I z h a j a :
10. in 25. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo frankirati.
Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot.
V e I j a :
za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „SIira“ t Celovcu.
V Celovcu 10. septembra 1890.
Štev. 17.
Leto IX.
Narodno gospodarstvo.
Glavna moč in zaslomba naše slovenske stranke na Koroškem je paš slovenski kmet. Naša naloga je tedaj, da se v prvi vrsti oziramo na njegove potrebe in mu v gospodarstvu pomagamo ; naj zve naš oratar, da le v našem taboru najde prijateljev in pomoči, potem se bo tem rajši oklenil slovensko-katoliške stranke in nje voditeljev. Vsak rodoljub, vsak zavedni Slovenec naj se toraj potrudi za blagostanje našega kmeta.
Posnemajmo v tem oziru katoličane na Pruskem. Katoliški voditelji so tam ljudstvo tako k sebi privezali, da jim ga nobena moč ne more iztrgati, celò mogočni Bizmark nič ni opravil. To pa so dosegli z marljivim delovanjem na gospodarskem in socijalnem polju. Ne s praznimi obljubami in lepimi besedami, ampak z dejansko pomočjo so posegli v življenje nàroda. Pečal sem se z gospodarskimi vprašanji in nasveti, pa gospodarski program pruskih katoličanov se mi zdi najboljši. Prepričan sem, da bi nam ravno tako koristil. Njih program pa ima sledeče točke:
1.	Izobraževanje ljudstva v vseh strokah, posebno pa v zadevah posamičnih stanov; pouk v šolah, v društvih, na zborih. V tem oziru smo storili velik korak naprej, ko smo ustanovili „ka-toliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem11. Krepko delujejo za izomiko tudi Mohorjeva družba in politični ter strokovni časniki. Vendar bi naše ljudstvo potrebovalo še več pouka v gospodarstvu. Potreben bi bil za slovensko Koroško poseben popotni učitelj za kmetijstvo. Zelo bi nam ugajal tudi slovenski živinozdravnik, ki bi imel voljo, na raznih shodih našega društva predavati o živinozdravilstvu in živinoreji. Želeti bi še bilo, ko bi premožnejši posestniki pošiljali svoje sinove na slovensko kmetijsko šolo v Grm pri Novem mestu. Morda bi hotela družba sv. Cirila in Metoda razpisati nekaj štipendij za naše koroške mladenče, da bi mogli obiskati to šolo.
2.	Ceni kredit osebni in realni. Kmet pogosto pride v denarne zadrege. Blagà ima, pa ga ne more brž spečati, in tako dostikrat pride v foke posojevalcev, ki so mnogokrat njegovi verski in nàrodni nasprotniki. V tem oziru posojilnice dobro delujejo, in skrbeti nam je, da jih na Koroškem ustanovimo toliko, kar jih potrebujemo. Manjka nam še posojilnic za Velikovško okolico, za Ziljsko in Kanalsko dolino. Ker so pa posojilnice v nekterih, prometu bolj odtegnjenih krajih same v denarnih zadregah in toraj tudi kmetom ne morejo izdatno pomagati., potrebovali bi skupno,
osrednjo blagajnico v Celovcu po načrtu erdeljsko-saksonske ali pa blagajnice westfalske v Miinsteru. Osrednja blagajnica za vse Slovence v Celju ali Ljubljani bi nam ne bila tako priročna, ker bi v nujnih slučajih ne ustrezala tako točno in brzo, kakor bi to zamogla Celovška, kterej bi bile razmere raznih posojilnic na Koroškem dobro znane. V rokah imam izvrstna pravila za tak zavod.
3.	Za realni kredit kaže nam ustanoviti kmečko hipotečno društvo s pravico, izdajati zastavne liste. Tako društvo imajo v Miinsteru na Westfalskem. To posojuje denar le na posestva in sicer na 43/40/0-Od teh se zaračuni za anuitete Va °/o> tako da dolžnik društvu le 47* °/o plačuje. Dobiček društva se dolžnikom na dobro zapiše. Pri tem društvu bi bili kmečki dolžniki več ko za % % na boljem, ves denarni promet bi ostal v naših rokah in upljiv naše stranke bi bil velikansk. Posojilnice ne morejo posojevati velikih svot; v veliki potrebi je kmet ukljub posojilnicam prisiljen. kredita iskati pri nemških hranilnicah, ki potem dobiček obračajo za svoje mestne in nemško-liberalne potrebe in namene. Tako hipotečno društvo bi nam bilo zelo potrebno; bila bi to prava gospodarska trdnjava, se ve da le, ako bi bilo v zanesljivih in zvedenih rokah. Ustanova takega društva ni tako težavna, kakor bi kdo mislil. Naj bi naše politično društvo to reč vzelo v pretres !
4.	Misliti bo treba tudi na kmečke in obrtne zadruge, o kterih hočem drugokrat pisati.
Končam z besedami slavnega Čeha Palackega : „U6imo se in pridno delajmo,
Rešitve brez truda ne čakajmo.“
,	________ P o d j u n č a n.
„Zveza slovenskih posojilnic44 -skupna denarna zadruga.
S Krškega, 17. avgusta.
S Koroškega, kjer se letos več slovenskih posojilnic snuje, nego po vsem ostalem Slovenskem, došla je v slovenske novine opravičena želja, da bi „Zveza slovenskih posojilnic11 v denarnih zadevah tem našim zavodom na pomoč bila, t. j. posojilnicam pomagala z denarnimi zalogami, s hranilnimi vlogami ali izposojili. Ko sem zadnjič o teh zadevah pisal, priporočal sem, kako bi si posojilnice v tem same med seboj pomagale, danes si pa dovoljujem nasvete staviti, kako in na kakšen način bi^zveza11 to nalogo prevzela, kar koroške posojilnice žele in o čemer naj bi se pri bodočem občnem zboru nzveze11 razpravljalo. Do sedaj je
bilo delovanje „zveze“ v tem, da je izdajalo časnik „Zadrugo“ in v davčnih, zadevah skupnim in posamičnim posojilnicam pomagalo. „Zveza“ bila je do zdaj društvo. Če pa hoče svoj delokrog razširiti v navedenem smislu, postati mora gospodarska zadruga v smislu postave od 1. 1873.
V to svrho bi morale posamične posojilnice kot zadružnice, zadružni člani z omejenim ali neomejenim poroštvom pristopiti k „zvezi“ in se udeležiti pri njej ne samo z gotovim številom deležev, ampak tudi z večjimi ali manjšimi hranilnimi svolami. Da je sleherni posojilnici mogoče vsaj z enim deležem, recimo v znesku 100 gld. k „zvezi“ pristopiti, o tem nihče ne dvomi, če tudi razpolaga nekaj teh naših novejših zavodov še s pičlimi denarnimi sredstvi. Večje posojilnice bodo lehko po deset in več deležev vzele in celò hranilne vloge pri „zvezi“ ulagale, mesto pri drugih, tujih denarnih zavodih, pri kterih so lani imele 219.436 gld. ulo-ženih. Manjše posojilnice so pa morale na posodo jemati, tako je n. pr. lani bilo 76.553 gld. izposoj il. V bodoče naj bi posojilnice iskale iz-posojil pri j^vezi", ali pa „zveza" naj bi zalagala posojilnice kar s hranilnimi zalogami.
