eld mraz 20 do 24 stopinj C pod ničlo. Konec februarja pa pri isti temperaturi drevje silno trpi pred mrazom. Vzrok temu je, da se konec svečana kaj rade menjavajo dnevne temperature, hladni in topli dnevi. Neredko sledi deževnemu dnevu mrzel naval zraka. In če se ta pojav zavleče v pomlad, po zebe pop je vinske trte. Lepiva, osladna tekočina teče iz popja, ki se nikoli ne odpre.
V poznih mrzlih zimah in v začetku pomladi radi pozebejo na izpostavljenih mestih cvetni poganjki čreienj. Ne ločijo se sicer od ostalih, a vendar nikoli
ne cveto. Večkrat opazimo pri sadnem drevju, da zmrzne in poč r nI pestič, ostali cvet je nepoškodovan. Mnogo cvetja, prav malo ali nič ploda.
V dneh. ko se z juga Evrope tihotapi za soncem v deželo že meteorološka pomlad. je rastlinstvo prestalo teiko preizkušnjo naše zime. Se težja je bila borba z zimo onim rastlinam, ki se morajo, presajene na nevajena tla in podnebje, prilagoditi novim okoliščinam in priboriti ei pot v novo prebujeno življenje tople pomladi ali pa žalostno podleči mrazu.	—ine
IZ LITERARNEGA SVETA
FRANC KOCBEK IN IVAN &AMXJ: SLOVENSKI PREGOVORI, REKI IN PRILIKE
Družba ar. Mohorja v Celju. 1931.
Str. 2бв.
Okusno opremljeni knjigi Je napisal uvod Veeclin Ćajkanovlč, vseučlllikl profesor v Beogradu. O južnih Slovanih trdi, da radi goje metaforo (primero, podobo), tudi Slovenci pogosto rabijo takšne pregovore-metafore, »le njih nablrateljl Jim niso tako skrbno nastavljali uho« (9).
To mnenje bi lahko podkrepili z brošuri eo; Mičun M. Pavlčevič «Narodna pore-djenja«. Zagreb 1935. kjer Je znani nabiralec narodnega blaga sestavil celo vrsto primer, na priliko: brbljlv ka (•= kao) prdavac, Cist ka crkvenl m i S (AafielJ: reven kot cerkvena miš), dužan ka Grčka. JaSe ka Tatar, Junak ka Arap, lukav ka Latlnln. mudar ka Solcmun. prosi ka pop, tvrdica ka NJeguS. Itd.
Kocbek-Sašljeva zbirka je zanimiva !z raznlb vidikov. O. čajkanovlč je opozorit n. pr. na zgodovinski pregovor: »Daj-mi srečo. a vrzi me v vrečo,« iz katerega se zrcali stara kazen: krivca so zavezali v vrečo ln ga vrgli v vodo. Mlajše zgodovinsko opazovanje Je ohranjeno v rečen:-cl: DihaA, kot da bI Iz Bakra sol donesel.
Dušeeloma zanimivost Je ujeta т pregovoru: Kebast pe» In Sepast Človek je hujši od vrača... Enaka pslholoclja tiči v pomenu francoske besede: miserable (nbožen In ničvreden. nepoiten) ali ▼ nemških: elend, gemein. Itd. Prenapetim oznanjevaleem enakosti boš lahko pomolil pod nos Izrek: Vsi prsti nleo enaki... Filozofsko obeleije kaže reklo: V sili sme vsakdo krasti... Podobno na> zlranje sem zasledil na Ma-lagaskaro Včasl se zdi, da Je vraža knmovala na-atankn kake ljudske modrosti: Letnice a petleaml na koncu so nesrečne... Ali pa «ino slepilo z» razra'ene otroke. Ne v6-ti (Jeriči), da boš večji...
Poelovice ao neredko zdravstveni nasveti: Kjer je seja, dobra pupa in papa, rada puttka p rita pa (98). Bolj robato Izražen Izrek sem svoje dni nekje naletel: Kdor putke Ire, ga putka tre... Ječavee (aH stokavec) — prebivalec, t J. tak človek dolgo »1*1 (S3). Det pred božičem Jamo koplje mrličem (42).
