektorju za varstvo okolja pri odkrivanju okolju škodljivih pojavov in podatkov o povzročiteljih obremenitve okolja. Vsako podjetje, ki s svojo dejavnostjo onesnažuje okolje ali povzroča prekomerni hrup, bi moralo na osnovi 41. člena, zaposliti ali najeti uselio, ki izpolnjuje pogoje, ki jih predpiše minister. Besede: hi moralo, bi moral, ki bi bil dolžan ali mora, navajamo zato, ker na osnovi pridobljenih informativno ustnih podatkov od Inšpektorata RS v letu 1999 in 2000 ter enega od povzročiteljev obremenitve, minister ni predpisal pogoje za pooblaščenca za varstvo okolja, ki bi bil dolžan skrbeli za izvajanje predpisov s področja varstva okolja pri povzročitelju obremenitve. Zagotavljali bi moral javnost po 14. členu lega zakona, .sodelovali S pristojnimi državnimi organi in organi lokalni' skupnosti v zadevah varstva okolja in zainteresiranimi organizacijami in društvi s področja varstva okolja. Povzročitelj obremenitve bi moral pooblaščencu z.u varstvo okolja zagotoviti strokovno samostojnost pri delu ter ustrezne delovne razmere. Povzročitelj obremenitve bi tudi moral sporočili ministrstvu in lokalni skupnosti, na območju katere ima sedež, koga je imenoval za pooblaščenca za varstvo okolja in njegova pooblastila. Enako kot v 41. členu Zakona a varstvu okolja, ni na področju RS organiziran inštitut za okolje, ki ga predpisuje 46. člen. Za zagotavljanje kompleksnih raziskav in celovitega pristopa pri raziskavah varstva okolja se ustanovi Slovenski inštitut za okolje kot javni raziskovalni zavod po predpisih, ki urejajo raziskovalno dejavnost. Inštitut iz prejšnjega odstavka bi moral opravljati tudi funkcijo državnega servisa za varstvo okolja, strokovnega servisa varuha pravic državljanov v zadevah varstva okolja ter svetu za varstvo okolja, neodvisnega informacijskega servisa in funkcijo povezovanja z. ustreznimi tujimi nevladnimi organiz.uajami Ker Slovenski inštitut za okolje, kljub predpisom v 46. členu, ni ustanovljen na nivoju RS, imamo Zeleni Slovenije (X) Kamnik precej težav, saj sumimo, tla so posamezne meritve hrupa prilagojene povzročiteljem. Res je, da na osnovi suma ni mogoče ničesar uradno dokazati, da je za uraden dokaz potrebno opravili kontrolne meritve hrupa, katerih je plačnik oseba, kijih naroči, je pa tudi res, da prekomerni hrup najbolj čutijo prizadeti krajani Kamnika in Stranj, ki živijo v neposredni bližini povzročiteljev in vsakodnevno doživljajo strese, kateri škodujejo njihovem zdravju. Ustanove, ki so dolžne okolje-varstveno problematiko urejati na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov, pa ne verjamejo prizadetim krajanom in se raje prilagajajo povzročiteljem obremenitve, za katere so pooblaščenci opravili meritve. Tozadevni spor pa bi lahko reševal Slovenski inštitut za okolje kol javni raziskovalni zavod, katerega bi aktivirali Zeleni Slovenije - 00 Kamnik kol nevladna organizacija in skušali dokazati, da upravičeno sumimo v korektno opravljene meritve hrupu v naravnem in življenjskem okolju. V mesecu maju in juniju tega leta smo se dogovarjali o izboljšanju okoljevurstvene problematike s sledečimi podjetji na področju Kamnika: - Belinko - Kemoslik d. d. Kamnik, kateri gre vsa pohvala pri prizadevanju izboljšanja okoljevurstvene problematike in za pridobitev Certifikata ISO 14001, Kamnik-Schlenk d. o. o., KIK Kemijsko industrijo Kamnik d. d., Poslovnim sistemom Ci-mos - Titan livarna-livarna z. obdelavo d. o. o., kjer so sodelovali tudi odgovorni iz družbe Titana d. d.. Žal pa se nismo uspeli sestati z. vodstvom SGP Graditelju, ker nas niso hoteli spre- ''" ZELENI SLOVENIJU - 00 KAMNIK Predsednik: DANIEL KOVAČIČ LIP RADOMLJE d d Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole ž.e skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili Z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Pisne prijave oddajte na pošti na naslov LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, dodatne informacije dobite po telefonu 01/724 09 30. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI .'). septembra 2001 11 Tradicionalno državno tekmovanje v strižnji ovc že drugič na Menini planini Konjenica Veronika na prvem pohodu Peto državno tekmovanje v strižnji ovc, ki je potekalo na Menini planini avgusta lani, je privabilo preko dva tisoč radovednih obiskovalcev in naključnih popotnikov, ki so se oh povratku s planine ustavili in si z navdušenjem ogledali, kako se ostrile ovce. Na Menini planini, ki povezuje gorenjski in štajerski svet, so se na širnih planinskih paš- nikih s sočno planinsko pašo, polno sladkih rastlin in nelnih, na gorskem soncu in v lahnem vetriču negovanih trav, le od nekdaj pasli tropi ovc v sožitju s čredami goved. Žal je praznjenje podeželja in opuščanje kmetovanja tudi na Menini planini pustilo posledice, vendar se zadnjih nekaj let število pašnih živali tudi tu povečuje. Planinci, ki jih s svojimi čari in dokaj lahkim dostopom množično privablja ta lepotica med našimi planinami, lahko svoji nadobudni mladeži v živo pokažejo krave in ovce, kar je mestnim otrokom, ki poznajo kravo samo s čokolade, še dodatna zanimivost in poučnost. Prava paša za oči pa so tudi kilometri ograje na pašnikih, kije narejena iz samih sušic in brez enega samega kovinskega žeblja, kakršno so Že od nekdaj delali pastirji na planini in je res nekaj edinstvenega. Vso lepoto planine in dral zanimivega tekmovanja bodo obiskovalci lahko ulili tudi letos, saj bo že tradicionalno tekmovanje v strižnji ovc, že šesto po vrsti, spet na Meni ni planini. Pri pripravi tekmovanja strokovni kmetijski reviji Drobnica pomagajo člani letos ustanovljenega Društva rejcev drobnice Kamnik pod vodstvom gospodarja planine, gospoda Slavka Kadunca, ki imajo izkušnje že iz. lanskega leta, ko so z izvrstno pripravljeno prireditvijo dokazali, da imajo rodi svojo planino in svoje ovce. Tudi tekmovalci se vsako leto bolj resno pripravijo k tekmovanju in med njimi je bilo pred začetkom tekmovanja čutiti pravo tekmovalno mrzlico, ki SO jo vzpodbujali šte vilni navijači, ki so prišli s tekmovalci. Tekmujejo v dveh kategorijah: z električnimi I, strojčki in škarjami. Poleg tekmovanja v strižnji ovc smo pripravili še dodatne zanimivosti. Otroci so lahko ustvarjali in sprostili svojo domišljijo v otroški delavnici, kjer so se učili osnov pletenja in iz naravne ovčje volne ustvarjali igrače ali druge male umetnine, obenem pa so lahko videli, kako so predice s kolovrati ustvarjale volnene niti. Člani Ovčarske zadruge so pokazali, kako naredijo ograjo brez enega samega žeblja. Na stojnicah so rejci lahko kupili potrebščine za rejo, meščani pa izdelke iz ovčje volne ali mleka in prave domače krušne dobrote, ki so jih ponudile okoliške kmečke žene. Najbolj utrujeni so lahko pri pastirju kupili palico, kije za pohajanje po planini prav dobrodošla opora. Tisti z. ostrim očesom so se lahko pomerili v streljanju v tarčo, kjer je najboljši za nagradu dobiljagnjc, ki ga je prispeval mladi ovčerejec Rok Jeras, kije pred začetkom tekmovanja skupaj z. našo stalno gostjo, Než.ko Kosmač, pokazal, da bo kmalu tudi cm stopil v boj za nagrade med najboljšimi strižci. Nagrade najboljšim tekmovalcem, pa tudi vsem sodelujočim, je podelil kamniški župan Tone Smolnikar, potem pa smo se prepustili veselim zvokom ansambla, ki je že od zgodnjega dopoldneva skrbel zit še prijetnejše razpoloženje. Letos bo tekmovanje 16. septembra. Začelo se bo ob 10. uri in bo trajalo do popoldneva, ko bodo razglašeni najboljši tekmovalci. Vmes bo pestro dogajanje, tako da bo obiskovalcem prireditve v družbi ovčerejcev in ob prikazu delčka iz njihovega življenja čas hitro minil. MARJANA CV1RN mOVAjm GALERIJA Kamnik, Ki&istrov* 11 tel.: Ol/»W-10-81 Odprto: 9h-12h, 15h-19h, sobota: 9h -12h tudi v nedeljo, 9. septembra, od9h-15h Izdelki slovenskih mojstrov domače in umetne obrti Slike, skulpture, izbrana dela sodobne umetnosti Srečanje konjenikov iz vse Slovenije Prizadevno Konjeniško društvo Črna prireja za svoje člane najrazličnejše aktivnosti. Potem, ko so se njegovi Člani udeležili že već pohodov konjeniških društev po Sloveniji, so se odločili za organizacijo prvega pohoda z imenom Konjenica Veronika. Na pohod so povabili tudi konjenike iz ostalih slovenskih konjeniških društev. Tako se je v soboto, 24. avgusta dopoldne, ob Mihovčevi ribogojnici na Jeranovem zbralo približno petdeset konjenikov. Vabilu so se odzvali konjeniki Pohorske konjenice, ki so sodelovali tudi z žensko ekipo, prišli so konjeniki iz Grosuplja, Cerkelj, Komende, Krvavca, člani Oplotniške konjenice, Karantanske konjenice s Ptuja, iz gorenjskega konjeniškega društva Jurij in od drugod. V pohodu je sodelovala celo konjenica iz Varaždina. Skupaj se je