Štev. 12.	V Ljubljani, 16, junija 1916,	LVI. leto.
JCITEUSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljali franko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 30. junija 1916.
Boj la vsakdanji kruh.
»Deželno slovensko učitelj-sko društvo v Ljubljani« je poslalo dne 5. junija t .1. deželnemu odboru vojvodinje Kranjske to-le peticijo:
S 1 a v 11 i
dež. odbor vojvod. Kranjske!
Podpisano »Deželno slovensko učiteljsko društvo« se obrača do slavnega deželnega odbora s prošnjo za podelitev vojne draginjske doklade kranjskemu ljudskošolskeniu in meščanskošolskemu učiteljstvu.
Odveč se nam sicer vidi na široko utemeljevati to prošnjo, ker sta slavnemu ' deželnemu odboru dobro znana beda in uboštvo kranjskega učiteljstva, vendar | hočemo poudariti in naglasiti vsaj nekatera dejstva.
Obče je znano, da je v Avstriji kranjsko učiteljstvo najslabše plačano. Od zadnje regulacije plač, ki so se uredile z zakonom z dne 14. maja 1898. 1., ima kranjsko učiteljstvo vedno isto plačo, četudi so se življenske razmere v tem času jako izpremenile. In če je v rednih časih težko izhajalo s svojo pičlo odmerjeno plačo, je zavladala sedaj v teh dragih časih v učiteljskih rodbinah beda, ki tira v obup. S strahom gleda učiteljstvo v bodočnost, ako primerja svoje dohodke s cenami, za katere so se podražile najna-vadnejše življenske potrebščine. V dokaz j naj navedemo ceno samo nekaterih potrebščin:
I Pred vojno je ve^al 1 kg moke 0-40 K sedaj 1-20 K „ „ „ 1 „ mesa 1"44 „ „ 6'00 „ i, „ „ „ 1 „ slanine 1*80 „ „ 10-00 „ „ „ „ 1 „ kave 4 00 „ „ 16*00 „
........ 11 mleka 0-20 „ „ 0-44 „
„„II kaše 0-20 „ „ 1.20 „ „	1 jajce 0-08 „ „ 0 20 „
„ „ „ 1 par čevljev 18-00 „ „ 50 00,, „ „ „ 1 seženj drv 20*00 „ „ 50-00 „
Lahko trdimo, da so se podražile vse potrebščine od 200% do 400%. Kako naj spravi učiteljstvo svojo plačo v sklad s temi cenami?
Slavni deželni odbor je podelil učiteljstvu v 1. 1915. draginjsko doklado dvakrat, v 1 1016. pnkrat do Kil K. za vsakega nepreskrbljenega otroka do 18.
LISTEK
Slovenske vojaške narodne pni.
Za moški zbor priredil Fran M a -r o 11, učitelj. — Cena v platno vezanemu odtisku K 1.80, kartoniranemu odtisku K 1.50. V Ljubljani 1915. Izdal in založil prireditelj. Vse pravice pomnoževanja pridržane.
»Ceh godec, Slovenec pevec.« Slišal sem to povedati že kot otrok. In resnica je. Saj nikjer skoro toliko ne prepevajo kot po Slovenskem. Malodane vsaka večja vas je že pred vojno imela svoj pevski zbor, da o mestih ne govorim. Pa tudi v vsaki hiši prepevajo, zlasti dekleta Pri delu. To je-jaKo dobro znamenje. Goethe je nekoč Tekel: »Tam ostani, kjer pojo. Slabi ljudje nimajo pesmi.« Da Slo-venci radi pojo, jim je le v čast. S pono-
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5* ——■ „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
leta po 15 K. A ta malenkostna doklada v primeri z draginjo ni odpravila bede in uboštva iz učiteljskih družin. Učitelju ni mogoče drugače izhajati, kakor da dela dolgove ali pa da strada sam in njegova družina. Ker je draginja od dne do dne večja, pomanjkanje vedno hujše, mora priti pri učiteljstvu na ziino do katastrofe; ako se mu izdatno ne odpomore — ne bo hrane, ne bo obleke in obutve, ne bo kuriva.
Visoki deželni zbor kranjski je bil na svoji seji dne 2. februarja 1914 sprejel načrt zakona, s katerim naj bi se uredile učiteljske plače. Načrt se zaradi nekaterih določil ni mogel predložiti v Najvišjo sankcijo. Ta zakonski načrt bi bil zadovoljivo izboljšal gmotni položaj učiteljstva v rednih časih, kakor je to visoki deželni odbor tudi nameraval. Razume se samo ob sebi, da se je z zakonskim načrtom strinjal tudi slavni deželni odbor. Umestno in pravično bi bilo sedaj, da podeli slavni deželni odbor učiteljstvu vojne draginjske doklade v tisti višini, kakor določa plače za redne in cenejše čase od visokega deželnega zbora sprejeti zakonski načrt.