Predno se pa more kaj takšnega izvesti, treba bi bilo dobre podlage, dobrega pregleda o stanju slovenskih posojilnic, zlasti točnih podatkov o tem, kje posojilnice nalagajo in na kakšne obresti nalagajo svoje odvisne novce in kje in pod kterimi pogoji dobivajo druge posojilnice izposojilo. Pri bodočem zboru „zveze“ predlagal bi podpisanec, da se „zveza“ ustanovi kot denarna zadruga, ako mi dojdejo do takrat ugodni odgovori na sledeča vprašanja :
1.	Koliko svoto ima posamična slovenska posojilnica naloženo drugod, in na kakošne obresti ? (Koliko pri hranilnicah [kterih], posojilnicah [kterih] in koliko v poštni hranilnici [čekovni oddelek ali ne]).
2.	Koliko izposojil ima posamična posojilnica? Kje jih je pridobila? Na menico ali dolžno pismo? Na kakšne obroke? Za kakšne obresti?
Na podlagi takih dat se bode dalo določiti, ali kaže to skupno denarno zadrugo osnovati, ali kaže v „zvezi“ stoječim posojilnicam dajati posojilo ali hranilne vloge; na podlagi teh podatkov bode tudi mogoče določiti visokost obresti deležem, hranilnim vlogam in posojilom.
Zavoljo tega bi prosil slavna vodstva slovenskih posojilnic, da bi mi blagovolila odgovoriti na vsa omenjena vprašanja, ker bi rad do bodočega občnega zbora „Zveze“, ki bode septembra v Celju, nabral vse potrebno gradivo, s kterim je mogoče to važno zadevo slovenskih posojilnic rešiti. Slovenske posojilnice, ki se bodo po svojih zastopnikih udeležile občnega zbora, bodo sicer takrat svoje nazore razvile ; a mnogo se jih ne bode moglo udeležiti, zato naj bi blagovolili objaviti meni ali pa slavnemu predsedništvu v tej zadevi svoje nasvete. Radi važnosti predmeta naj bi vendar sleherna posojilnica svoje nazore po pismenem potu priobčila.
Denarne razmere so sicer občutne narave, vendar naj se slavne posojilnice nikakor ne obotavljajo o njih poročati. Zagotavljam jim, da ostanejo njih poročila z ozirom na subjektivnost tajna.
Ivan Lapajne,
podpredsednik in tajnik Krške posojilnice.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (O volitvi v Št. Mohoru.) Ker nam o volitvi v Št. Mohoru nobeden nič ni poročal, in smo še le iz drugih listov zvedeli, da sta imela naša kandidata po 16 in 20 glasov, mislili smo in to misel tudi v „Miru“ izrazili, da bodo to nemara večjidel slovenski glasovi iz Štebna (4), Brda (4), Žabnic (2), Ukev (3), Lipalje vesi (1); o Nemcih smo sodili, da niso za konservativno stvar skor nič storili, kakor v Celovškem in Beljaškem okraju. Zdaj pa zvemo iz nemške Beške doline, da je ravno narobe res. Na predvečer volitve je bilo 29 konservativnih glasov , med vo-litvijo je pa devet Slovencev odpadlo in prestopilo k liberalcem! Radovedni smo, kteri so to bili in kdo jih je premotil, da so svoje bandero tako sramotno zapustili? Zakaj nam o teh dogodkih nihče nič ni pisal? Ali v Ziljski dolini ni nobenega rodoljuba več?* Nemški Lešjedolci (Le-sachthalerji) pa so se bojda dobro držali, vsi so soglasno volili na konservativno stran. Iz nekterih občin spodnje Ziljske doline so se glasovi cepili, zato je Huber 4 glase več dobil, ko Ehrlich. Šlo-venska Žila se je letos jako slabo obnesla: velike občine Podklošter, Smerče in Strajaves so volile liberalno; o Bricih in Štebencih se je prej reklo, da so za nas volili, nazadnje so pa menda le v nemški koš skočili, če je res, da je devet slovenskih volilnih mož odpadlo. Po drugih krajih so Slovenci na dobrem glasu, da imajo več vere, ko Nemci; v Ziljski dolini je pa ravno narobe: nemški Lešjedolci so volili za katoliško stran, Slovenci pa liberalno ! To je pač žalostno !
Iz Celovške okolice. (Naše šole.) Če se mi pritožujemo, da se v šolah premalo slovensko uči, odgovarjajo nam zmirom: „Saj se tudi slovensko uči." Dobil sem pa v roke pismo neke deklice, ki hodi že šest let v šolo. Iz tega pisma lahko vsak posname, koliko slovenščine se otroci v naših šolah naučijo. Glasi se tako: „Nebosablena luba R., jas ti bischam an bar besedie, n panamte lepo busra-viti mene je tako douschas h tabe ni jasti use ti dorè busraviti vasche mu hodu in bog daj dabi dolgoschiveli." — Ali niso te vrstice zopet najboljša priča, koliko se nauče naši otroci v sedanjih naših šolah. Dolgo let morajo obiskovati šolo, in ko tisto zapustijo, ne znajo niti slovenski niti nemški pravilno pisati. Ali niso to uboge, usmiljenja vredne pare?
Izpod Jepe. (Taaffé in Slovenci.) Kakor se govori in kakor listi pišejo, ne bo se Taaife več dolgo obdržal na krmilu. Češka sprava mu je popolnoma spodletela, ker je tudi v tej reči pokazal premalo odločnosti in si ne upa nasproti stopiti pretiranim nemškim terjatvam, Slovanom pa pravičen biti. Enajst let je imel grof Taaffe časa, da bi rešil svojo nalogo in naredil spravo med narodi , v resnici pa si narodi zdaj še bolj sovražno nasproti stojijo, kakor prej. Saj pa tudi mazinca ni genil, da bi naredil mir in red. Jedro njegove politike je, da pusti vse, kakor je rado, to je skoraj kakor brezvladje. Ako so mu nasprotovali
* Uljudno prosimo, naj bi se nam naznanili tisti volilni možje, ki so zleteli v liberalni tabor, da bodo Slovenci vsaj poznali svoje izdajce in se pri prihodnjih volitvah varovali, take figa-može poslati k volitvi v Šmohor.