pohoda udeležilo II konjeniških društev, med udeleženci je bilo tudi devet članic. Potem, ko je Alenka Dolenc poskrbela za številne organizacijske zadeve, med drugim tudi za ustrezno zavarovanje konj in konjenikov, se je petdeset konjenikov s stotni-co Janjo Ristovski in zastavo Konjenice Veronika na čelu podalo preko Kamniške Bistrice pred župno cerkev sv. Benedikta v Stranje, kjer so po blagoslovu nadaljevali pot proti Brezjam nad Kamnikom, nato pa v Kamnik. Tu jih je na Glavnem trgu sprejel in pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar, jim podelil videokasete o Kamniku in jim zaželel srečno pot. Predsednica Lidija Ambrož pa je v imenu organizatorjev županu, podpredsedniku konjeniške tracking zveze Slovenije in nekaterim sponzorjem izročila spominske plakete. Dolg pohod se jc nato nadaljeval proti Tunjicam in v popoldan- mi* % 1 fjm ■ skih urah preko Komende, Most in Mengša na Gobavico, kjer so ob Mengeški koči konjeniki in konji tudi prenočili. Ob veselih zvokih muzikantov jih je zabaval France Pestotnik-Podokničar. Naslednji dan so se podali preko Homca v Radomlje, kjer so po krajšem srečanju ob bajerju nadaljevali pot proti Soteski in se nato vrnili na izhodišče pri Mihovcu. Tu so vsem udeležencem podelili glinaste spominske plakete in fotografije. Kot nam je po pohodu povedala predsednica KD Crna Lidija Ambrož, je ves pohod minil v zelo dobrem razpoloženju in brez kakršnihkoli zapletov in težav, če odštejejo enega konjenika, ki se je utrujen izgubil, vendar so ga kmalu našli. Vsi udeleženci so bili z organizacijo pohoda zelo zadovoljni in pravijo, da se bodo v Kamnik še večkrat vrnili. Zato menijo, naj bi ta pohod postal tradicionalna oblika srečevanja ljubiteljev konj na Kamniškem. Konjeniki Konjenice Veronika bodo s konji in vpregami v srednjeveških oblačilih in v narodnih nošah sodelovali tudi na bližnjih dnevih narodnih noš v Kamniku. V oktobru pa se bodo spet podali na pohod proti Kisoveu. Besedilo in foto: FRANC SVKTKLJ Pred mestnim vodnjakom sredi Glavnega trga sta Konjenico Veroniko pozdravila župan Tone Smolnikar in podpredsednik konjeniške tracking zveze Slovenije Miro Pukl ter predsednici organizatorja KD Črna Udiji Ambrož in konjenikom zaželela srečno pot. Udeleženci pohoda Konjenica Veronika pred odhodom na dvodnevni pohod pri ribogojnici Mihove na Jeranovem. ŽGANI SLADKOR RAZDALJA TOČKE OD 0R0INATNF OSI V KOORDINAT. SIST. NASA ATLETINJA. SKAKALKA (ANJA) DROG Z ŽELEZNO KLJUKO ZA PLAVLJENJE LESA ROMAN TONETA SVETINE PREBIVAICI FARE GIBLJIV ROBOT IZMIŠLJENA ZGODBA. BAJKA PRISTANIŠČE V JUŽNEM MAROKU SL. PESNIK (JOSIP) ZDRAVILNA RASTI INA IZOELKI ZA OKRAS TELESA MLEČNI IZDELEK GLUSNIK PRI OROŽJU MtSTOV NEMČIJI, ZG. PORENJU REKA, KI TEČE SKOZI RIM EKSPIOZIV NA TELESA 10N0VSKA LESTVICA TELIČEK GLAVNA ULICA V ZAGREBU PRIPRAVA ZA 0M( TAVANJE SL. RTV NOVINARKA (MAJA] SL PISATELJ (RADO) BOLNICA ZA NOSEČNICE IN PORODE NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (GEORG) VRSTA KOSMATEGA USNJA OPERNI PEVEC ŽUNEC KSENIJA ERKER Železova ruda, VARES V BOSNI L0ŠČIL0 SI SLIKAR (FERDO) PEVKA BLAGNE ZAMAN PRISTANIŠČE V JORDANIJI 1RNESI RUŽIČ LIDIJA OSTERC ULTRA KRATKI VALOVI NATANČEN VZOREC MERE ALI UTEŽI GNOJNO VNETJE RAHLEGA TKIVA POD KOŽO SL. JEZIKOSLOVEC (RA0IV0J) FIŽOLU PODOBEN PLOD NEM FIZIK IJOHANNIS, 1874-1957) BREZALKO HOL NA PIJAČA ANDREJ KURENT ITALIJAN (/ANIČI.J ) IZUMITEU LADIJ VIJAKA (JOSEE) ABELOV BRAT VNAŠANJE KRATICA ZA TELEFON IDA KRAVANJA Gl, MESTO J VIETNAMA ANDJII0 VUCAJ NAŠA SOSEDNA DRŽAVA GL MESTO SIRIJE UD MUSI IM LOČINE SEMITSKA BOGINJA NEBA BI M0M0 TRGOVSKI CENTFR (KR FILM IGRAI SCALA KOVINO TEHNA «U£ (KR) S MESTO V ISTRI S CEMENTARNO ITAIIJANSKI SPOLNIK PRIMORSKA PEVKA HORVAT VRSTA OBJEKTIVA IRAČNIO SL PESNIK (JOŽE) VRSTA MORSKF RIBE PES, PIS IN DRAMATIK CANKAR VODJA ODDAJ TV POPER (BORIS) KMETIJSKI ZAVOD 1JUB ZNAMKA ANG M0T0CIKI0V /DFNKA IVANČIČ ŽENSKA, KI OBLIKUJE VLEČNI DROG PRI VOZU INDUSTRIJ RAST INA DRŽAVA, ČLANICA ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRATOV MESTO V KOPRSKFM PRIMORJU KAŠELJ (ŠPANSKO) OBLIKA IMENA MARIA ALOJZ BERLEC AM FILM IGRALKA TYLER Al BANSKI PES. IN PIS (FAN S1II.IJAN) GL, MESTO PROVINCE ADRARV MAVRFTANIJI LEGA, POSTAJA, BIVAI IŠČI VELETOK V AFRIKI KRATICA ZA AVSTR ŠILING IMI ČEBELICE IZ ŽNANF RISANKE VERDIJEVA OPERA ELO JUSTIN ČEBELI • l'IIDOBNA ŽUŽELKA STROJNI