Štev 15
Cena edne številke dinar I.
Poštnina v gotovčini plačana.
12. aprila 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je : doma 10 D,, v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravnišlvo Novin v Črensovce. Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči o Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 14, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Od mrtvih je vstano.
V betlehemskih jaslicaj smo ga gledali kak malo dete, trepetajoče od zime. Što bi mislo, da je bilo to dete — Bog ? Samo angeli so to oznanüvali, ki so obstali nad štalicov i peli svoj slavospev: Gloria in excelsis Deo!
Iz betlehemskoga deteta je postao človek, ki je prehodo dežele izraelskoga naroda i je oznanjao ljüdem novi evangelij, navuk lübezni, z ednim pa je govoro o novom kralestvi, v šterom bo kralüvao on, Sin večnoga Oče, ki je v nebesaj. Med svojimi je hodo, a njegovi ga neso spoznala „Vraga ma v sebi, Bogakune“ — so Njemi kričali i prisegnoli so njemi smrt. Iti je morao na Kalvarijo trplenja i smrti, ar je prižigao lüč, štere lüdje, ki so lübili tmico, neso marali. Vmreti je morao i videlo se je, da je zasleplenost, hüdobija premagala istino, da je šatan potro Krala nebes i zemle.
On pa je premagao smrt. Tretji den se je grob odpro i On je poveličan prišeo iz njega. To je bila najvekša zmaga na sveti. Zmaga nad smrtjov, hüdobijov, nad tmicov. Zasvetila je lüč, ki kaže pot k novomi živlenji, štero nam je pripravo on s svojim trplenjom, smrtjov i — vstajenjom.
Vstano je od mrtvih, zato je gospod vstajenja. Njegovo vstajenje je spravilo tüdi nam vstajenje. Zato se zdrüžimo z angelskimi glasi i zaspevajmo veselo alelujo premagalci smrti, groba, tmice, hüdobije i greha.
Pekeo je premagan, ar on stoji v slavi i poveličanji pri odprtom grobi i kak zmagalec pita: Smrt, gde je tvoja zmaga?
Fr. Kolenc :
Gospod, vstajenja smo potrebni.
(Vüzemske misli).
Pogled po sveti navda človeka z grozov. Dnešnji materialistični düh, gda človeštvo šče samo lastno zemelsko srečo, je iztrgao iz človeških src vsa plemenita čüstva i je podžagao v njih zamazane strasti. Tak se vidi, da je človeški rod zgübo izpred oči svojo nalogo, svoj pravi cio je zablodo i biti proti pogübi. Znamenja propadanja se pojavlajo i nasproti nam zija prepad, ki nas požre, tak da več ne bo rešitve. Zato pa je potrebno vzbüjenje, vstajenje. Dvignoti se moramo v vsakšem oziri. Znova mora oživeti stara trdna vera, vroča lübezen do Boga i do bližnjega pravičnost i poštenost mora zavladati v našem zasebnom i javnom živlenji, v gospodarskih odnošajaj i politiki. Od začetka do konca se mora vse prenoviti od deteta naprej do starca. Vstanoti moramo.
Najvekša nesreča dnešnjega sveta je brezverstvo, ki se vsigdar bole širi i je na
tom, da bi preplavilo ves svet i zatrlo prave verske istine, Nastopili so novi apoštoli, ki s svojim navukom slobodne misli trgajo iz človeških src tista plemenita čüstva. štera so davala prvim vernikom moč, da so za svoje prepričanje vse pretrpeli, tüdi smrt. Slobodno mišlenje je te navuk. A v čem obstoji to slobodno mišlenje ? Da lehko mislimo vse, lahko verjemo najvekše norosti, samo toga ne smemo vervati, da je nad nami Bog. Boga slobodomisleci ne pripoznajo. Odpraviti ga ščejo, ar on je istina, istine pa se oni bojijo. Proti Bogi se bojüjejo z vsemi močmi i vseširom. I kak nam kaže denešnja doba, ne zabadav. Njüv vpliv se pozna pri vseh narodaj, pri vseh stanovaj. Düh njüvoga navuka se je prikrado v srca ljüdstva i mori v njih vse, ka je višje, ka je nadzemelsko, bože. Nevera je zavladala. Neverniki so modrijani, politiki, kulturni voditeli narodov i ka je najbole žalostno, neverni postajajo tüdi — priprosti ljüdje, ki so v prejšnjih časaj pravo bi živeli v Bogi i z Bogom, so se v njem gibali i dihali, ki so vseširom videli samo Boga i so bili vdani samo Bogi, ar so samo njega pripoznavali za svojega pravoga gospoda, ki jih je stvoro i jih ohranja. Neverna je postala celo mladina. Z ednov rečjov neveren je celi svet. I ta nevera je naše prokletstvo, je propad človeškoga roda.
Nevera najmre rodi drügo hüdo. Gde ne vere, ne lübezni, ne poštenosti i pravice. Brez Boga, ki dobro plača, hüdo pa kaštiga, se te dobre lastnosti nemrejo misliti. — Slobodomisleci oznanjajo, da posmrtnoga živlenja ne. Ka sledi iz toga? Da vsakši ide za tem, da bi se njemi na tom sveti kak najbolše godilo. Da bi dobro živo i vživao, brez dela i trplenja. Vidimo pa, da to največkrat ne mogoče, kakšteč bi radi. Po poštenoj, pravičnoj poti nemremo vsigdar dosegnoti zemelske sreče. Brezverec — šteri Boga ne pozna i njemi je živlenje na tom sveti vse — pa šče meti zemelsko blaženost. Dosegnoti jo šče kakšteč. Če si je pravično nemre pridebiti, segne po krivičnih pripomočkaj. Vseeno njemi je, samo da si spuni želo, da lehko vživa raj v toj skuznoj dolini. Ka je njemi, če dela s svojim postopanjom drügim krivico. Ve Boga - tak pravi nega, ki bi ga lehko kaštigao za nepoštenost! Zakaj pa potom ne bi posegao po blagi svojega bližnjega, če njomi to slüži v hasek. I to se dogaja od dneva do dneva. Vsi vmori, tolvajije, vkanjenja i vse drüge hüdobije so znamenje, da človeštvo več ne pozna lübezni do bližnjega, poštenosti i pravičnost, to pa zato ne, ar je v srcaj zavladala tmica nevere.