Grobih Izrekov knjiga ne prinaša. Gorenjska pozna: Vsak fr«k ima «voj pr-dčk (Jedes Bflhnchen hat sein Tönchen). Iz svoje rodne vasi sem si zapomnU: Kdor »e e farji brati, nima kaj (s fim) oratl... Včasl Je Hudska brezobzirnost zabrisana, n. pr. Naj bo govno ali volna, da Je le polna (124).
Jezikoslovec bo mogel najti zase kako zrno. Podzavestno Je n. pr. etimologija zadeta т krilatici: Oko — v srce okno (140). BesedlAče za naäo latovftčlno »e bo dalo Izpopolniti lz tega ali onega zgleda: na Jeslh potegniti (umreti. 11J1. ne bo ve« kaüe Jedel (128). Žareča zarja naznanja p 1 h a r j a (veter).
Starinske oblike so ohranjene često ▼ et ihm: Brumne vtai, velike tatt pa za mizo posadi (29). Krajinčan voli pari. Bog pa ljudi (107). Koe. odpal U hm! Je zgteid, kl dokazuje, da se pri na« tudi z deležnikom Izraža telelnik. medtem ko Je v novi Slovenski alovnlcl dr. Branik to točko Izpustil.
V književnem zapisu Je pregovor to pa tam Izgubil «Tnfo mnemotehnlčno oporo, rimo. n. pr. Ričet noče v želodcu čičati. 1-aščan pravi: Ričet noče člčet.
Poleg tiskanih primerov se bo dobilo Se doTolJ Inačic: Delavec je hlebavec (40). BolJ*l je potecln ko podrlln (87), Počasi po Krasi (1451 Tudi čisto neznanih prilik bi mogli dodati. Nekaj zgledov: Smrdi ko kuga. — Drill «e. kakor bi bil meti« upal (na upanje prodal, t J. poparjeno). — Drž' se. kakor da mu Je mačka mlade snedla. — 2ena bogata Je rada rogata. — Od pete do ust ga je sama čeljust — Vsak svetnik k teb! roke drft — Učt po-

treba lakat' hleba. — Betica atori pravico (la force prime le droit, Gewalt «eht vor ЖвсМ). Navedene zglede vem od mladih no* ali lz Pleteržnlka. kl ga zbiralca menda nlata dovolj upoštevala. A. D.
GORKI IN DOSTOJEVSKI
Nedavno je v moskovski »Pravdi« D. Zoslavski proteatiral proti novi izdaji Dostojevskega »Besov« (ki jih imamo v slo-veničini v prevodu Vladimirja Levstika, izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1919) v založbi »Akademije«. Zdaj se je oglasil v moskovski »Literaturnaji gazeti« Maksim Gorki, ki pile:
Moje razmerje do Dostojevskega je že davno oblikovano ter se ne more spremeniti. V tem primeru pa sem odločno za novo izdajo »Besov« po »Akademiji«... Sem zoper spremenitev legalne literature v ilegalno, ki se prodaja od zadaj okoli, zapeljuje mladino s svojo prepovedanost-jo in je vzrok, da se pričakujejo neizrekljivi užitki od taHne literature... Mnenje Zaslavskega, čci. da je ta roman eno naj-slabotncjiih del Dostojevskega, je napačno. »Besi« so pisani jasneje nego mnoge druge knjige Dostojevskega. Poleß »Kara-mazovih« ao njegov najbolj posrečen roman.«	pj
k	MLADA POLJSKA
L. 1904. v Krakovu rojeni Jalu Kurek je prejel od Poljake literarne akademije nagrado v znesku 3000 zlotov za svoje zadnje delo »Grypa szaleje w Naprawie« (Hripa razsaja v Napravi), ki je iziel v varšavski založbi Gebethncr in Wolff. Mletni nagrajenec Je itudiral na krakovski univerzi In v Napoliju. Literarno se je pričel udejatvo-vati kot 1 "letni dijak. Do zdaj jc izdal štiri peaniike zbirke in tri romane (»Kim byl Andrzej Panicz«, »SOS« in Mount Evereat«).	s