DEL OSEBA IZ BIBLIJE Pred prvo dirko za Pokal Dunlop - Slovenije v motokrosu Motokrosisti preskakujejo letala na brniškem letališču 16. septembra nas na povsem novi progi in stadionu, poimenovanem Dunlop Moto Park, v neposredni bližini letališča Brnik, čaka velika, premiema mednarodna motokros dirka za Pokal Dunlop - Slovenije v razrednih 85, 125 in 250 OPEN. Organizator in glavni krivec za nastanek novega slovenskega motokros centra, AMD Sitar Dunlop Ra-cing Team iz Kamnika v sodelovanju z Motokros klubom Gorenjska, verjamejo, da bomo v moćni mednarodni konkurenci ob vseh letošnjih slovenskih državnih prvakih na dirki videli prav vse voznike, ki v slovenskem motokrosu kaj pomenijo. 1300 metrov dolga proga, ki je iz zapuščenega zemljišća zrasla v vsega devetih mesecih, leži le 300 metrov od glavnega slovenskega letališča, v slovenskem prostoru pa je gotovo edinstvena. Vse gledalce bo najbolj razveselilo dejstvo, da je proga vidna v celoti, gre namreč za edinstven stadion, ki ga nameravajo v prihodnosti ob dirkah za motokros uporabljali tudi za spretnostne vožnje s terenskimi vozili ter celo za dirke s snežnimi sanmi. Za motokrosiste je nenavaden že startni zavoj, ki za razliko od večine preostalih dirkališč zavija v desno, kar daje progi vsekakor še dodaten čar. Proga bo izredno hitra, kar bo dodatna zanimivost za gledalce, za dirkače pa bo to še dodaten izziv, obenem pa tudi dobra priložnost za treninge, saj se slovenski vozniki, navajeni hitrih prog, predvsem v tujini na podobnih progah srečujejo z velikimi težavami. Posebna zanimivost in značilnost vseh motokros prog pa so seveda mize za skoke, prvinski element vsake motokrosistićne dirke. Dunlop Moto Park jih premore kar šest. Točno takih, kot morajo biti: čudovito dolgih in atraktivnih. Ker se bodo dirkači pomerili v vseh treh članskih kategorijah, bomo na dirki skoraj zagotovo videli prav vse tri slovenske državne prvake. Dirka za Pokal Dunlop - Slovenije bo na sporedu namreč le teden dni po zadnji dirki letošnjega DP. Brez sramu bi jo tako ' lahko poimenovali tudi revanš po državnem prvenstvu. Naloga naših dirkačev pa bo vse prej kot lahka. Bogate denarne nagrade za najboljših pestnajst voznikov v vsakem razredu so namreč dovolj velik magnet, da se bo na dirki pomerilo tudi veliko evropskih mojstrov tega športa. Ker so v Šenčurski občini, predvsem pa v tem delu Slovenije ljudje resnično lačni kakršnegakoli motošporta, AMD Sitar Dunlop Ra-eing Team na dirki pričakuje veliko število gledalcev, ki jim za ogled dirke ne bo potrebno plačati, saj bo vstop prost. Na dirki pa ne bodo prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti, saj neposredno ob progi že rastejo umetni nasipi in tribune. Ker bo na startu prostora za 40 tekmovalcev, se bodo vozniki še isti dan pomerili tudi v kvalifikacijah. S prvim prostim treningom bodo ob Brnika na [Dunlop Moto Parku motorji 16. septembra tako prvič zahrumeli že ob 9. uri zjutraj, ko bo na sporedu prvi prosti trening. Prićetek kvalifikacij je tako predviden petnajst minut čez enajsto, s pričetkom programa in otvoritve ob 13. uri. start prve dirke pa bomo videli ob 14. uri. Dirka za Pokal Dunlop - Slovenije bi naj postala tradicionalna. AMD Sitar Dunlop Racing Team pa si želi že v prihodnjem letu tudi organizacijo ene od dirk za Državno prvenstvo Slovenije. (BRC) Motokros postaja vse privlačnejši šport, ki se bo v vsej svoji atraktivnosti predstavil prihodnji vikend prav pred našimi vrati - ob brniškem letališču. ocr>o- oo OOO- OO O. • O OD Plesni Klub MAK KAMNIK vabi k vpisu začetnih TEČAJEV PLE5 A v prostorih VITA-FIT, Parmova 19, Kamnik OTROCI 4 - 6 let Četrtek 17.00 - 17.45 27. 09. 2001 UČENCI 1-4 razred TOREK 16.45 - 18.00 25. 09. 2001 ODRASLI NEDELJA 20.30 - 22.00 30. 09. 