lastni uradniki, ni se zmenil za to. Po raznih deželah pusti manjšine tlačiti in stiskati, večinam pa prepušča brezpogojno oblast. Na Koroškem skoraj ne vemo za kako vrhovno, Dunajsko vlado ; naj se nam godijo še take krivice, naj še toliko upijemo in prosimo, do ministerskih ušes naše prošnje vendar ne pridejo; vlada se dela gluho in slepo, in nemško-liberalci vladajo v deželi z brezobzirno samo-vlastjo. In če pogledamo na Štajersko in Primorsko, tudi tam ni dosti bolje. Tako ne more dalje naprej iti. Slovenski državni poslanci so do zdaj vlado podpirali v vseh rečeh; dostikrat so v kaj privolili, kar volilcem ni bilo ljubo. Nastane pa vprašanje, ali bo poslancem to tudi zanaprej še mogoče ? Ako vlada nas Slovencev noče poznati in poslušati, ako vse v nebo kričeče krivice, ki jih trpijo koroški in primorski Slovenci, ne najdejo odmeva na Dunaju, potem bo tudi naš narod zgubil potrpežljivost in zahteval od svojih poslancev bolj odločno postopanje in če treba tudi to, da stopijo v opozicijo. Kaj bi nam zamogel tak korak škodovati? Koroški, štajerski in primorski Slovenci nimajo kaj zgubiti, naj pride vlada kakoršna hoče. In kaj je s Kranjci? Oni so toliko utrjeni, da jim nobena vlada ne more več vzeti večine v deželnem zboru, tedaj tudi ne deželnega odbora ; pa tudi mestnega zbora Ljubljanskega ne bodo z lepa zgu-Wli. Kaj pa sicer še imajo, kar bi mogli zgubiti ? Težko, da bi se spet prenarejal učni načrt na srednjih šolah. Ako bi prav kaj malega zgubili, pomisliti je treba, da bo to le kratko časa trpelo. Nova nemško-liberalna vlada se ne bo mogla dolgo obdržati. Liberalci se niso v ničemur poboljšali, padli bodo v svoje stare grehe in napake in vse nàrode proti sebi zdramili. Vrhu tega je nemško-liberalna stranka že močno oslabljena; nove stranke antisemitov in nacijonaleev jej bodo na vso moč nasprotovale, brez Poljakov še večine v državnem zboru ne spravijo vkup ; ako se jim pa Poljaki pridružijo, razcepila se bo tudi poljska stranka na dvoje: kajti že zdaj se Poljaki ločijo na konservativce in demokrate, pa vse še bolj na tihem; kakor hitro pa bi ktera teh strank stopila v dogovore z Nemci, porabila bo druga stranka to kot orožje zoper njo, in medsebojni prepir se bo dvignil v visokem plamenu. Zato je moja misel, naj bi se slovenski poslanci preveč ne bali Taaffejevega Padca, ampak naj odločno na noge stopijo, kajti ^aše stanje je neznosno.
Iz Štebna pri Žili. (Cerkvena slavnost.) Trav vesel je bil za nas 24. dan avgusta. Pet Popravljenih in olepšanih oltarjev je bilo na novo magoslovljenih. Okoli poldesetih so se pripeljali ?• dekan Jožef Prič in g. okrajni glavar lz Št. Mohora. Požarna straža je gospode dostojno sPrejela pri slavoloku, ki je bil postavljen konec vasi. Najprej se je novi zvon v zvonik potegnil, Potem so g. dekan blagoslovili pet oltarjev in podobo Lurške Matere Božje. Gosp. dekan so napravili lep nagovor, in potem je bila velika peta ttmša, pri kteri je streglo pet duhovnikov. Ljud-stya je bilo obilno, ker je bilo vreme ugodno. Posebna hvala gre gosp. Zernatu iz Trebnjega pri beljaku, ki nam je oltarje in lečo tako lepo pozlatil.
, 0d spodnje Krke. (Naloga katoliško-po-Gičnega in gospodarskega društva.) Pri rias so nastopili časi, ki so bili prerokovani, da bodo
nastopili krivi preroki ter ljudi tako begali in mešali, da bi še pravične zmotili, ako bi bilo mogoče. Eni se držijo še tega, kar v cerkvi slišijo in so se od starišev naučili, drugi še prebirajo „Mir“ in Mohorjeve bukve; dosti jih je pa, ki jim na ušesa upijejo : „Kaj si tudi ti tak trap, da boš farje poslušal? Ali ne veš, da ti le za svojo mavho govorijo !“ Tako mnogi, ki še niso preveč hudobni, pa vendar bolj na posvetno navezani, več ne vedó, komu bi verovali, ker so premalo izšolani, sveta ne poznajo in resnico od laži ne vedo ločiti. Vsaka stranka jim le dobro obeta, pomaga jim pa dejansko nobena ; časi so zmirom hujši vkljub vsemu vpitju in rogovilstvu. Ako hoče tedaj slovensko-katoliška stranka ljudem dokazati, da skrbi v resnici za blagor našega kmeta, ne sme ostati pri samih besedah, naj bodo že pisane ali govorjene, ampak ona mora ljudstvu dejansko pomagati. Tako bodo svoje prijatelje najprej spoznali. V tem oziru ima naše politično in gospodarsko društvo veliko dela pred seboj. Naj kmetom priskrbi dobrih semen, plemenske živine, poljedelskih strojev; naj ustanovlja posojilnice in gospodarske zadruge itd. Seveda je za' to potreba veliko denarja ; naše društvo je pa še mlado in slabo, ima še pičlo podporo. Zato bi bilo želeti, naj bi zaupni možje pridobivali vedno več novih udov. Odbor pa naj bi se obrnil s prošnjo do slovenskih rodoljubov na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, naj nam pridejo z d a-rili na pomoč. Ako slovenska vzajemnost ni gola fraza, potem morajo spoznati, da imamo mi Korošci izmed vseh Slovencev najbolj težavno stanje, in da brez zdatne podpore od svojih bratov za sedaj nič ne opravimo. Naj bi Kranjci vendar pomislili, da se borimo tudi za nje. Kajti če smo mi enkrat na tla vrženi, potem bo nemštvo svoje roke stegnilo po gorenjski strani, kjer ima že zdaj nekaj zaslombe na Tržiču in na večjih obrtnijah, ki so vse v nemških rokah. Videant consules !