»Biti pisateljeva lena, je poseben poklic. Poklic, poln velikih radosti in velikih nalog. 1'sake prave lena ima dolino*!. da »pravi svoje življenje v soglasje г livlje-njem izvoljenega mola. Globlja, lelju In mnogoliinejla pa je življenjska nalogu lene, ki naj bo model fantazije. Umetnikova lena mora paziti na vsako besedo in na vsak gib. Seiaktna beseda, nepremiiljena kretnja lahko prežene fantazijo, raztrga kopreno pravljičnega kraljestva in zatre v kali nastajajočo umetnino.«
Maeterlinckova žena
BERAČ
M. ZOftCENKO— pj
Neki berač se je navadil, da me je redno obiskoval. Dečko je bil videti zdrav kot dren, imel je ukrivljene noge, razce-fedranc hlače ter je bil nepopisno nesramen. Udaril je s pestjo po vratih ln ni rekel, kakor se spodobi: »Državljan, podarite mi kaj,« ampak: »Ne spodobi se, državljan, da zapodite brezposelnega.«
Obdaroval sem ga. enkrat, dvakrat, trikrat. Slednjič sem dejal:
»Na. bratec, tu ima! pet limon, pa izgini. če si tako prijazen! Motil me pri delu... Pred tednom dni se mi nikar ne prikaži.«
Po enem tednu je bil berač spet tu. Stresel mi je roko kot staremu znancu. Vprašal je. kaj pilem.
Podaril sem mu petačo. Poklmal Je la odšel.
ko je nekoč spet dobil svoj denar, je ostal med vrati in rekel:
»Državljan, morate mi dati nekaj več. Tečaju primerno... Slabo se mi godi.«
Moral sem se smejati njegovi nesramnosti ter sem mu dal neka) več. Ko pa je prišel prihodnjič, nisem imel denarja...
»To pot, bratec.« sem dejal, »nimam sam ničesar. Prihodnjič...«
»Kaj se pravi to.« je rekel, »prihodnjič? Zaman vas vendar ne bom obiskoval... Zahtevam svoj denar!«
»Tako.« sem odvrnil, »ali IrnaS sploh pravico do njega?«
4'rav za prav ne.< je rekel, »toda svoj denar moram Uneti: Ne ljubi se mi čakati.«
Pogledal sem ga — ne. to ni bila šala. Govoril je resno, užaljeno ter začel celo kričati name.
»SUSI*. tepec.« sem rekel, »povej, aH imo4 kakšno pravico.«
»Da in ne.« je odgovoril, »ne vem«.
Izposodil sem si pri sosedu pet kopejk — In sem mu jih dal.
Nikoli več ni prišel k meni — bil jo zares užaljen.
AEKSPIR V 52 JEZIKIH
Ljudska knjižnica v Birminghamu ie dolgo slule prek nnelpških mej. Ob ustanovitvi (1W581 le Slelit 1239 zvezkov, po večini podarjenih iz ftekspirovega kluba r omenjenem mestu. Dane» Ima v «lavnem 23Л00 snonifev ftekspirovih del v 52 različnih jezikih. Pole« darov, ki iih je poklonil britanski imnerij — pornča Tribune de Genove — vsebuje ta velika zbirka »ftekspi-rove pripovedke« v arabICinl. ki «e uporabljajo tam doli no arabskih Šolah, izdale v romunSfinl. kltalWinl. ruSČInl. armenMIni. Nadalje imajo blizu 400 snoplfev. kl so pribil iz Srbi|e. Polivke. Niponske. Portugalske In Švedske. Je H nrl postoiankl »Srbija« vatet tudi 0 Zupančič, nI razvlduo.