Le poglejmo živlenje narodov, njüvo medsebojno razmerje! Prepiri, bojne, vmori. Ka je vse to ? Znaki grde sebičnosti, štera hrepeni po svetnom gospodstvi. Ta sebičnost pa se je rodila iz brzeverskoga materializma, ki ne pozna lübezni, smilenja i potrplenja do bližnjega.
Pa niti ne trbe iti tak daleč. Ve nam vsakdenešnje živlenje kaže, kam smo prišli. Niti med prebivalci edne občine ne mira. Za falaček zemle nastane kreganje, preklinjanje, bitja, dostakrat pride celo — do vmora zavolo grüdice zemle, ali samo zavolo kakše nepremišlene reči. I to je razumlivo, ar so tüdi prosti ljüdje zgübili strah pred Bogom. Peldo jemlejo po drügih i si mislijo, da, če tisti smejo, Zakaj ne bi smeli tüdi oni.
Vse to pa je samo malenkost i bi lehko navedli na stotine drügih vzgledov, ki kažejo, kam smo prišli. A ne potrebno jih navajati, ar se tüdi iz toga vidi, da se pogrezamo i se bližamo propadi.
To s strahom opaža vsakši, ki bar malo misli Vidi, da tak nemre iti naprej, nego trebe stopiti na drügo pot, štera vodi do pravoga cila človeškoga roda. Ta cio pa neso zemelske dobrine, svetno blaženstvo, nego nekaj višjega, nekaj dühovnoga, ar človek ma tüdi düšo. I mi se moramo vzdignoti, da dosegnemo tisto višje dühovno. Vstanoti moramo, vzbüditi živo vero v Boga i Če bomo meli to vero, se zbüdi v naših srcaj tüdi lübezen, poštenost i pravičnost. Gospod daj, da se to zgodi ! Ti, ki si vstano, včini, da tüdi mi vstanemo!
NEDELA.
Vüzem. Evangel. sv. Marka. 16. (1 — 7).
„Gori je vstano“. Mk. 16.
Vtajenje našega Gospoda Jezuša Kristuša obhajamo, Vesela aleluja se prepeva po vsoj katoliškoj Cerkvi; veselo alelujo čütijo vsa kr.ščanska srca. Vstajenje Kristušovo je v istini svetek radosti, svetek veselja, ar vstajenje je znamenja, svedočanstvo naše sv. vere, je poroštvo našega v gibanja, da bomo tüdi mi vstali k novomi, k večnomi živlenji.
Kristuš je na sebe vzeo naše grehe; trpo i vmro je, da bi zbrisao krivico človeštva i da bi neskončnoj Pravičnosti zadostio za neskončno razžalenje. Med nebov i zemlov je vmirao Agnjec boži v znamenje sprave i mira med človeškim rodom i neskončim Bogom. Da bi, kak je nekda z prepovedanoga dreva prišla smrt, da bi tak zdaj z križnoga dreva zasijalo živlenje. Vse- to se je zgodilo, samo pečat na to odrešilno delo ešče fali; pečat, ki potrdi, da je Jezuš Kristuš Sin boži, da je zbrisao greh, premagao smrt. „Gor je vstino“. Zapečateno je velko delo odrešenja, ar Kristuš je od mrtvih vstano. V vstajenji je naša vera potrdjena za pravo, resnično sveto vero, ar: „Če Kristuš ne vstano gori, je zobston vaša vera, ar ste ešče itak v svojih grehaj.“ pravi sv. Paveo. — (Kort. 1. 15 17.) Zakaj? Če je Kristuš ne premagao smrti, je tüdi greha ne premagao, ar je smrt posledica, je kaštiga za greh; i te je njegova daritev na križi na zadostila za greh. Če pa greha ne zbrisao, te pa je prazna naša vera, da v Njem dobimo odpüščanje grehov i večno živlenje. „Nego, Kristuš je od mrtvih vstano.“ (Kort. 15. 20.) pravi nadale sv. Paveo — zato je naša vera v jezuša Kristuša resnična i prava, ar je smrt, posledico za greh premagao, greh zbrisao. Zato pravi Kristuš sam: „što verje v mene, ima večno živlenje“, (Jan. 6. 47.) Kristušovo vstajenje pa je tüdi vüpanje, da bomo na sodni den vstali od mrtvih k večnomi živlenji. Svedočanstvo,
2
N O V I N E
poroštvo našega vüpanja je vstajenje našega Gospoda Jezuša Kristuša. Ar sv. Paveo pravi; Če mrtvi ne bodo vstali od mrtvih, tüdi Kristuš ne vstano“. (Kor. I. 15. 16.) Nego, „on (Kristuš) je začetek i prvorojenec med mrtvimi“, pravi sv. Paveo. To se pravi: On, Kristuš, kak prvi človek, drügi Adam, je začetek novoga narodjenja, je začetek vstajenja. Zato pravi sv. Paveo: „Nego Kristuš je od mrtvih vstano, prvi dar zaspala (vmrlih), (Kort. 15. 20 )
„Gori je vstano“. Veliko veselje oznanüjejo te reči celomi krščanskomi sveti. Potrjena je naša vera i naše vüpanje v odrešenje, v večno živlenje. „To je den, šteroga nam je Gospod pripravo; veselimo i se radüjmo“. — Aleluja! —
Gospodova zmaga.
Greh je oča nesmilene smrti.
Ona je mati premnogih nesreč.
Te nam rodjo bridko živlenje. . . .
„Što greha bi mene zatožo ?“
Tak On je govoro, ki greh je zatro,
Vrata v nebesa odpro.
Njemi naj hvala bo, aleluja!
„Gde, tvoja, o smrt, je zdaj moč?“ To mogo je praviti On,
Ki v den je spremeno grobovo noč.