Iz Podjunske doline. (Besnost nemškutarjev.) Naši liberalci —posilinemci so zdaj besni, kakor kušarji, ker pri volitvah v našem okraju niso nič opravili. Rogovilijo in ščujejo, da je groza. Posebno zlorabijo nesrečni dogodek Pod-kloštrom. Trosijo laži, češ „Einspieler je že zaprt, on je morilec“. Zasmehujejo vero in slovenščino, in naredili so poseben lov ali jago na tiste duhovnike, ki so pri volitvah delali za slovensko-kato-liško stranko; posebno Čehe imajo v želodcu. Surovo napadajo gosp. Tinjskega kaplana in govorijo o njem izmišljene reči. Ta mož se nikjer ne sme več prikazati. Ravno tako sovražijo gosp. Šmihel-skega kaplana. O njem pišejo, da je agitiral pri volitvi v Doberli vesi, da je v Libučah v skednju delil volilne liste itd. To vse bi ne bilo nič hudega in nepostavnega, pa resnica vendar ni. Naj le lažejo in upijejo, saj oslovski glas ne seže do nebes. Nek liberalni gestir se je 'bojda izrazil: „Dobro je bilo, da so Kristusa križali, saj so ga tako sami farji.“ Iz tega vidite, kako prismojene besede imajo ti ljudje v ustih. Po vseh liberalnih gostilnicah se ščuje zoper duhovnike in Slovence, in naši nezavedni kmeti še tje hodijo in takim ljudem svoj denar nosijo ter poslušajo, kako se vpričo njih blatijo naše svetinje. Kmeti so pač v ne-kterih krajih iz prejšnjih časov tako oplašeni in v
strahu izrejeni, da se vsacega bradača bojijo, ki ima gosposko suknjo, in si ne upajo nič reči, če hi še tako grdo govoril. Če se že za Božjo čast ne potegnejo, toliko manj za ubogo slovenščino. Taki pač zaslužijo priimek, ki ga jim Nemci dajejo „bindischer Tocker“. Kajti bolj ko so zaničevani, bolj se priklanjajo in sami sebe ponižujejo.
Iz Javorja pri Črni. (Naša šola.) Ni še dolgo, kar je krajni šolski sovet Črnski pri nas ustanovil šolo za silo, ne da bi nas prašal. Šolska izba je v gostilnici, najbrž zato, da bi se otroci od pijancev učili lepega obnašanja. Učitelj pride iz črne dvakrat na teden, v četrtek in v nedeljo dopoludne, kedar bi bil čas, da bi šli otroci v črno k sv. maši. Če pošljemo otroke v šolo, zamudijo Božjo službo, ako jih pa ne pošljemo, smo kaznovani! Radovedni smo, ali nas bodo tudi po zimi kaznovali, ko pade do šest in osem čevljev debel sneg in še odraščeni ne morejo od hiše. Tako se z nami dela, prav libe-ralno-absolutistično. Krščanskega nauka v šoli nič ni. Uložili smo pritožbo in bili osebno pri g. predsedniku, pa do zdaj še nemarno odgovora.
Iz Medvod. (Sejmi.) Tudi pri naš so se ustanovili trije sejmi za živino in drugo blago. Prvi je dné 3. marca, drugi 4. septembra in tretji 4. novembra. Pretečene tri sejme so domači živinorejci prignali mnogo lepe živine. Tudi iz Koroškega so prišli nekteri živinski kupci in nakupili nekaj glav. Nadjamo se, da se bodo naši sejmi kupcem kmalu prikupili, ker pri nas je lepa živina.
Iz Lahovč pri Cerkljah. (Letina. — Družba treznosti.) Letino imamo, hvala Bogu, dobro. Dovolj smo pridelali žita in krme, pa tudi sadja bo precej. Naj bi le tudi ljudje Božje darove zmerno uživali ! Tudi v tem se je pri nas na bolje obrnilo. Odkar se je ustanovila družba treznosti, se ne spije več toliko smrdljivega špirita. Le stari pijanci se nočejo poboljšati. Dobro bi bilo, ko bi se take družbe po vsem Slovenskem ustanovile, če že ne zoper vsako pijačo, pa vsaj zoper žganje. Kajti žganje spodkopuje naše zdravje in slabi naš rod, ki je bil prej tako krepko vesel in lep ; žganje uniči tudi lepo šego in dušno življenje ; žganje rodi prepire, pretepe in poboje, ter mladino čisto zdivja; žganje spodkoplje naše premoženje, kajti žganjar ne mara delati, pač pa zmirom zapravlja. Koder se vino pije, so ljudje veliko bolj mirni, priljudni, krotki, veseli, delavni in zdravi. Dolenjci dajejo zdaj že lepše in močnejše vojake, kakor Gorenjci; včasih je bilo pa narobe. Krivo pa je to, ker se je na Gorenjskem udomačilo nesrečno žganje.
Iz Krškega. (Slovenski zemljepisni atlas. — Vabilo na naročbo.) V rokopisu imam pripravljen slovenski zemljepisni atlas, ki bode v prvi vrsti raznovrstnim slovenskim šolam primeren. Ako dobim dovolj naročnikov, hočem ga s a m založiti, čeravno se mora vtakniti v tako delo veliko denarja. Uljudno vabim torej vseskupno slovensko občinstvo na obilo naročbo prvega slovenskega šolskega atlasa, čegar cena bode 1 gld. Naročnine ni treba naprej pošiljati.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Lapajne, šolski ravnatelj.
Od štajersko-koroške meje. V počitnicah poprijel sem za potno palico, ter peš podal se pogledat v sosedni nam Korotan. Na praznik velike
Gospojnice ustavil sem se v Velikovcu ter ogledal si tamošnjo staro in lepo mestno cerkev, kjer sem tudi bil pri božji službi. Cerkveno petje mi je zelo dopadlo, zares v cerkvenem slogu, glasovi lepi in ubrani. Zvedel sem, da večina Velikovških učiteljev sodeluje pri cerkvenem petju; tako je prav, vsa čast takim učiteljem, ki dajejo Bogu, kar je Božjega. Opazil pa sem tudi velik nedo-statek. Videl sem namreč več psov pojati se po cerkvi. Neki gospod pripeljal je seboj velikega kosmatinca, sedel v klop, psu pa pokazal, naj se vleže pred klopjo, kar je le-ta tudi storil. Ne, mislil sem si, to pa ni prav. To je oskrunitev hiše Božje in verniki se motijo v pobožnosti svoji. Pri nekterih cerkvah je v navadi, da je na durih pribit opomin, da ne sme nihče psov v hram Božji voditi; gledal sem tudi pri Velikovški cerkvi, ali so taki opomini pribiti, pa nisem jih mogel najti. Ni toraj čuda, da posamezniki tako zlorabijo hišo Božjo. Morda bodem s temi vrsticami pripomogel, da Velikovčani odpravijo ta nedostatek, ter da on-dukajšnje cerkveno predstojništvo odločno prepove voditi pse seboj v cerkev in dotičnike, kteri se ne bodo po prepovedi ravnali, naznani političnej oblasti. Ako na svojem potovanju še kaj zanimivega zvem, poročati Vam hočem.