Učiteljstvo ni samo potrebno, tudi vredno je milejše usode, saj je vedno in zvesto izpolnjevalo svoje dolžnosti in jih vrši tudi v sedanji vojni ne le na bojnem polju, ampak tudi doma v polni meri in v vsakem oziru v znani idealni požrtvovalnosti, ki so jo priznali tudi najvišji vojaški dostojanstveniki.
Na podlagi navedenih dejstev prosi »Deželno slovensko učiteljsko društvo« sledeče:
1.	Slavni deželni odbor naj dovoli učiteljem in učiteljicam ljudskih in meščanskih šol na Kranjskem vojne doklade naprej za 1. 1916.
2.	Ta doklada naj se izplačuje, počen-ši s 1. januarjem 1916 z drugimi dohodki pri davčnih uradih mesečno naprej.
3.	Visokost vojne doklade najboista, kakordoločazakon-skinačrt, ki ga je bil visoki deželni zbor sprejel na svoji s ejidne 2. februarja 1914, v § 112. plače, vštevši vse triletnice in druge doklade, ki jih določa načrt.
4.	Ker imenovani načrt določa začasno nastavljenim učiteljem in učiteljicam le 800 K adjutuma na leto in ker s to plačo nikakor ni mogoče izhajati v tej veliki draginji, naj blagovoli slavni deželni od-
som pa smem tudi trditi, da izlepa kak narod nima tako krasnih, po vsebini in na-pevih, tako lepo občutenih, po pretežni večini otožnih narodnih pesmi, kot jih imamo Slovenci. V njih se zrcali naše narodno življenje, naše čutenje, v njih odsevajo naše navade, naši narodni običaji. Kako ugajajo tujcem! Na nekem večjem koncertnem odru Ogrske smo lansko leto prostovoljci v oktetu prednašali toli priljubljeno »Fantje se zbirajo« v docela pri-prosti harmonizaciji. Ogrski listi so pisali laskave ocene, češ, da so bile slovenske pesmi tam doslej popolnoma neznane, da Ogri, sicer besedila niso razumeli, vendar pa so iz pesemce čutili nekaj otožnega, kot slovo vojaka od doma, pred odhodom na bojno polje. —
V vseh narodih že dolgo vlada mnenje, da je nabiranje narodnih pesmi velikanskega pomena. Pri nas pričajo o tem mnoge zbirke od Kocjančiča in očeta naše narodne pesmi, zaslužnega Janka Žirov-nika, pa do Hubadovih in Devovih za kon-
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h . . . dvakrat . . 12 , . . , trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
bor podeliti tudi začasno nastavljenemu učiteljstvu primerne vojne doklade.
5. Spomni naj se slavni deželni odbor tudi v p oko je nega učiteljstva in mu blagohotno podeli primerno vojno doklado.
Kranjsko učiteljstvo pričakuje, da slavni deželni odbor usliši to njegovo nujno prošnjo ter mu nakloni podporo, kakor je to storil ostalim deželnim uslužbencem in kakor je c. kr. vlada naklonila vojno draginjsko doklado državnim na-
stavljencem, ki so itak bolje plačani. *
Odbor »Društva vpokojenega učiteljstva na Kranjskem, se je za dovolitev draginjske doklade s posebno vlOgo obrnil na deželni odbor in na predsedstvo c. kr. deželnega šolskega sveta, kjer je tudi osebno posredoval, naj se v p o k o j e -n emu učiteljstvu in učiteljskim vdovam nujno pomore v sedanjem obupnem položaju.