Njemi naj slava bo, aleluja !
„Trpi, ar dnes boš že vido moj raj !“
To On je oblübo, ki vlada ves kraj,
Gde večni je maj.
Njemi vsa dika na veke, aleluja!
Dnes — aleluja — greh je zatrti ! Dnes — aleluja — smrt je odložila meč ! Dnes — aleluja — je naše vstajenje !
Radoslav.
Iz Belgrada.
Glavna stvar za vlado je bila, da je spravila pod streho dvanajstine za štiri mesece. Ar te dvanajstine nalagajo kmetom i malim obrtnikom velka dačna bremena, je bila opozicija proti njim. Za nje so glasüvali radikali i samostojni demokrati. Za nje sta bila tüdi slovenskiva demokrata dr. Žerjav i dr. Pivko, če ravno sta po svojih časnikaj pred volitvami trobila, kak dobro se bo Slovencom godilo, če bota izvoljeniva. Izvoljeniva sta, a slovenski narod sta zatajila. Po sprejemi dvanajstin so se seje parlamenta končale i se bodo nadelüvale 26. aprila. Med tem časom bodo delüvali samo odbori za različne zakone. Pašič pa ponüca te čas za razmišlavanje, kak bi vlado spremeno. Z spremembov vlade se dosta spravlajo v zvezo radičovci i se vsigdar bole čüje, da se radikali i radičovci zbližajo i da bodo šli radičevci v vlado. Kelko je na tom gotovosti, se še zdaj ne ve. Vsa znamenja pa kažejo, da bi se to znalo zgoditi. V tom pogledi je posebno važno, da je bio Pavel Radič pri krali v audijenci. Bio je tüdi pri Pašiči i se je zazgovarjao z driigimi radikainimi voditeli. Kam vse to pela, je še zdaj negotovo. Telko pa se da vgotoviti, da so začnoli igrati radičovci jako čüdno vlogo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Vel. Polana. Fospa bivšega tuk. učitelja, g. Gumilarje je darovala za našo cerkev lepi oltarni prt, gospa tuk. včitelja priljübljenoga g. Tratnjeka, pa dragocen prt za obhajilno mizo. Obema, plemenitima darovalkama: Bog plačaj ! Gospe Tratnjekovi, ki je že duže časa jako betežna, Želemo tüdi skovajšno ozdravitev.
Vel. Polana. G. Hren Ivan iz Srednje Bistrice je darovao za potrebščine cerkve v Vel Polani 100 Din. Naj mu bo ljübi Bog plačnik!
Blažene i vesele vüzemske svetke želejo svojim dragim starišom i poznancom vojaki, ki slüžijo pri pešiji 4. bataljona 28. puki v Macedoniji: Hanc Vince, Matija Kozlar, Ivan Žunič iz Črensovce, Pavel Sobočan, Matjaš Hozjan s Trnja, Matjaš Horvat iz Žižkov, Martin Vučko iz Dol. Bistrice, Ivan Hajdinjak, Štefan Horvat iz Bogojine, Ignac Fekonja z Melinec, Alojz Sreš iz Ižakovec, Franc Šebjan iz Dokležovja, Štefan Žalik. Štefan Salaj iz Vel. Polane, Ivan Dugar iz Gumilic, Jožef Lütar iz Odranec, Jožef Horvat iz Brezovice, Kalman Konkolič z M. Dolinec, Štefan Radoha z Nedelice.
Poljedelski delavci iz Prekmurja, ki želijo iti na delo na Francosko, naj se zglasijo pri Državni borzi dela v M. Soboti, tam se dobijo vsa potrebna pojasnila glede delavnih i plačilnih pogojov, odhoda transportov itd. Opozarja se, da pridejo v poštev samo zdravi i močni moški delavci — ne pod 16 let starosti — ki so vajeni vsakoga poljskoga dela, posebno pa pri polodelskih mašinaj. — Drž. borza dela M. Sobota.
Murska Sobota. Nezgrüntano velko srečo je Bog dao našim dijakom v M. Soboti. Od čarne sobote pa do cvetnoga torka so meli dühovne vaje. To je v drügih mestaj ne nikaj novoga, ar že tam od nigda majo redno vsako leto dühovne vaje vsi dijaki i dijakinje. Pri nas so letos meli prvikrat. S tem začetkom je led podreti, kak pravimo. Trdno vüpamo, ka do se zdaj vsako leto vršile pa ešče lepše kak te prve. Zdaj se je namreč zapazilo, da so ništerni dijaki ne bili redno pri vsakoj predgi. Pa je to ostra cerkvena i šolska dužnost, da se vsi vdeležijo dühovnih vaj od začetka do konca.
Pevec. Ravno je izšla v povnoženi izdaji 3-4 številka toga pevskoga glasila z naslednjov vsebinov; St. Premrl: Dr. Josip Čerin. (Konec). — H. Svetel: Pevec i razvoj zborovske glasbe. — M. Bajuk: Narodna pesem v sekiricah. (Dale). — V. Vodopivec: Nekaj o tamburicah — Jak. Aljaž: Pevski spomini (Dale). — Naši zbori. — Vestnik P-Z. — Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Kronika. — Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec: Noč na Adriji. — P. H. Sattner: K polnočnici. — Pevec se naroča pri upravi, Miklošičeva c. 7. v Ljubljani. Priporočamo ga vsem ljübitelom lepoga petja.
Uradna naznanila.
Vsem občinskim uradom!
Na odlok velikoga župana mariborske oblasti E. br. 3197 z dne 28 februara t. 1. v smisli člena 23. zakona o obnavljanji i pospe-
šovanji vinogradništva, odnosno čl. 51. i 52 pravilnika k tomi zakoni (glej Ur. list št. 113) 360 iz leta 1922. odnosno 36 (116 iz leta 1924) i da se ne kvari dalje sloves i cene naših znamenitih vin,
Odrejam:
1. Županstva kak vsi za to poklicani činiteli naj ljüdstvo opozorijo i primerno podučijo, da je razmnoževanje i prodaja takozvanih neposredno rodečih, tüdi samorodečih grozdnih vrst ali direktnih produktorov kak, šmarnica ali noah, elvira, othelo, delavare, herbemont, klinton, jugnes, izabela itd. strogo prepovedano.