Od sv. Križa na Murskem polju. (God sv. Cirila in Metoda.) Slovenci! „Dokler verno srce za naš ndrod bije, slovenska reč nam živo klije.“ Lep dokaz teh besed je bila svečanost, ki so jo fantje • iz župnije sv. Križa na Murskem polju na predvečer sv. Cirila in Metoda, tema svetima slovanskima blagovestnikoma na čast v Iljašovcih naredili. Na prostornem Farkašovem bregu so postavili in lepo ovenčali šotor in pred njim drevesa, na kterih so prav umetno v podobi križa celo noč kurili in tako daleč okoli Slovence opominjali na naša sv. apostola in učenika Cirila in Metoda, na nja blage nauke in trpljenje. Z velike ceste so nastavljene veje kinčale vhod k slavišču, pred kte-rim je stal krasen slavolok z dobro izbranimi napisi. Zvečer o „Zdravo Mariji“ so pričetje slavnosti možnarji glasno naznanjevali in godci so svirali iz vasi do cerkve in zopet nazaj. Krog šotora se je zbrala lepa množica ljudi, in vaški fant nam je v lepem slavnostnem govoru povedal, kako sta nekdaj sv. brata Ciril in Metod našim očakom prinesla luč sv. vere in slovansko knjigo v cirilici pisano, koliko sta trpela zato, ker sta slovansko ljudstvo v veri slovensko poučevala. Žalibog še dandanes Slovenci, kteri se za blagor svojega naroda trudijo, javno preganjanje trpijo. Nasprotniki so celo naredili „Schulverein“, da bi naš narod potujčili in še društvo „Sudmark“, da bi našo zemljo spokupili in tako nas prisilili jim hlapčevati. Ne vdajmo se ! Branimo svoj nàrod in svojo zemljo! Potem je še drug vaški govornik povedal, kako je Slovencem nemškutarija v pogubo in sramoto. Med Nemci ne bi našli moža, kteri bi rekel, „jaz nočem z Nemci biti, jaz bom Slovenec". Iz Slovencev pa je žalibog toliko mož, ki komaj nekoliko nemški razumejo, že svoj ndrod zaničujejo in zapustijo-Mladina! čitaj vrlo življenje sv. Cirila in Metoda, in te sramotne, svojemu nàrodu pogubne zabrede te bo Bog obvaroval. Tudi Slovenci imamo svojo zgodovino. Stari gotiški zgodovinar Jornandes piš0 namreč o Slovencih, da, ko so drugi narodi se bo-
jevali, morili in ljudstva tlačili, so Slovenci mirno polje obdelovali, iz tega veselo živeli in ne imeli sužnjev ; in ^Ijubi moji, to je vendar najslavnejša zgodovina. Že stari Grki so venec plugu, pa ne meču podelili. Mladina! drži se sv. vere, ktero sta sv. Ciril in Metod našim očetom prinesla, in naj te ljubi Bog živi v miru in edinosti. Na to so fantje zapeli „Slovenec sem“ in potem smo vsi stojé cesarsko pesem pevali. Tako nas je večina celo noč pri godbi in petju na svetišču veselo prebudela. Rano zjutraj dné sv. Cirila in Metoda smo sklenili svečanost s tem, da nas je godba skupno spremila v farno cerkev k sv. maši.
Kaj dela politika.
Privolitvah v koroških mestih so povsod voljeni nemški liberalci, kakor je bilo pričakovati.
V	Velikovcu je propadel „vodja liberalcev1' dr. Lug gin. Voljen je znani Jakob Plaveč p. d. Škorjanc. Nemara bo ta še huje ropotal zoper Slovence, kakor dr. Luggin. Iz sveta jih pa oba ne bosta spravila. V Spitalu je voljen znani dr.Stein-w e n d e r nasproti kandidatu Celovškega odbora, ki ni dobil nobenega glasu. Veljava Celovških ve-likašev vidno pojema, kakor vidimo iz teh dveh volitev. Steinwender je sicer hud Nemec, pa nasprotnik starih liberalcev, tedaj v zboru ne pojde tako gladko, kakor doslej. Želeti je še več Stein-wenderjev, da se ti možaki enkrat med seboj sprimejo, da ne bodo zmirom Slovencev rešetali. —
V	gornji Avstriji je zmagala katoliška stranka. Kak razloček med pravimi Nemci in našimi renegati in ponemčenci! — Na Češkem je še zmirom hud prepir med Nemci, starimi in mladimi Čehi. V nemško-češko spravo . skoro nihče več ne veruje. Pač pa se nadejajo Nemci, da pride spet liberalna vlada, ki bo Čehe s silo potlačila. Temu nasproti se čujejo glasovi, da se hočejo stari in mladi Čehi sprijazniti in prepiru v domačem taboru konec storiti. Prav bi bilo!
Nemški cesar je šel ruskega cara obiskat. Listi mnogo pišejo, kaj bi bila med seboj govorila ; gotovega pa nobeden nič ne ve. Toliko bo morda res, da je obiskovanje nekoliko pripomoglo, da se mir še nekaj časa ohrani. Ruski car hoče res mir ; Viljemu je pa to težko verjeti. Čemu pa lazi okoli vseh kraljev in jih nagovarja, naj ž njim držijo? Ali se res Francoza tako boji ? — Govori se, da se naš in nemški cesar snideta 17. septembra v gradu Rohnstock v Šleziji. —Nemški princ Kob ur g se je spet povrnil v slovansko Bolgarijo. — Ukljub potovanju Viljema v Rusijo se vendar zagotavlja, daje zveza med Rusom in Francozom gotova reč. — Na Laškem pa se množijo protiavstrijske demonstracije. Sline se jim cedijo po Trstu in Tridentu. Laška vlada je razpustila vsa društva z imenom „Oberdank“, da se Avstriji preveč ne zameri. — V Maroki je bil punt, pa sultan ga je zadušil. — Čudne reči se godijo v turški Armeniji. Turki in divji Kurdi ropajo, morijo in požigajo med armenskimi kristjani, kakor bi bili v sovražni deželi. Nemara bo še Rus vmes posegel, in lahko se vname velika vojska. — V srednji Ameriki se še vojskujejo, pa menda ne bo več dolgo. Nekteri poročajo, da je mir že sklenjen
med Salvadorjem in Guatemalo. Hondurci so bili nedavno tepeni od Salvadorcev, če gre telegramom verovati. — Nemški delavci, socijaldemokrati, so zmirom bolj predrzni. Nedavno so napravili velik shod v Berolinu in lučali kamenje v policaje. Ti so prijeli za orožje in tako je bilo več ranjenih.
Gospodarske stvari.
Razpis!
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grimi pri Novem mestu, — z
dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom —, izpraznjenih je 6 deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1890/91, ktero se prične 1. novembra 1890.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od kterih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tudi:
1. Plačujoči učenci, kteri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje, in pa 20 gld. šolnine na leto ; in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo do 29. septembra 1890 izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričalo o lepem vedenju.
Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je re ver z ali obvezno pismo starišev oziroma varuha, zaradi vzdrževanja učenca.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dné 21. avgusta 1890.
Za pouk in kratek čas.
Hrabra žena.
(črtica iz francoskih vojsk.)