*
Naš štajerski poročevalec nam piše:
Po sklepu štajerskega deželnega odbora ha seji dne 24. maja t. 1. dobe od učiteljev-nevojakov: a) oženjeni in vdoveli z več nego dvema nepreskrbljenima otrokoma 350 K; b) oženjeni brez otrok in oženjeni ali vdoveli z enim otrokom ali dvema otrokoma 300 K; c) ne-oženjeni učitelji ter neomožene učiteljice s spos. izpričevalom ali pa vdoveli brez otrok 120 K; č) neomožene učiteljice ročnih del in pomožne učiteljice 80 K. — Od u č i t e 1 j e v - v o j a k o v, ki pripadajo moštvu (Mannschaftsstand), dobe: a) omoženi in vdoveli z več nego dvema nepreskrbljenima otrokoma 300 K; b) omoženi brez otrok in omoženi alT vdoveli z enim ali dvema nepreskrbljenima otrokoma 250 K. T i s t e u č i t e 1 j i c e, k i so omožene z učitelji, dobe isto tako kot učiteljice samice po 120 K. U č i t e 1 j i-nevojaki, ki imajo učiteljice zažene, dobe: a) pri več nego dveh nepreskrbljenih otrocih 230 K; b) če pa nimajo otrok ali le enega, odnosno dva, K 180. — Učitelji-vojaki, ki imajo učiteljice za žene, dobe: a) pri več nego dveh nepreskrbljenih otrocih 180 K; če pa nimajo otrok, odnosno enega ali dva, 130 K. Pri gažistih dobi le žena 120 K.
Kot odločilni dan za to izplačilo velja 1. maj 1. 1916. Najmanj šest mesecev slu-
cert namenjenih harmonizacij. Mnogo so se svoj čas prerekali (tudi; v »Novih Akordih«) o načinu harmoniziranja narodnih pesmi. Pred leti sem baš na tem mestu priobčil priporočilo Devovim narodnim pesmim in zastopal mnenje, naj se našo narodno pesem harmonizira za moški zbor tako, kot je n a r o d v r e s n i c i poje. En pevec poje, kot pravimo, »naprej«, drugi »čez«, a tretji »basira«. Pravzaprav pojo torej triglasno, toda harmonizirati je za čveteroglasni zbor: izpolni se harmonijo z uvedenim prvi m basom. Razume se samo ob sebi, da harmonizacija ne sme nasprotovati pravilom harmonijoslovja.
Tako prirejene narodne pesmi, pa najsi slonijo samo na tonikii, dominanti in kvečjem subdominanti, so v resnici narodne. So tako, kot jih je narod zložil in kot jih prepeva, domače so, brez tujega okrasja in nakita, kot domača kranjska dekleta v narodni noši, Ali takim je vstop v koncertno dvorano zabranjen. Dali so jim drugo lice, tako da je ostalo od na-
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
žbe je potreba, da ima kdo do te priklade pravico.
Izplačevala pa se bo v t r e h obrokih, namreč 1. julija, 1. sept. in 1. decembra 1.1.
Prvotno je bilo namenjeno izplačati en milijon kron. A izplačalo se bo med 3270 učiteljskih oseb le 650.000 K. (Vpoko-jeno učiteljstvo dobi tisto priklado kakor 1. 1915.) — So nas spet priškrnili... No, pa
saj smo teinu že vajeni!
*
# *
Z deželnega odbora kranjskega nam poročajo: Na svoji seji dne 10. t. m. je sklenil deželni odbor podeliti vsem vpoklicanim učiteljem samcem 25% dravinjsko doklado od polovične temeljne plače.
*
* *
Koroški deželni odbor je na seji dne 20. aprila t. 1. dovolil ljudskošolskemu in meščanskvšolskemu učiteljstvu za 1. 1916 draginjske dokade v isti meri in po enakih načelih, kakor 1. 1915: samski učitelji (učiteljice) dobe v manjših krajih po 70 K, v večjih krajih po 100 K; poročene učne osebe — brez ozira na število otrok — v manjših krajih po 100 K, v večjih po 120 K.
Volna.
POZDRAV Z BOJIŠČA.
Tovariš Josip K1 e m e n č i č, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor., sedaj kadetni aspirant	nam piše z
dne 5. t. m.:
Slavno uredništvo! Cenjeni tov. urednik!
Ob obletnici svojega vojaškega življenja se spominjam tudi zvestega »Tovariša«. Kolikokrat bi ga rad pregledal in zvedel iz njega vsaj najvažnejše stanovske zadeve. A on roma vedno le k moji ljubi družini, za mano pota ne najde. Ko sem bil o Božiču doma, sem ga v naglici pregledal. Zato pa, ko se vrnem — Bog nas ohrani! — takrat hočeva biti zopet tesno združena! — Pozdrave Vam in vsem tovarišem!
Te pozdrave sporočamo tem potoni vsem tovarišem. Ukrenili smo tudi, da pojde odslej naš list za tovarišem Klemen-čičem, ki je v vojaški suknji ohranil zvesto srce do nas. Želimo mu na vseh potih sreče junaške in veselega zdravega po-vratka!
rodne pesmi bore malo: melodija in besedilo, harmonizacija pa je u m e -t n a. V tej obleki kažemo ponavadi našo narodno pesem svetu, kranjsko kmetiško dekle — po gosposko oblečeno.