2001 !!! NOVO !!! NOVO !!! NOVO !!! VPISUJEMO PLESNE PARE VSEH STAROSTI V TRENING ŠPORTNO-TEKMOVALNIH PLESOV (LA latinsko-ameriški in ST standardni) ZA TEKMOVANJA NA DRŽAVNEM IN MEDNARODNEM NIVOJU sestanek s predstavitvijo bo v PETEK 28.09.01 OB 17.00 INFORMACIJE in VPIS; • po telefonu 041 214 480 ali • 30 minut pred začetkom tečajev Beach volley Kamniške trojke uspele Kamniški odbojkarski klub je že J 5. uspešno or-ga n iziral tradicio nalne kamniške trojke, ki so se prej igrale na peščenih igriščih, sedaj pa že štiri sezone na igriščih za odbojko na mivki. Kljub temu, da imajo igralci za letos najbrž že dovolj mivke, se je trojk udeležilo enajst ekip, po kvaliteti zelo močnih, saj je nastopilo kar nekaj državnih rep-rezentantov, ki. so se po trojkah odpravili na priprave reprezentance, ki bo nastopila na septembrskem evropskem prvenstvu. Kar nekaj ekip je na trojkah že presenetilo, na letošnjih pa gotovo najbolj ekipa Provirio, (Skvarča, Hribar, Plahuta), kije na koncu osvojila šesto mesto, vendar premagala kar nekaj močnejših ekip. Vpolfinalu so se pomerile ekipe Neimenovani (Kšela, ferala, Flajs), Žurbi team (Pleško, Marinko, Oderlap), Hmelarji (igralci z Braslovč) in Lasek. (Kumer, Koprivec, Orel). Neimenovani so v odlični tekmi premagali ekipo Žurbi team., medtem koje bila ekipa Lasek us-Itesnejša od Hmelarjev. V tekmi za tretje mesto so Žurbijevci premagali Ihnelarje, v finalu pa so bili Blejci uspešnejši od kamniške ekipe. Peto i neslo je osvojila ekipa S&S Novak (Novak. Ribič. ()holnar). Na koncu sta lso Adro-vič in Aco Kramar (organizatorja) podelila nagrade najboljšim (100.000,00 in blagovne nagrade) ter seveda obljubila, da bodo trojke kljub množici ostalih turnirjev še naprej glavni turnir v Kamniku, Na samih igriščih pa se je že odvijalo kar nekaj rekreacijskih turnirjev ter seveda odlično organizirano državno prvenstvo v beach volleyu, višek rekreacijskih turnirjev pa je turnir dvojic 1. septembra. CICO I. Gorska preizkušnja starodobnikov na Črnivec Ljubitelji starodobnih vozil in motorjev so v okviru novoustanovljenega Društva starodobnih vozil Kamnik minulo soboto, na prvi septembrski dan, skrbno pripravili prvo gorsko preizkušnjo starodobnikov »Črnivec 2001«. Srečanje je bilo namenjeno predvsem prikazu vzdržljivosti starodobnikov in turističnemu namenu. Tekmovanje je potekalo na 35 kilometrski, trasi Kamnik-Mekinje-Godič-Črna-Črnivec-Se-la-Vrhpolje-Kamnik, obsegalo pa je dve etapni vožnji (cilj prve etape je bil na Črnivcu), tri spretnostne preizkušnje, toč-nostno vožnjo, tri prehodne kontrole in tri časovne kontrole. Start in cilj gorske preizkušnje je bil v trgovskem centru Perovo pri Sitar Dunlop centru, kjer so organizatorji pripravili vse za res prijetno srečanje. Tudi oblačno in deževno vreme v jutranjih urah ni pokvarilo razpoloženja in odvzelo volje petintridesetim ljubiteljem starodobnikov, da se ne bi podali na pot gorske preizkušnje, ki je nekoč že bila tradicionalna. Da bo to ponovno postala, si bodo prizadevali v Društvu starodobnih vozil Kamnik, nam Organizatorjem gre prav gotovo pohvata za dobro pripravo in izvedbo prve gorske preizkušnje starodobnikov na Črnivec, kiji ni moglo do živega niti slabo vreme. Na fotografiji so tudi predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik in podpredsednik Ivo Sitar (čepita tretji in drugi z desne) in blagajnik društva Jože Cerar (čepi prvi z leve). letom 1945, je zmagal Miro Pre-šern iz. Stranj (Ardie 200, letnik 1936) pred Rudolfom Periccm z. Motoguzz.i I. 1934. V kategoriji motociklov od 1946 do 1975 je bil najboljši Vladimir Andrcjka (SAS 250 1. 1957), drugi Janez Golob (BMW R.26 1. 1957) in tretji Miro Pšeničnik iz Stranj (BMW 6712 I. 1952). V kategoriji vozil, mlajših od 25 let, je bil najboljši Ivo Sitar iz Kamnika s Čorvette iz. leta 1979. Naziv skupnega zmagovalca preizkušnje Črnivec 2001 si je v GORSKA PREIZKUŠNJA STAROBGBNDv5" Skupni zmagovalec 1. gorske preizkušnje starodobnikov »Črnivec 2001« Vladimir Andrejka z. motorjem SAS 250 iz. leta 1957. kategoriji avtomobilov zaslužil Leopold Borštnar, v kategoriji motociklov pa Vladimir Andrej-ka. Najstarejša vozila, ki jih jc bilo mogoče videti na srečanju, sta bila motor Rudolfa Perica Motoguzzi iz leta 1934 in ameriški Jcep iz, leta 1941, ki ga je pripeljal Stane Babnik. Za najbolj originalno vozilo je komisija ocenila motor Mirota Pšeničnika Ardie 200 iz leta 1936 in avtomobil Janeza Prenarja Marccdez cabrio 170 SA iz leta 1951. Najbolje ohranjeni starodob-ni vozili sta bili motor Mirota Pšeničnika model BMW 67/2 iz. leta 1952 in avtomobil Martina Smrtnika. Vsi tekmovalci, organizatorji in sponzorji srečanja starodobnikov so prejeli spominske medalje, najboljši v posameznih kategorijah pa plakete in pozlačene krožnike. Prijetno srečanje sc je nadaljevalo še pozno proti večeru. Med udeleženci srečanja in seveda tudi med tekmovalci pa smo opazili Mihaela Novaka z Bleda, ki je bil že leta 1948 kot desetletni deček najmlajši udeleženec nekdaj tradicionalne državne dirke na Črnivec. Na cilj se jc tokrat pripeljal z avtom Fiat 1500 letnik 1966, organizatorji pa so mu podelili spominsko plaketo. SAŠA MKJAČ je zatrdil predsednik društva Miroslav Vrhovnik. Tekmovalci so se pomerili v petih kategorijah. V kategoriji avtomobili do leta 1945 je bil najboljši Leopold Borštnar pred Stanetom Babnikom,- oba z ameriškim Jecpom. Z avtomobili letnik 1946 do 1975 so bili najboljši Brane Šulc (SAAB 96 letnik 1969) pred Janezom Pre-narjem (Marccdes cabrio 170 SA I. 1951) in Rokom Sprukom (Ford 1. 