Francozi pod poveljstvom generala Žurdana so bili pri Wurzburgu od Avstrijancev tepeni in so bežali proti domu. Ker jim je vsega manjkalo, so med potoma kradli in ropali, kar jim je pod roke prišlo in se. je dalo lahko odnesti. Težko je bilo pred njimi kako reč skriti, ker so imeli take pse s seboj, ki so vse zvohali in preiskali vse kote. Bil je pregovor, da je le taka reč pred Francozi varna, ki se je skrila v tičje gnjezdo. Posebno veliko je pred Francozi prestala neka uradniška družina ob reki Majni. Ta je bila dvakrat na en dan, dopoludne in popoludne 7. septembra 1796 od bežečih Francozov oropana. Perje, ktero so Fran-
cozi iz posteljskih blazia stresli, bilo je razstljano po dvorišču, in vrabci so ga nosili v svoja gnjezda. Eazna posoda je ležala križem po tleh, ki so jo razmetali iz hudomušnosti. Uradnikova žena je hodila po dvorišču in pobirala posodo, kar je bilo še cele. Njena dva dečka sta lovila in skup zganjala kure, ki so bile iz strahu zletele na drevesa ali posedle po strehah. Domača dekla pa je s poti spravljala raztrgano obleko, ki so jo Francozi pustili in se preoblekli v obleko, ki so jo uradniku vzeli. Po celi hiši je bilo vse v takem stanu, kakor je mravljišče, ki ga je junec s svojimi rogovi razkopal.
V tem so pridirjali nekteri ogerski huzarji in so zahtevali vina. Uradnik jim pové, da je bil dvakrat od Francozov oropan, in da mu niso pustili druge pijače, ko vodo v vodnjaku. Na to so huzarji odšli. Ko so uradnikovi hlapci videli avstrijske vojake, mislili so, da zdaj Francozov ne bo več blizo, in šli so v gozd po konje, ki so bili tam skriti. Komaj pa so odšli, pridrvi že spet nova četa Francozov. Spet so kure z velikim hrupom zletele na drevje, gospa z dečkoma se je skrila v drugo hišno nadstropje, le gospodar je ostal na dvorišču. Častnik, ki je vodil to četo Francozov, ni prašal po jedi in pijači, ampak hotel je denarja in zahteval ključ do blagajnice. Gospodar reče: „Ključ je na vratih, blagajnica je pa že davno od-nešena in izpraznjena/' Častnik pa je imel to le za prazen izgovor in je sklenil, da hoče trmastega uradnika ustreliti dati. Vendar brez uzroka si tega ni prav upal. Pa tožnik se je kmalo našel. Ko so uradnika zvezali, pristopil je neki tičar, ki je v soseski živel, in ta je imel jezo na uradnika, ker ga je ta pred letom tri dni priprl zavolj lova na slavčke. Tožil je zdaj uradnika, da je v skrivni zvezi z Avstrijci in da je še le pred kratkim govoril z ogerskimi huzarji.
To je bilo častniku zadosti, da je uradnika na smrt obsodil. Vojaki so nabasali puške in peljali uradnika zvezanega na travnik, kjer so ga mislili ustreliti. To videti, začela sta uradnikova sinčka na vso moč upiti. Žena pa je hitela iskat kakega orožja. Našla je moževo risanico. Letela je z njo za možmi, da bi moža rešila, akoravno še ni vedela, ali je puška nabita ali ne. Ko pride do zida, ki je vrt ločil od travnika, naslonila je puško na zid; pa še prej, ko je utegnila pomeriti, spodrsne se petelin , in puška se sproži z močnim pokom. Francozi so močno prestrašeni pogledali okoli sebe. V tem hipu se prikažejo v daljavi uradnikovi hlapci na konjih, ktere so bili v gozdu polovili in so zdaj z njimi jahali domov. Francozi pa so mislili, da so to avstrijski konjiki, in so bežali kakor zverina proti reki Majni, kjer so imeli svoj čoln privezan. Uradnik pa je ostal sam zvezan na travniku in ni vedel, pri čem da je. Kmalu pa pride žena in ga razveže ter mu pové, da je ona strelila. Priletela sta tudi dečka in z velikim veseljem ^o spremljali očeta v hišo.	M. Pirnat.
Smešničar.
Pri zadnjih volitvah so nekemu Slovencu, ki ni hotel z nemško stranko voliti, žugali: „Se boš pa grofu zameril !" Mož se pa naglo odreže: „Kaj za to? Grof se je meni že davno zameril!"
Miha: „Zakaj pa ne greš k zdravniku, češi tako bolan?"
Jaka: „Zato, ker nočem še umreti."
* *
* *
Prvi lovec: „Vražja puška! Spet zajca nisem zadel. Glej zlomka, kako teče!"
Drugi lovec: „Ali ne veš, da mora prej k notarju leteti, da mu testament naredi!"
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Za šolo v Glinjah so s vitli cesar podarili 100 gld. — Tožbo zavolj žaljenja časti je uložil zoper našega urednika učitelj Janez Mak v Glinjah zavolj notice med koroškimi novicami v „Miru“ štev. 15. — Tožbo lastnika našega lista č. g. Einspielerja zoper urednika Forestija je prevzel dr. Porzer na Dunaju. — Naši liberalni listi se še vedno smešijo s trditvijo, da je g. Einspieler v preiskovalnem zaporu! Čemu neki? — Župan Grum iz Podkloštra trdi v listih, da je bilo vse res, kar je o Podklošterski zadevi pisala Beljaška „Deutsche Allg. Zeitung". Ali je bil mar tudi on med pretepalci, ki so vrata vzdigovali, da vse tako dobro ve? Če pa ni bil, naj molči, kedar taki govorijo, ki so bili priče. — V Borovljah so odprli drugo strojarno. — Pogorel je Valej v Gospi Sveti. — V Bajdeku na Žili je pogorelo sedem gospodarjev. — Deželne sodnije nadsvetovalec gosp. Zechner je prestavljen iz Celovca v Ljubno na gorenjem Štajerskem, kjer je imenovan za predsednika okrožne sodnije. — Toča je tolkla okoli Celovca in po rožni dolini 25. avgusta. Padala je debela, kakor orehi; škode je mnogo, posebno na sadju. — V Vrbskem jezeru je utonil Jak. Schwarz iz Varaždina. — Forestijev Beljaški list se je lagal, da je šel naš urednik v Podklošter, da je tam celo noč zboroval in kmete učil, kako naj pred sodnijo govorijo. S to zlobno lažjo ga hoče sumničiti, kakor bi hotel kmete zapeljati h krivemu pričevanju. Besnica je, da je naš urednik med kmeti ostal le do pol enajstih zvečer ; učiti jih, kako naj govorijo, pa ni bilo treba, ker so vsi nedolžni, to-raj jim najbolj kaže, da govorijo pred sodnijo to, kar vejo, namreč resnico. — Točo so imeli v Lipalji vesi. — Opozarjamo na današnjo prilogo katoliške bukvarne v Ljubljani, kjer se priporočajo tri nove molitvene bukvice. — V rožni dolini je bil hud vihar; sadje je skoro vse na tla potresel, večjidel še nezrelo. Neki koči je odnesel streho.— Premožnejše gospodarje, ki imajo sinove, kateri so dovršili ljudsko šolo, opozarjamo na kmetijsko šolo v Grmu pri Novem mestu, ki se spet začne ob vseh svetih. Šola trpi dve leti. Mladenči se učijo mnogo potrebnih rečij, ki jim pozneje zelo koristijo pri gospodarstvu. Za hrano, stanovanje in pouk se plača samo 10 gld. na mesec. — Neki potepuh je šel v romarsko cerkev v Dolini pri Pokrčah in tam denar iz pušic kradel. Cerkovnikova žena to zapazi, zaklene vrata in gre po žandarje. Med tem časom se je lump v cerkvi obesil, ker ni mogel ubežati. Našli so pri njem 15 gld. nakradenih denarjev. — Tožbo je vzdignila „Villacher Zeitung" proti „Deutsche Allg. Zeitung". Tedaj še Nemcem se Foresti ne dopade! — Stariši, ki želijo kakega
dečka spraviti v latinske šole, morajo se, ako še ni vsprejet, dné 14. ali 15. tega meseca med 8. do 12. uro predpoludnem, ali pa med 3. do 6. uro popoludne pri ravnatelju v šolskem poslopju oglasiti in krstni list pa šolsko spričevalo s seboj prinesti; pozneje se ne vsprejemajo več. Izpraševali se bodo za vsprejem dné 16. in če bo treba Se naslednje dni t. m., predpoludnem pismeno, popoludne pa ustmeno. — Blaško jezero je bilo povodom cesarjevega rojstnega dné, t. j. 18. avgusta, prvokrat razsvetljeno.