Ob priliki raznih sejmov i na običajnih tržiščih bodo zato določeni uradni organi redno pregledali v naküp ponujen trtni materijal i povzročili, da se sadike šmarnice i drügih samorodečih trt zaplenijo i uničijo oziroma da se postopa po čl. 52 pravilnika proti prodajalcom.
Obenem se opozarjajo vsi vinogradniki i lastniki privatnih trtnic, da se bo začeo zakon v tekočem leti točno izvajati i je trgovanje s takšov trtov kaznjivo po §§ 319 i 326 kazenskoga zakona.
Sploh je vsakoga svariti zlasti pred saditvijov šmarnice.
Posestnike nasadov šmarnice ali drügih neposredno rodečih amerikank je podučiti i opozoriti, da dobijo v slučaji izkrčenja teh nasadov za obnovo potrebno število cepljenk evropskih žlahtnih vinskih trt iz drž. trtnih nasadov brezplačno na razpolago.
II. Na podlagi § 54 lit. 2 obrtnoga reda mora v obrtnih prostorih, v katerih se bi hotela prodati ali točiti šmarnica, na vidnom mesti viseti tabla, na šteroj je označeno, da se tam toči šmarnica ali kakša drüga vrsta direktnih produktorov i po kakšoj ceni. Neizvrševanje takše šznačbe se stavi pod kazensko sankcijo i v danom slučaji postopa proti neposlüšnim.
Omenjeni pridelek se ne sme prodajati drügovpod navadmin imenom „vino“ ali pod kakšov označbov, s šterov bi se štelo prikriti, da izvira pijača od neposredno rodečih grozdnih trt.
Glede mešanic navadnoga vina s šmarnicov ali kakšov drügov neposrednov rodečov vrstov vala ravnoto i se smejo takše mešanice prodajati le pod imenom šmarnica odnosno pijača od dotične neposredno rodeče trte.
Srezki poglavar: LIPOVŠEK, s. r.
Zvišanje oskrbnine v javni bolnici v Murski Soboti. Gospod minister narodnoga zdravja je zvišao oskrbno takso za zdravljenje bolnikov v III. razredi javne bolnice v Murski Soboti počenši s 1. marcom 1925. od 22 na 28 Din dnevno.
V odgovor Szabadsági.
(Na „Krokodil könnyek“; 29. marc.)
V edno) številki Novin smo zapisali na račun gospodov pri zgoraj imenüvanom listi: „No ja, što ne razmi, pa ne razmi. Škoda pa je, da so tak kratkovidni, ar človek ne bo mogeo z njimi govoriti. Ja, malo pameti mora vsakši meti, ovak lehko vse na opak vidi“. — To smo včinoli zato, ar je Szabadság eden naš članek,
Novi svet.
Spisao: L Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Dokeč z dobrim tekom, rde čini lici puni svoj želodec s čarnim krühom, siromaškov grahovov župov, pečenimi krumpli, dokeč se ne sramüje, če tüdi po svetkaj v zakrpanoj obleki hodi, ar ne ve, da je  krpa znamenje pomenkanja zemelske svese. Sirmaštvo je samo te strašno, če znamo, ka je bogastvo.
A dokeč to zvedi za sirmaka vzgojeno dete, do tečas njemi je priprostost, nefina hrana, trda posteo že utrdila živce. Če ga tüdi boli, da so od njega bogatejši ljüdje, njegove düševne moči ta zavednost itak nemre potreti.
So pa tüdi odraščeni i vnogo jih je, ki komaj te spoznajo siromaščino, gda so že velki. Lehkomiselno živlenje, nesreče, betegi, nepričaküvani vdarci, državne nesreče, nezahvalnost hüdobnih ljüdi, golufi, tolvaji raznasajo herbijo ali s poštenim delom pridobleno vercvo. Posebno to stepe človeka da, zreli sad njegovoga dela ali divji viher nesreče, ali hüdoben sovražnik, tolvaj, vkanlivi prijateo zbije dol z dreva živlenja. Toga strašnoga vkanenja tüdi nemre vsakši prestati. Večina pa prestoji. So že navajeni na to. Znajo, da je svetna sreča spremenliva. Na stalnost, nedoteklivost zemelskih dobrin pameten človek naj nikdar, ne računa. Pa tüdi to vidijo, da ki se ne da potlačiti, tisti, če pa njegova usoda tüdi vdari na zemlo, znova stane i nadelüje svoje delo. Ali iz svoje moči, ali s pomočjov drügih. Ar nega telko brezsrčnih
Ijüdi na sveti, da sirmak, ki zaslüži, ne bi našeo niti ednoga pomočnika. Vüpanje ne zapüsti trdne düše čisto do groba. Ali njemi da nazaj zgübleno stvar, ali pa njemi drži moč z mogočnim tolaženjom: še si lehko srečen, boš srečen.
A nihče tak ne čüti bridkost sirmaštva, ki je na ednok poklonkalo na dveri, kak slabo dete, a že razumno dete, ki se je v bogastvi, med cvetjom i svetlobov, v udobnosti vzgajalo. Štero nigdar neje znalo, ka je nemogoče, mrzla posteo, lakota.
— Navaditi se bota morala na nevolo: — je pravo stric s trdim, skoro karajočim glasom.
To njima je dao za pot, za tolažbo. Kak če bi od mraza vmorjeni fini cvet še z vrelov vodov polejao kakši brezsrčen človek. Naj sčista spadne vküp. Ka se vüpa odpreti, se lepotičiti, če je okoli nje mraz vse pomoro.
— Navaditi se bota morala v nevolo! Tak. Če oča neje bole skrbo za vaj. Zakaj neje mogeo ohraniti vse, ka je meo? Zadosta bi bilo. Te bi vaj lehko jaz zdržavao. I po grofosko bi vaj zdržao.