1967). Z motorjem, ki izhaja pred VARČNO OGREVANJE NA PUN, OUE in DRVA - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILLANT, HYDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike Brezplačno svetovanje, ugodni krediti za plin Kon Tiki Šolar d.o.o. SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si CALCIT KAMNIK ZAČEL S PRIPRAVAMI Kamniški odbojkarji in od-bojkarice so začele s pripravami na letošnjo tekmovalno sezono. Vse članske ekipe so s bazičnimi pripravami začele že 13. avgusta, sedaj pa so te ekipe že v kamniški Športni dvorani, kjer trenutno potekajo nekatera gradbena dela, tako, da bo dvorana še bolj prijetna športnikom in bo v novi podobi pričakala odbojkarsko sezono ter predvsem tekme evropskega pokala TOP Teams. Seveda je najbolj zanimivo pri prvi ekipi CALCIT Kamnik, kjer trenutno trenira le del ekipe, saj so Mitja Pleško, Gašper Ribič, Tomi Smuc in Gregor Perhaj na pripravah slovenske reprezentance, ki bo v septembru nastopila na evropskem prvenstvu. Prav tako na prvih treningih ni Janija Maloviča, ki se je po poškodbi odločil za operacijo, a napoveduje, da bo kmalu spet s svojo ekipo. Kot kaže, se je za zaključek svoje športne poti odločil Šemso Mu- janovič, ostali igralci Marko Turk, Janez Turk, Damjan Marinko, Gregor Orel, Miha Kosi in Sašo Palma pa trenirajo pod vodstvom trenerja Danijela Habjana (Gregor Hribar je selektor reprezentance) ter novega kondicijskega trenerja Marka Mraka. Pri ekipi trenira tudi nekaj mlajših perspektivnih igralcev, na treningih pa sta se jim pridružila še Simon Šnabl in Luka Slabe. Kamniška ekipa je dobila že kar nekaj povabil na turnirje doma in v tujini, ki se jih bodo z veseljem udeležili, saj bo vsako uigravanje pred evropskimi tekmami dobrodošlo. Za Kamničane se bo sezona začela 6. oktobra, ko bo na sporedu prva tekma kvalifikacij za pokal Top Teams. Calcit Kamnik se bo pomeril z ekipo sarajevske Bosne, ki po podatkih ne bi smela biti resnejša ovira na poti v ta pokal, kjer pa naj bi sc Kamničani pomerili z ekipami iz Nizozemske, Poljske in Češke (vse države nastopajo v svetovni ligi), kjer bo dvorana skoraj gotovo zopet premajhna za vse ljubitelje vrhunske odbojke. Seveda pa Kamničani ob vseh tekmah v evropskih pokalih ne nameravajo zanemariti domačih tekmovanj. Zavedajo se, da bo težko obraniti lanskoletne sanjske rezultate (naslov pokalnih in državnih prvakov). Višje od lanskega leta pa ciljajo dekleta 3 S Kamnika, ki v tej sezoni ne nameravajo igrati za spodnji del lestvice. Lanskoletni ekipi so sc pridružile še Nina Košir, Slavica'Klančnik in Neva Suhadolčan, prav nobena od igralk pa ni prenehala igranjem, z izjemo Urše Podlesnik, ki sc jc odločila da bo srečo preizkusila v najboljšem slovenskem klubu. Tako trenutno trenira pod vodstvom trenerja Aca Kramarja in pomočnika Jo-ca Javornika sedemnajst igralk, ki jih čaka precej dela, saj je potrebno ekipo na novo uigrati, kar pa, kot kaže, ne bo težko, saj dekleta kažejo veliko željo do dela in uspeha v tej sezoni. Prav gotovo pa bo doseči vidnejši rezultat zelo težko, saj so se vse ekipe po vrsti okrepile. In bo druga liga letos zelo močna. Kamničanke bodo svojo prvo trening tekmo odigrale v sredo v novi telovadnici v Nazarjah proti ekipi Zreč, ki se je lansko leto do zadnjega borila za vstop v prvo ligo. Prav tako pa nameravajo tudi igralci druge ekipe Calcit Kamnika višje kot lansko leto, ko so osvojili četrto mesto v tretji ligi. Skrita želja trenerja Habjana in igralcev pa je celo druga liga. Tudi treninge druge ekipe obiskuje več kot petnajst igralcev, tako da je konkurenca na nekaterih igralnih mestih precej ostra. V naslednjem tednu pa pričnejo s treningi tudi mlajše selekcije, ki so v prejšnji sezoni dosegle imenitne rezultate. Odbojkarji izpod kamniških planin letos prav gotovo mislijo resno ... CICO 1. 