Na Kranjskem. Za zdravnika v Črnomelj pride gosp. dr. A. Kaisersberger iz Idrije. — V Krškem je pri vajah konj padel in vojak je prišel pod njega ter se precej poškodoval. — V Toplicah na Dolenjskem je bilo letos dosti odličnih gostov.
—	Strela je užgala župnijski skedenj v Smledniku.
—	V Zagonu pri Postojni je utonil vojak med kopanjem. Doma je bil iz stare vasi pri Cirknici.
—	Cerkev v Stepanji vasi pod Ljubljano dobi novo podobo sv. Štefana, ki jo je slikal Jur Šubic v Parizu. — V Verdu pri Vrhniki je umrl znani rodoljub Fr. Kotnik. —- Iz papirnice v Vevčah so izpustili klorno apno ; vsled tega so v Savi poginile vse ribe in raki. Ali bodo ribiči le odškodovani? — Novo mašo so imeli v Sorici. — Huda suša je bila na Krasu ; pitne vode je zelo primanjkovalo. — Slovensko bralno društvo v Tržiču je imelo veselico dné 7. septembra. — Hude viharje so imeli po Kranjskem na več krajih: v Postojni, v Krškem, v Selcah, v Ljubljani. Polomilo je mnogo drevja, v Ljubljani 60 starih kostanjev ; v Selcah je enega človeka ubilo. — Slovensk atlas (zemljevid) misli izdati g. Lapajne v Krškem. Tacega že davno pogrešamo. —• V Kranju se je ustrelil orožniški straž-mešter Schaffer. — 24. septembra bo glavna skupščina družbe st. Cirila in Metoda v Ljubljanski čitalnici. Pričakovati je obilne udeležbe. Ker v Ljubljani ne manjka prostorov, bilo bi morda umestno, ko bi se k veselici po končanem zborovanju povabili vsi društveniki, ki utegnejo priti v Ljubljano.^
Na Štajerskem. Velika Sokolska slavnost vršila se je dné 7. in 8. sept. t. 1. v Celju. Sni-deli so se tam slovenski, hrvaški in češki sokolci v obilnem številu. — Stepli so se v Št. Petru pri Mariboru; pri tej priliki je eden župana in prejšnjega poslanca g. Fluherja smrtno ranil. — V Razvanju pri Mariboru je posestnik W. ubil občinskega slugo Irgoliča. — Pesek je podsul 63 letnega delavca Bunda, da je za ranami umrl. — Z vozom in kravami je v Savinjo zdrknil Miha Holubar blizo Celja. Mož je za ranami umrl. — V Hrastniku jn vlak povozil neko gospodičino. — Obesil se je gostir Ogrizek v Rogatcu. — Na gornjem Štajerskem so vjeli postrv (forelo), ki je tehtala 22 kil.
—	Toča je pobila okoli Gradca.
Na Primorskem. V Trstu je umrl dr. Ra-nelj, rojen Korošec. — Tržaški lahoni se še zmi-rom s petardami igrajo. Eno so zasmodili pred nišo slovenskih delavcev, drugo pa v policijski hiši.
„Nàroden dom“ hočejo zidati v Barkovljah pri Trstu. — Tudi na morju, v Trstu in isterskih mestih so imeli hud vihar, ki je napravil mnogo škode.
Po drugih deželah. Pri Freistadtu v Šle-ziji so našli velik zaklad premoga. Angleški milijonar Elliot ga bo kopati začel. — Na Karolin-
ških otokih so divjaki pomorili 26 španjskih vojakov.
—	Pri Bordealu na Francoskem je vlak skočil iz tira ; več oseb je ranjenih. •— V Montieru na Francoskem je zgorelo 140 hiš. — Nemški pevci so imeli na Dunaju veliko slavnost. Prišli so tudi pevci iz Nemčije in vsi skupaj so preslavljali nemško edinost, kakor bi bila Avstrija že pod Prusom. Ko bi mi Slovenci kaj tacega počeli, klicali bi nas izdajalce in tirali nas pred sodnije. — Poljak Po-brinski je podaril jugoslovanski akademiji v Zagrebu 70.000 rubljev. —- V Friedlandu na Moravskem je zgorelo 22 hiš in cerkev. — V Man-šestru na Angleškem je pogorelo kraljevo gleda-dališče. — V Turnovu na Češkem je strela v cerkev udarila in jo užgala, da je vsa zgorela. Zvonovi so se raztopili. —- Vlak je iz tira skočil blizo Pariza; 2 mrtva, 6 ranjenih. — V Sibiriji, ki je razupita kot dežela mraza, glada in strahu, se prebivalstvo močno množi. Na jugu je namreč dežela rodovitna, in Rusi se močno tje selijo. — V Ameriki, dežela Pensilvanija, bil je strašen vihar, ki je porušil nad sto hiš. 40 oseb je mrtvih, 100 ranjenih. — Velik gozd je pogorel ua Korziki. — Na zadnji Zagrebški sejm se je prignalo 3994 goved, 1510 konj in 1700 prešičev. Ker se v Zagreb zmirom več živine prižene, sklenil je mestni zbor, da bo odslej vsako sredo živinski sejm. — Na Irskem preti lakota zavolj slabe letine. Bogate Angleže je lahko sram, da ubogim svojim podložnim ne pomagajo. — Kolera se širi na Kitajskem in Japonskem v Aziji. Na Španjskem pa pone-huje. — V Monsu na Francoskem je 16.000 rudarjev ustavilo delo. — V Readingu v Ameriki je en vagon v brezdno skočil; 5 je mrtvih, več ranjenih. — Pogorelo je mesto Tokaj, kjer raste najboljše ogersko vino. Tudi v Kabi je zgorelo 40 hiš. — V Makarski v Dalmaciji so napravili veliko slavnost na čast pesniku Kačiču. Bilo je do deset tisoč ljudi. — Na Sardiniji je bil hud vihar, ki je naredil dosti škode; več ljudi je ubitih. — Velikanski gozd je pogorel v Afriki. — Na Laškem je vihar več hiš in cerkva porušil; mnogo ljudi je usmrtenih. — Tudi na Francoskem so imeli hud vihar. — V Emanarezi v Ameriki je vihar podrl 40 hiš. — Na Algerskem v Afriki je pogorelo dvoje mest. — Na Laškem roparstvo vnovič cveti. Ropajo pri belem dnevu na deželi in sredi mest.