— Tak bogme: je dodala žena.
Še celo na vozi, v šterom so jiva na oddaljeno postajo pelali, je Goher samo to gnao naprej. Obračao je oster nož v njünom srci. Morio je njüni düši. Mogoče bi jiva tüdi lehko vmoro, če ne bi on govorio teh nesmilenih reči. A deteti sta že čütili, da njemi udürjavanje davje v vüsta ošpotavanje očinoga spomina, gda jiva sirovo mantra s tanačom: oči zahvalita, da vama je zapravo peneze. Zdaj lehko trpita zavolo njega.
Deteti sta se samo skuzili, z rečjuv pa
nesta vüpali povedati svoje bolečine i strah.
Ne istina, da bi jiva oča nepremišleno Spravo od vercva. Ne veta, ne sumita, nerazumna sta zato, da bi mogla sumiti, ka je povzročilo propad njegovoga vrcva; a ne istina, da bi bio on vzrok. Laž. Vsigdar se je brigao za njiva, vsigdar je na njiva mislo najprle, za njiva delao, za njiva si delao skrbi, z njima se mantrao, za njiva aldüvao živlenje. Njegovo vercvo se ne bi zgübilo, če bi ostao pri živlenji; to dobro znata. Če je trpo kakšo škodo, gotovo zavolo drügih, je nazaj spravo, i bi tüdi spravo, če bi ostao pri živlenji.
No, če bi živo. Gohér ne bi vüpao tak govoriti. Ravno on je, o šterom oča ne samo pravo, da ne zna vertivati s svojim imanjom; skopari, a samo v dobrom, delati se njemi ne lübi i tüdi ne ve, Goherci so tüdi samo vüsta marliva, ponaša se z delom, šteroga nigdar ne zvršava, ali pa ga opravla z drügim. Njüv dobri oča pa je tam sedo do večera pri pisalnom stoli, hodo je na razprave, za delom, za bogatca i sirmaka. Mogoče niti ne on zgübo vercva; nego so ga zdaj raznesli, po smrti. O, sin je že čüo, čteo o takših stvaraj. Gda je herbijo zapüščenih sirot zasela hüdobna rodbina. Mogoče tüdi Gohér tak dela. Si je dogučao z gospodi na sodniji. Što jiva obrani proti njüvomi dogovori, hüdobnosti, gda nemata nikoga, ki bi se s čistim srcom brigao za njüno usodo? V svet sta vrženiva, kak mladiči streljenoga oroslana. Oroslanovi mladiči; a ne vela se škrabati. Notri v kletko, v tüjo zemlo, za roba.
— O, če bi bio vekši! — Je zdehno bolestno Elemér. — Bar dvajsti let da bi bio stari (Dale)
12. aprila 1925.
12. aprila 1925.
N O V I N E
3
v šteromi smo njemi dokazovali, tla njegovo pričanje neje popunoma istinsko; čisto preobrno i z velkim veseljom poročao svojim citatelom, da so Novine pripoznao, da istino piše.
Ravno tak se je zgodilo z našim člankom „Vdarec za prekm. kmete v 12. številki. Szabadság bi ga rad kritizerao, zato poti naslovom „Krokodil künnyek“ piše „Novine“ ločijo krokodilske skuze za Vogre lendavskoga okraja i pravijo, da Vogri zato neso dobili gospodske zemle, ar je takše zemle pri nas malo i ar je vekši tao bio prikapčen i „Vogrskomi“. — Človek se mora smejati če primerja članek v Novinaj i pa teh par vrst i se pita, ali majo gospodje pri Szabadsági bar malo zdrave pameti i razsodnosti, ali pa so postali že čisto zmešani. Ali pa mogoče telko slovenščine ne znajo, da bi mogli razmiti slovenske članke? Če je tak, te jih naj pri miri püstijo. Što pa zahteva, da jih morajo kritizerati ? Tüdi neso zeto pozvani, ar če primerjamo Novine i Szabadság, se nam vidi, da sta ta dva lista v razmerji kak oča i pa njegov mali sinček. To se pa nikak ne spodobi, da bi sinek, ki še niti pameti nema, sodo očina dela.	
„Szabadság“ bi tüdi rad znao, zakaj Vogri neso dobili zemle te gda je bio minister za agrarno reformo g. Vesenjak, poslanec SLS. — To Pitanje ga že dugo časa mantra, zato se mi vidi primerno, da njemi stvar malo pojasnim, ovak bi še ga znala mogoče glava boleti od vnogoga mišlenja.
Vidi se mi, da tisti, ki to telkokrat spitavle, nema niti najmenšega vpogleda v naše politične razmere i se njemi niti ne senja, ka se pravi biti minister i opravlati ministerske posle.
Gospodje, ali vam je znano, v kakših razzmeraj je nastopila Davidovičova vlada i kak dugo je vladala? Ste čteli po raznih listaj, kelko nerešenih — na jezere — aktov, pritožb i prošenj so našli novi ministri ob svojem nastopi ? Ali ste opazüvali dnevne dogodke i videli, s kakšimi težavami se je morala boriti nova Vlada ravno od stran i višjega uradništva ? — Če bi vse to premislili, takšega pitanja ne bi stavlali — v tem slučaji najmre, če ne bi meli s tem tüdi kakšega drügoga namena. Zdaj se pa človeki proti voli vsilüje miseo, da delajo vse to samo zavolo toga, da bi vzeli našim poslancom, našoj stran ki ugled i bi pridobili naše ljüdstvo za sebe. da bi je mogli pritegnoti k Puclovoj samostojnoj stranki, k šteroj je g, Hartner pristopo.
Gospodje, prošnje se v ministerstvi ne rešüvlejo v ednom dnevi. To ne jo tak, kak Če Prekledavčar Miška pošle g. uredniki Szabadsága kakše pismo i to on taki odpre i prečte. V ministerstva pride na jezere pisem : prošenj, pritožb, zahtev itd. I po vrsti. Že zgoraj sem omeno, da so novi ministri našli pri svojem nostopi na jezere nerešenih prošenj. Pravičnost zahteva, da so najprle te rešili. Drüge, štere so prišle nanovo, so prišle komaj po tom na red.