3 ■ i '.i Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 831-26-37 Poleg različnihjedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 550 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosiJf^^^^llJ^^ Posladkate pa se lahko z našimi = znamenitimi palačinkami z najrazličnejšimi nadevi. Ob dnevih narodnih noš še posebej priporočamo okusne jedi z žara! m GREMO V VRTECIN SOlO, 5e prej pa v trgovi no TI Al ELLEPI POPOVIMI MEAN MIKflDO TANDEM GATTA Cl COVE MOSTE 80/H, KOMENDA tel.: 01/83-41-757 PO NOVA COOL OBIAČILA (OD O IX) 18 LET), ummm čmmčB con ŠT. w ix> m m MEHKE COPATE (OD ŠT. 18IX) 37), MAJHNE IN Vlitim NAHRBTNIKE... PA SE IN ŠE! Možno tudi plačilo na več obrokov! obutev KOPITARNA Sevnica i V TRGOVINI ženske elastične hlače - izvozni modeli | I I PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 83 12 250 I I ODPRTO OD 9. IX) 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE I L _ _____________ J za vse modele 112.000 SIT POPUSTA! Cordoba Valia že od 1.921.850 SIT Cordoba Vario Valia že od 1.967.460 SIT ^T^SS^:^ PRIHRANEK 250.000 SIT! V času Dnevov narodnih noš vas vabimo na naš razstavni prostor pri kavarni Veronika. ob kamniški obvoznici, tel. prodaja: 01/839 50 40 tel. servis: 01/839 50 39 !HT Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Vam nudi po ugodnih cenah: JESENSKI PROGRAM - PVC POSODE ZA ZELJE od 27 do 100 I, KOZARCI ZA VLAGANJE IN POKROVČKI, RP SODI ZA SOK, VINO, barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, komplet 12-delne RP posode samo 9.300 SIT, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še. Strokovni nasveti iz sobopleskareke stroke. Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Odprto: 9h-12h, 15M8h, sobota: 10h-12h. TEL: 01/83-94-500 GSM: 041/631-148 - RTV SERVIS - PRODAJA - ANTENSKI SISTEMI Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15h-18h RTV - HiFi SERVIS POTROŠNI MATERIAL ZA RAČUNALNIKE! POPRAVILO RAČUNALNIKOV TECH, d.o.o.. Ljubljanska c 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Se priporočamo. KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO I J ELEKTRO GRELNA OPREMA Vi %©IRMJ\M • 11| f Gora 20a, Komenda I Tel.: 01/8341 583 Faks: 01/83 42 208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA KUHINJE nakup brez posrednikov izdelava po merah strokovno svetovanje AKCIJA: francoski) postelja 160x200 (dvižna) samo 57.800 SIT LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel. 721-01-30, in LJUBLJANI, Topniška 5, tel. 430-77-30, KRANJ, VB Globus, tel. 04/236-47-70. UGODNE CENE »NA KVADRAT« IZ TRGOVIN*; nafti p Šutna 48, tel.: 839 70 81 MOKA PRIMORSKA POSEBNA Mlinotest, 1 kg napolitanke 12990sit POLNJENI BISKVITKI Gusparo, 8x 25 g SIT DYNAMITE energv drink(^p ^1299°S,T (vsaj G) bosi) KOMPOT BRESKOV 700 g 4 j/%90 149' SIT SADNI SIRUPI Mi M, M, Mi M, m, i*i ir^ rlri rril^ 'i* VRANKAR - BUS, d.o.o. BUČ 20, LAZE V TUHINJU telefon: 01/834-60-23 faks: 01/834-60-24 gsm: 041 /648-826, 041/606-321 ORGANIZIRAMO IN VOZIMO NA ENODNEVNE IZLETE IN ZAKLJUČENE DRUŽBE -TRST: 5. 9. - MINIMUNDUS: 23. 9. . - GARDALAND: 8. 9. IN 22. 9. - OKTOBERFEST: 29. 9. VOZIMO NA NAKUPOVALNE IZLETE: TRST - vsako prvo sredo v mesecu in LENTI - ob četrtkih in sobotah. VIŠARJE v mesecu septembru, oktobru. PVC OKNA, VRATA PVC ZIMSKI VRTOVI PROTIVLOMNA OKNA DVIŽNA GARAŽNA ■I VRATA NA * MOTORNI POGON OKENSKE POLICE ČILA s j ' 1 novost: TOP 72 okna TCDMADO z najboljšo toplotno iiniiiiiiiiiiiiiiii izolacijo Q FIN STR A L teief°n8^ioo9°'041/619 658 1 Jeranova 8, Smarca a vaša okna v svet že 30 let Tjr« Iscemo voznike! Tekmujte in osvojite Golf Edition 1.9 TDI! ISčemo voznike za veliko tekmovanje v varčni vožnji! Obiščite nas med 08. in 22.09.2001. ko bomo priredili predtekmovanja za vstop na glavno vožnjo. Izplača se potruditi, saj bo zmagovalec Volkswagnovega TDI GRAND PRIXA 06.10. 2001 domov odpeljal vozilo Golf Hdition 1.9 TDI 66 k W. Vsi obiskovalci natega salona pa se bodo v času predtekmovanj potegovali se za nagrado Polo Ice. Vabljeni! Volknragan TDI AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59 LANEN CVET tekstilna trgovina TELOVNIKI Moste 74, PRI KOMENDI ^ tel.: 01/8341-660 (jotoSaBOorn bombažni njLovtToi pižame majice ' h p0steuni vzglavniki .cxs >m POSItUNiNA »t^"""šmmimoit | Odprto: od 9" do 19", ob sobotah od 8" do 13" ~ L .