—	V Parizu so našli pod zemljo 100 dinamitnih patron.
Vabilo
na
tzvanrednt občni zbor
hranilnega in posojilnega društva v Celovcu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bode
v četrtek: dné 18. septembra 1890
ob 11. uri predpoludne v poso) Uničili pisarni (Pernhartove ulice v korarski hiši).
Na dnevnem redu je:
Volitev novega odbornika in ravnatelja.
K obili udeležbi vabi vse zadružnike
ravnateljstvo.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico
napravi v nedeljo dné 28. septembra ob 3. uri po-poludne v K ra m a rj evi gostilni v Hodišah »hod po sledečem dnevnem redu:	1. Pozdrav
predsednika. 2. Slučajni govori in nasveti. 3. Vspre-jem in vpisovanje udov. — Po zborovanju prosta zabava. — Vsi udje te družbe kakor tudi vsi rodoljubi, se prijazno vabijo, da bi ta shod v prav obilnem številu počastili.	Načelništvo.
Loterijske srečke od 30. avgusta.
Gradec	52	25	83	19	32
Dunaj	64	49	11	22	85
Tržno poročilo.
HENRIK ZADNIKAR, g
•napcrr in o-pohra t*
pasar in srebrar v LJUBLJANI, sv. Petra cesta 17,
se priporoča prečastiti duhovščini
in cerkvenim
predstojništvom za izdelovanje vsakovrstne
O	cerkvene posode
O kot monštranc, ciborijev, lepo cizeliranih kelihov, v dalje svečnikov, svetilnic, kadilnic, krasnih lesten-
cev (lustrov) izvršenih po najnovejših oblikah in
^ v vseh slogih, posrebrenih in pozlačenih.	^
^ Za točno, krasno in pošteno izvršenje naročil ^ jamči ter zagotavlja p. n. naročnike najcenejše ^ postrežbe.	^
^ Popravila sprejema in točno izvršuje.'»! ^
V Celovcu je hiren:
pšenica po . .	4 gld. 80 kr.		
rž		3	n	90 „
ječmen .	.	.	3	«	50 „
oves ....	2	v	20 „
hejda .	.	.	4	v	50 „
turšica . . .	4	n	20 „
pšeno . . .	7	n	80 „
proso .	.	.	—	v	n
grah	.	.	.	—	v	n
repica . . .	—	n	80 „
fižol, rudeči .	—	n	V
Deteljno seme	—	do	- gld.
100 kil.
Sladko seno . 1 gld. 80 kr. kislo .... 1 „ 40 „ slama ... 1 „ 35 „ meterski cent (100 kil).
Frišen Špeh ki. — gld. — kr. maslo	.	.	. 1	„	— „
mast	.	.	. —	„	75 „
Navadni voli 100—120 gld. pitani voli	.	120—190	„
junci .	.	.	00— 90	„
krave .	.	.	60—120	„
junice .	.	.	50— 80	„
prešički	.	.	5— 15	„
Današnja številka ima prilogo katoliške bu-kvarne „Novi molitveniki'1.
Oglasila.
Prošnja.
Kakor se govori, se je v Šmihelu pri Šoštanju pred kakimi 50. leti rodila deklica z imenom „Jerica" v hiši kovača Kvedra, iu zapisala ter krstila se je po krivem kot hči kovačeva. Pravijo pa, da je bila hči neke imenitne gospe na Koroškem. Stari možje, ki hote kmalu stopili pred sodni stol Božji, ako o tej stvari kaj veste, naznanite to uredništvu „Mira“, da pride dedščina v prave roke in se pravici čast skaže.
Poštenega in pridnega dečka takoj sprejme kot učenca Jakob Pissiak, črevljarski mojster v Celovcu, kolodvorske ulice štev. 35.
]>va učenca
iz dežele, z dobrimi spričevali, nemškega in slovenskega jezika zmožna, se precej sprejmeta pri Petru Merlimi, trgovcu v Celovcu.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovauje vizitnic, pis^ menih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu dohiti je v mali obliki molitev:
Tri božje čednosti,
kakor so jih slovenski verniki na Koroškem povsod moliti navajeni. — 100 iztisov velja 30 kr., po pošti prejetih 40 kr.
V I II O.
Kdor želi pravega, natornega vina, ki je kupljeno iz prve roke od vinogradnikov, naj se potrudi k meni. Priporočam :
Blatensko vino .	...	.	po	18	kr.	liter.
A beahamslio vino	.	.	.	„	24	„	„
Rendcško vino............„	26	„	„
Bartaeonsko vino	...	„	32	„	„
iu veliko zalogo drugih rudečih in belih vin.
Ob enem priporočam svojo bogato zalogo tržaškega (špecerijskega) blaga, ki ga prodajam po najnižjih cenah.
Amand Prosen,
v kosarnskih ulicah štev. 24 v Celovcu.
1
0
B
0
B
0
B
0
fl
0
B
0
B
0
B
•i
lOOOB
Kupčijsko naznanilo.
Udano podpisani uljudno priporočam slavnemu p. n. občinstvu svojo
1»o«ì ;i t o zalog-o suknenega, modnega in vsakdanjega dru-zega oblačilnega blaga, vsakovrstne drob-nine in priprave za krojače, veliko zalogo flanelastih, posteljnih in prešivnih (štepanih) odej, kocov za konje itd. vse po najnižjih cenah. — Visokočastito dultov-šeino opozorujem na svojo bogato zalogo črnega toskina, pernina in blaga za talarje. Postrežem pošteno in po ceni. — Z dežele naročeno blago se brž po pošti odpošlje. Izgledki (muštri) se pošiljajo zastonj in franko.
Z odličnim spoštovanjem
J. Tschernitz
v Dunajskih ulicah v Celovcu. ■
■obhomomo«ohìohbomomS
i
Ì
B
o
fl
Ì
fl
Ì
o
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap.
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.