Opomniti moram tüdi, da je bio g. minister Vesenjak dugo časa betežen, tak da svojih poslov ne mogeo zvršavati. Gda pa se je na telko zvračo, da je lehko nastopo svoje mesto, je meo premalo časa, da bi mogeo vse spelati do konca. Zato nikak ne bi bilo čüdno, če prošnje naših Vogrov niti na red nebi prišle. To tem bole ne, ar so jih zročili v roke g. Klekli — če se dobro spominjam — septemra meseca, teda že proti konci vladanja Davidovičove vlade. I če so tüdi prišle na vrsto, ne čüdno, če neso bile rešene. Ar se takše prošnje — kak sem že tüdi povdaro — morajo rešavati pametno, premišleno. Ali ne teda mogoče, da je g. minister premislo edno i drügo stvar, prle kak je prošnje rešo ? Ali ne upravičeno, da si je stavo pitanje, Zakaj njim je bila zemla odzveta i od prejšnje vlade ne nazaj dana? Ali se njemi more zameriti, če se je prle šteo poučiti o naših domačih razmeraj? — Da zemle Vogrom ne bi šteo dati, se nemre misliti. Če bi najmre meo te namen, bi kratko i malo napisao: „Zemle ne dobite“ i bi s tem celo stvar končao. On pa toga ne včino i to je svedočba, da tisti, ki pravijo, da Vogri zato neso dobili zemle, ar so Vogri i ne Slovenci, nemajo prav. Slovenska Ijüdska stranka se je vsigdar bojüvala i se bojüje za to, da v našoj državi vživajo vsi ljüdje ednake pravice brez pogleda na narodnost. Fr.K.
Zgodovina -zadrüžnoga gibanja.
Žmetno živlenje so meli angleški delavci v prvoj polovici pretekloga stoletja. Slab je bio njüv zaslüžek, lakota i sirornaštvo v njihovih družinah. Prek i prek zaduženi so se preživeli komaj od nedele, vsigdar menje so njin trgovci drobno odavali, na porgo. Pa tüdi bodočih si jim je ne obetala nikaj bolšega
V tej žmetnih časih se je zbralo v Rochdali na Angleškom okoli 30 delavcov, samih sirmakov, bili povečini tkalci, krojači i čevlarje i so si pogučavali med seboj: Če nam nišče nešče pomagati i nam tüdi ne bo, pomagali mo si sami. Po groših si nabirajmo vküp, gda mo že meli telko premoženja, ka si odpremo edno malo trgovino na debelo, si küpimo najpotrebnejše stvari, pa mo si sami sebi odavali na drobno. Dobiček, šteroga napravi naša trgovina, si ga ne bomo talali, püstimo ga v trgovini, da si povekšamo naše premoženje. Ali zagvüšati se samo moramo te, če mo sküpno delo podprli s skupnim premoženjom.
Tak so si pogučavali tej delavce, štere imenüjemo „Rošdalski pravični pioneri“, šteri so most napravili našemi zadrüžništvi. To se je zgodilo l. 1844. dec. 21., te so odprli oprvim svojo „konzumno zadrugo“ iz 186 vküp zbranih grošov. Z velkim strahom so odprli to svojo trgovino, kapitalisti so se špotarili z njih, ali posrečilo se njim je obdržati i delati s polnim uspehom, obstati do današnjega dne. Prek 20 let je ta zadruga štela več jezer kotrig i je razpolagala prek milijon penez. Zdaj pa šteje angleško zadrüžništvo 25 miljon kotrig, vrednost pa znaša na miliarde. Živa vera v uspehe sküpnoga dela je premagala vse težave: iz te male prodajalne se je pomali razvila močna organizacija angleških komzumnih zadrug. Dnes majo svoje fabrike hajove obširna polja, štera si obdelüjejo. Angleški delavec je ponosen na to svoje delo.
Tüdi francoskomi delavci se je pred 100 leti ne godilo kaj dobroga. Sirmaštvo je bilo tüdi pri njegovoj drüžini doma. Gledao je i spoznao je, kak je bogat njegov gospodar, opazo je, da je gospodarovo bogastvo tem vekše, čim več delavcov lejko najame i čim bolje jih zna porabiti. I spoznao je tüdi, či se delavci bolje razmijo pri deli, tem menje jih trebe, da se vmešava v delo gospodar. Če pa je to tak, potem nam pa gospodar ne trebe, či si delavci sami znajo razdeliti delo. Morejo meti samo telko penez, da si naküpijo potrebne mašine i sirovine. Tak je pomali v njihovih glavah dozorevala miseo, da podjetnika ne trebe, či si delavci sporazumejo za sküpno delo i si preskrbijo za potrebni kapital. Tak so se pomali francoski delavci tüdi rešili kapitalističnoga jarma, v sküpnom delovanji, sküpnom premoženji so dosegli bolšo bodočnost.
Če pogledamo nazaj na velko nemško državo, tam je inda nej bila tak razvita trgovina i industrija kak je dnes; v starih časih so poljedelstvo bole obdelavali ali kmetijstvo je začelo pojemati, dugi se je morili, posojila so bila draga kak se godi dnes v Prekmurji. Sirmaštvo je klonkalo po dveraj i v skrbeh so bili, kaj bo zütra.
Takrat pa je vstao mož med njimi, ki je zaklicao: „Pomagajte si sami. V slogi, v sküpnom deli je moč“. Te imeniten mož se je zvao Raifeisen, po šterom imeni se ešče dnes den ustanavlajo hranilnice i posojilnice (kmečke kase). Začeo je vsešerom ustanavljati kreditne zadruge (hranilnice i posojilnice). Spisao je zanje koliko mogoče preprosta i vsakomi razumliva pravila i jih prilagodo tak dobro vsakdašnjim življenskim potrebam, da je pri vsakoj zadrugi malo število odbornikov z lahkoto razumelo i opravlalo svoje posle.