________________-1 al FUJ Podgorje 56, Kamnik tel.: 01/8312-811 01/8317-831 Fitnes po kratkih počitnicah ponovno odpira svoja vrata. Nudimo programe za vse generacije: • Pred- in poporodna vadba • Različne vrste aerobike ^ • Vadba za hrbtenico • Fitnes VABLJENI AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprlo od 7. do 17. ure, ob sobotah od H. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. DOSTAVA ffijjgJL' KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, KAMNIK POKLIČITE NA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! sit sit - oranžada, 1,5 1, PVC 69,90 - fižol tetovec beli, 1 kg 359,90 - sok jabolčni Dana, 1 1 99,90 - krompir, 10 kg 399,90 - Fruc - vsi okusi, 1,5 1 139,90 - čokolino, 1 kg 999,90 - kis jabolčni Salatina, 1 1 229,90 - piškoti, 2,5 kg 1.399,90 - kis za vlaganje, 3 1 199,90 - alpsko mleko, - olje rastlinsko, 1 1, PVC 169,90 3,2+1,6% m.m., - moka t 400 Žito, 1 kg 109,90 Lj. ml., 1 1 139,90 - sir šmarska gauda, 1 kg 999,90 - kava Alvorada, 100 g 89,90 -jajca, 10/1 149,90 - bar kava, 100 g 139,90 - mesni narezek, 150 g 129,90 - toaletni papir, 8/1 169,90 -jušni rezanci, 500 g 179,90 - Ariel, 3 kg 1.199,90 Ponudba velja do prodaje zalog. v našo trgovino Ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, oh sobotah od 7. do 19. ure in oh nedeljah od H. do 12. ure. Mali oglasi KOKOŠI enoletne prodam, /iila/nik. Srednja vas, tel.: 8392-815, popoldne. GARAŽO v Kamniku (blizu Svetilnika) oddam. Tel.: 041/691-777. Redno zaposlimo šiviljo z vsaj 5 let delovne dobe. Zaželene izkušnje iz Šivanja trikotaže. Proizvodnja otroške konfekcije SENA Ljubljanska 21/a, Kamnik, teL: 041/222-626. Od prve omarice do urejenega doma - Pohištvo Kamnik ?na garnitura MONACO New took dimenzije širine: - trosed: 205 cm - dvosed: 175 cm - enosed: 87 cm v modri, črni ali rumeni barvi 155.900,- % ugomk t ugodni kreditn % strokovno sveto\ % urejena prodajalna ^ % brezplačni prevoz do 30 km Brezplačna montaža p o h /s t v a p ro iz v a j a I cev - -Mples - tles - \ieblo oohiši - Svea - Bipis •TAVA Kamniška 56, Šmarca, KAMNIK dimnikarstvu čiščenje klima naprav meritve: sajavost, C02, NOx Vinko Polak Tunjiška 11, Kamnik '839 17 79, 041/364-875 (? j I < 1 MM OMV ISTRABENZ odprto NON-STOP od 5. do 23. ure Trgovina, gostinstvo, storitve tel 01,831 15 44 831 16 09 -bencinski serv,a - avtopralnica olja POGOJI Dri fldkuou \ O AVTOPRALNICA (tudi pranje podvozja) VAŠ KONJIČEK BO VESEL NOVIH KRTAČ ftllU U $W DiNM KVP0WI HMCEHtJil! Kamniški OBČAN ^ S2450 TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje trgovine Utok) tel.: 83-17-203 - mali gospodinjski aparati in sesalci -10% - vodovodne armature -10% - glasbeni stolpi -5% - televizorji -5% - sanitarna keramika -5% - bela tehnika Gorenje, Candy POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO Možnost nakupa na odloženo plačilo. BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH. Brezplačna dostava. PONUDBA VELJA V MESECU SEPTEMBRU. ■SPISE«** 0jV^V»- PREŽEL) tel.: 83-147-71 Bistriška 10/b, Šmarca, Kamnik tel.: 831-48-11 Bomzmpuuir™ HLAČE-STRANSKI ŽEP ^ SPODNJE PERILO HO Igrišča tenis - |L kamnik POSTELJNINA PRfS/H OPžJt Voznica mengeš 10% POPUST PRI GOTOUMSKEM NAKUPU NAD 10.000 SIT! stol *5 2 Zi RENAULT ■►KREDIT TOM + 0 + 0 + 0 do 1,000.000 SIT do 4. let BON ZA ZVESTOBO - 50.000 SIT velja za Clio, Tvvingo, Thalio, Kangoo DIZELSKI MOTOR ZA CENO BENCINSKEGA akcija velja za Megane, Laguno in Espace * BUSINESS LAGUNA in MEGANE izredno ugodna cena, velja samo za podjetja Avto Car - Mengeš, tel.: 01/7237-414 Odprto: od 9h do 18h, ob sobotah od 9h do 12h Ugodni nakupi v Blagovnici Kamnik v mesecu septembru smo vam pripravili izredno ugodne nakupe razstavnih eksponatov in blaga iz zaloge bela tehnika.............................popust audio-video aparati...............popust svetila........................................popust stropna, stenska, stoječa in namizna igrače.........................................popust vrtni letni program...............popust | (gugalrtice, PVC oprema, žar itd) Popusti niso pogojeni z gotovinskim nakupom Aparate vam na željo brezplačno dostavimo, vse nakupe nad vrednostjo 30.000 SIT še posebej nagradimo. METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Šutna 37, tel. 01/830 86 70 Ov METALKA S™) TRGOVINA