Zadruge po Raifeisenovom načini majo pred. sem namen, da svojim članom preskrbijo fal posojila i da njim dajo priliko, da jih v dugših ali kratkih obrokih, kak pač morejo, odplačüjejo. Načelo te zadruge je, da ne odbornikom i ne navadnim članom ne sme dati drügih dobičkov, ali ugodnosti, zvün dober kup posojil. Ka naredijo dobička, mora ostati v zadružnom premoženji kot rezerva. Zadruga se more predvsem trüditi da si zbere dosta lastnoga premoženja, te lejko dava fal posojila pa na duge obroke (rate). Tak se lejko pobije oderuštvo s posojili. Oderuhi s posojili majo navade, da dužniki ne povejo, kelko so njemi posodili, na kakši intereš, odpovejo njemi pa najraj te, gda znajo, ka nema penez, samo da njemi leži zasüknejo šinjek. Pogodbe more vsakši pol leta ponavljati, ko ga ponavlanje skoro telko košta, kak intereš.
A pri zadrugaj je ščista inači, tü zna dužnik, na kelko let dobi posojilo i na fal intereš. ne njemi trebe delati ponavljanje, dokeč njemi leta dol ne pretečejo,
Potom načini so zgrajene naše domače hranilnice i posojilnice. Zadruga bodi za ljüdi vzgojna šola k samozavesti, k samopomoči, k vztrajnosti, nesebičnosti, k veselji do sküpne lastnine. Uspeh njihovoga dela je jako velki.
Čüjejo se glasi iz ce'oga Prekmurje, da je med lüstvom velko pomankanje penez; par izkorisčevalcov ma v rokah celo našo krajino, naše težke trüde si vžep skladajo, oni si pa vile zidajo. Za nas pavre i delavce je pa dragoča velka; ka nam trebe küpiti, je drago ka pa bi
meli za odati, za tisto pa nišče ne pita, pa čiravno pita, pa te bi rad meo za polovico cene. Či pa trebe peneze kmeti, kama se naj obrne? Či de šou prosit drügoga kmeta, če ma drügi kmet, ne bi njemi rad posodo, na visoki inteteš ne vüpa, na nizkoga pa nebi rad dao. Kam de pa šou zdaj ? More iti v banko, tam pa more edno tretino včasi tam nahati za intereš, drügo tretino pa na drügo leto, tretjo tretino pa na tretje leto. Na štrto leto pa či šče dug plačati, more edno njivo odati. Zato pa lüdje zgled si vzemite od angleških delavcov, teh prvih pravičnih pionerov, šteri so se že pred 80 leti odprli proti svojim izkorisčevalcom. Mi pa ešče dnesden terpimo to oderuštvo.
Veliko večina jih pa misli od zadruge, da je za samo zato tü, da jih podpira. Iščejo v njoj samo osebnih koristi, ne briga jih pa kak naj zadruga živi; poglavitno je zanje, da jim bodi zadruga vsem skupaj dojna krava. Kak lepo se je začeo pri nas razvoj zadrug. Gde so pa danes vsi ti komzumi? Nega jih več. Uničila jih je tista nesrečna miseo, da konzumi ne trebe nikšega dobička, da je popolnoma prav, če ga ništerni sami vžep vteknejo, ne da bi vsakšemi kaj malo ostalo v žepi.
Zato proč z grdov zmotov, ki poteka iz sebičnosti, da mora najme zadruga včasi i vsakomi člani posebi nositi osebne koristi. Doživeli mo, kak se iz naše nesebičnosti radi i vnoži počasi zadružno premoženje, ki bo last vseh zadrugarov, čüdili se bomo, ka vse lejko naredi tak sküpno zadružno premoženje. Zato nam pa trebe dobro voljo, podjetnosti, odprte glave i prav posebno trdne vztrajnosti i nesebičnosti. Vsega pa je v našem naredi zadosti, samo če ščemo.
FERDINAND CELEC, obiskovalec zadružne šole Ljubljana.
Država.
Star 102 leti, pa še zaprt. Predkratkim je bio v Belgradi areterani Radojica Stojkovič, ki je prišeo iz vesi Drorižte, da si ogleda Belgrad. Starec, ki ma že 102 leti, pa je že jako črstev, je postopao po varaši i to je zbüdilo v nekšem policaji sum, da ma opraviti s kakšim brezposelnini tepežom. Areterao je staroga možaka i ga odpelao na policijo, gde se je Stojkovič izkazao kak bivši muzikant nekdašnjega kneza Mihajla. No, proti tomi so potisnoli 102 letnoga muzikanta prek noč v Glavujačo, drügo jütro pa so ga odpravili v njegovo rojstno ves. Ves razžaljen se je starec zaoblübo, da ga Belgrad nigdar več ne bo vido.
Mladi tolvajčki. V zadnjem časi so opazili v Ljubljani, da so na preklitnih dveraj v večih vulicaj sfalile küfrne kvake. Policija je duže časa zasiedüvala novovrstne tolvaje, a zaman. Nazadnje pa so zalotili predrzno drüžbo i to štiri komaj 13 letne paglavce. Pri preiskavi so tolvajčki pripoznali tolvajijo i so tüdi povedali, da so odavali küfrne kvake pri starinarici Panholzerovi. To, ar neje štela küpiti nikšega blaga, posebno od mladih paglavcov, brez pismenoga potrdila, čido je blago, so opeharili na te način, da so napravili eden za drügoga pismena potrdila, čido da je blago i da je smejo istinsko odati.
Na cesti vmro. Na Klavniškoj cesti v Maribori je 18. februara— prle kak je prišeo zdravnik — od onemoglosti vmro V. Vračko. Prišeo je iz zagrebečke hiralnice. Star je bio 67 let.
Pošta.
Kolomanko Alojz Korovci: postane peneze 600 Din dobil. Hvala lepa.
MALI OGLASI.
KOVAČKA ŠKER JE K ODDAJI Z KOVAČNICOV, ali samo šker tüdi oda GOMBOC LUJZ.
Küpšinci št. 12
Pri HORVAT ALEKSANDRI, trgovci z moško obleko v M. Soboti poleg Dobraja, se dobi po najnižišoj ceni gotov gvant za moške, deco, i moške kape od 25 Din naprej. Što küpi eden par štofnatoga gvanta, edno kapo k coj dobi. Dobro blago.	Nizke cene.
POLJSKI DELAVCI, šteri so se ešče ne pogodili, naj ne zamüdijo prilike i naj se zglasijo pri FRANC KERBCI v PROSEČKOJ VESI p. Mačkovci, priglasiti se je ali pismeno ali osebno. Delo je vzeto ešče za 100 delavcov na nova i to je slednja prilika da siromacje ne ostanejo brezi slüža. Tiste delavce, šteri so se že pogodili, se opomina naj prinesejo svoje knige k palerom, šteri so ešče to nej včinoli. Zvün toga se opomina, da naj ne vörjejo vsefele lažnivcom, ki okoli hodijo i trosijo vsefele laži i odvračajo delavce, ka naj nedejo na delo. Takšim lüdem ne trbe vörvati, ar se je tü dosegamao ešče najbogše zaslüžilo i to tüdi bode nadale!
4
N O V I N E
12. aprila 1925.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v Šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditelo Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
J. MOČNIK
v M. Soboti
priporoča vsem interesentom svoje bogato skladišče
nagrobnih spomenikov
od 600 Din naprej. Prevzeme vsa v to stroko spadajoča dela.
Vsakovrstno /mizarsko delo
sprejmemo i delamo po najnižišoj ceni. Na stroj notri vpelana delavnica. Garanteramo za delo i dobro stojimo. Gotove škrinje so tüdi dobijo, prostejše i bogše.
Vdova Čisar i drug Murska Sobota.
Točna postrežba!	Fino blago!
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Na vüzemski pondejlek popoudne je v Prosečkoj vesi posvečüvanje križa, šteri bo postavleni v spomin za pokojnoga C Ö R J O Ž E F A. Prosecija bo šla od Sv Sebeščana.
V DUGIVESI pri DOL. LENDAVI
	na p ro d a j
kovačnica, kovačka šker, hiža i pohištvo
pokojnoga kovača Karela Kontlerja. Cena jako nizka.
I-a portlandcement-, zagorsko apno-, opeko-, črep-, kovaški premog-, deske-, late-, štaffelne-, tesan les-, traverze- i. t. d.
se dobijo letos po čudovito nizki ceni z vseh žel. postaj v Prekmurju. — Stalna —:	zaloga vedno pri : —
V. BRATINA
KRIŽEVCI pri LJÜTOMERU,
ki je glavni zastopnik stavbenega materijala za Prekmurje.
Na prodaj
je v Varaždinu gostilna.
Ima 4 sobe, z velikimi štalami, gümlom i ogradom, vse čisto i lepo urejeno na jako prometnom kraji; stoči se na leto 300 hektolitrov vina, 30 hektov žganja i 150 hektov piva. Küpec se lehko včasi notri naseli. Cena čisto
mala 150.000 dinarov; plača
se samo polovica včasi, drügo polovico počakam 2 leti brez intereša.
Zglasiti se je pri ŠTJEPAN LECEK. Jalkovečka ulica br. 3. VARAŽDIN.
Podpirajte Novine!
Proda   se  posestvo
blizu Križevcev na Štajerskem obstoječe iz 20 plügov (4 plüge loga, 5 senožati in 11 plügov njiv), hiše s štirimi sobami in dvema kühinjama, nove štale i gospdarsko poslopje (vse betonirano) z gospodarskim inventarom vred. -- Informacije davle pisarna.
g. Dr. ČERNE ja v Murski Soboti.
Občinski urad v Dolnji Lendavi.
Štev. 562/25.	Dne 4/4, 1925.
POZIV.
Spodaj navadeni mladeniči letnika 1905, ki so vpisani v rekrutnem seznamu občine Dol. Lendava in kojih bivališče je neznano, se pozivajo, da se zglasijo v obč. uradu občine Dol. Lendava v svrho izpopolnitve rekrutnega seznama. 1. Bogovič Franc od Štefana.
2. Gregorinčič Janez od Jožefa,
3. Horvat Jožef od Ane,
4. Parta Štefan od Gabrijela,
5. Ribari Jurij od Franja, 6. Tratnjek Ludovik od Matije.
Gerent: HRIBAR l. r.
JODNA   VODA
Medjimursko Jodno vrelo Selnica Sv. MARTIN na MURI,
ovime preporučuje lekovitu
„Jodnu vodu“
koja sadržaje O. 16 Joda originalno napunjena v kantaj od 1.4 l,
cena 7 Dinara.
Šalje se poštanskim i željezničkim pouzečem.
Prazne kante se zemejo nazaj u ceni od 3 Din 30 para.
E 42/25-4.
Dražbeni oklic.
Dne 28. aprila 1925 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5. dražba 1/5 inke nepremičnine t. j. parc. št. 92—94/a/2 travnik, njiva, meri 1 oral 230 kvad. sežnjev, 585—587/c travnik, gozd. meri 567 kvad. sežnjev, 469/c njiva, travnik, pašnik, meri 1 oral 652 kvad. sežnjev in mala lesene hiše v Šalovcih št. 211 zemljiška knjiga Šalovci vl. št. 474;cenilna vrednost: 13.635 Din 50 p najmanjši ponudek: 9.030 Din 84 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v M. Soboti, odd. IV. dne 19. marca 1925.
Občinski urad v D. Lendavi, dne 7. IV. 1925. Štev. 567/25.	
RAZGLASI
Seja vinogradnikov, ki imajo v Dolnji Lendavi svoje vinograde se bode vršila dne 19. aprila ob 11 uri v hotelu „Krona“.
Dnevni red: Volitev vinogradskih čuvajev.
Poprava vinogradskih potov.
Slučajnosti.
To se daje vsem prizadetim vinogradnikom v vednost z vabilom, da se seje udeleže.
Županstvo občine Dolnja Lendava.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.