Fran M a r o 11, učitelj in znani pevo-vodja, marljiv in delaven mož, je nabral 35 vojaških pesmi, priobčenih po raznih zbirkah, in jih izdal v lastni založbi. Kako vojaku dobro de v tujini slovenska beseda in še posebno slovenska pesem, vem iz lastne izkušnje. Tolaži ga v težkih časih in spominja svojega dragega doma, svoje rojstne zemlje ... Vojaki zlasti radi pojo, in ideja, ki jo propagira Marolt s pričujočo zbirko zasluži uvaževanje. Izbral je primerne in značilne vojaške pesmi. Harmoniziral jih je z — malimi izjemami — po zgoraj omenjenem prvem receptu, preprosto, domače, nekatere har-monizacije drugih glasbenikov je neznatno popravil. Precej samostojna je karakteristična, stara »Oj, ta soldaški boben«. Bas II. bo imel veselje z imitacijo zvo-
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.


VEST Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA.
v Tovariš Vilko Mazi, kadet v nekem domobranskem pp., nam piše z italijanskega bojišča z dne 7. t. m.: Dragi tovariši!
Iskrena hvala za dopisnico z dne 31. V.! Prejel sem jo po sijajnem jurišu, ki ga je povzel naš bataljon dne 3. t. m. opoldne na poslednji laški hrib, ki nam je še zapiral pot in pogled v nepregledno bujno ravan. Z malimi izgubami smo zaplenili 3 strojne puške, 2 topa (15 cm), veliko množino provianta in orodja ter 1500 ujetnikov. Ostale smo pobili. Rešiti se ni mogel nihče, ker so branili robove, odkoder padajo navpične stene nad 1000 m globoko v dolino. Pri nekem padlem stotniku smo dobili Cadornovo povelje, kjer pravi; da je na te robove postaviti najboljše čete s prepričanjem, da jih bodo branile do> zadnjega moža;, da ne bo sovražnik odtod poplavil solnčne ravnine. Vsakega bojazljivca da je brez vsake preiskave na mestu ustreliti! — Zdaj gledam od tu velikansko ravan. V i n c e n z o vidim že s p r o s t i m i očmi. Tja gre naša pot! Bog daj srečo! Na zdar! Pozdravljam iskreno vse, ki so z nami!
Veseleč se tega poročila našega vrlega junaka, kličemo njemu in njegovim hrabrim borcem, sinovom slovenskega
naroda: Naprej! Z vami sreča junaška!
*
PROROK NESREČE.
Kot pravi prorok nesreče se je oglasil Italijan, profesor Sinigaglia v romunskem listu »Opmia«. Ne odreka italijanskega narodnega čuta, ali njegov članek izzve-neva vendar v resno svarilo na naslov italijanskega naroda. Sinigaglia pripoveduje, kako je že pred italijansko napovedjo vojne opozarjal italijansko vlado na možnost katastrofe. Pa tudi če bi bila vojna sreča naklonjena Italijanom, ne veruje, da bi pridobitve odgovarjale vsem žrtvam. Italija se bori za prisvojitev iredentistič-nega ozemlja okroglo 24.000 kvadratnih kilometrov z 800.000 Italijanov, ali dobila bi tudi tri milijone Neitalijanov, ki bi tvorili trajno nevarnost zanjo. Italija je izdala dosedaj pet milijard in doprinesla ogromnih žrtev v krvi. Čemu? Da osvobodi 800.000 — avstrijskih Italijanov! (Ta trditev Sinigaglie ne odgo^, arja sicer resnici v polni meri, po velikem delu pa že. Op. iired.) Razpravljajoč o militarističnih operacijah, pravi Sinigaglia, da Avstrijci prekašajo Italijane. Navajeni so boja, so fizično utrjeni in se laglje prilagode klima-tičnim gorskim razmeram, nego pa Italijani. Blazna misel je bila, da bi Trst iztrgali Avstrijcem. Sinigaglia zaključuje: Ali se v Italiji še ni zbudila pamet? S solzami v očeh si mora reči vsak Italijan: Bojim se, da je prepozno!
*
ENOTNA NEMŠKA SVOBODOMISELNA STRANKA.
Korespondenčni urad: Predstojništvo •«nemškega »Nationalverbanda« se je 30. maja posvetovalo o ustanovitvi enotne nemške svobodomiseln^ stranke. V iste namene se v kratkem času skliče občni
zbor »Nationalverbanda«.
*
VOJNI IZDATKI AVSTRIJE.
Kontrolna komisija za državne dolgove je sedaj obelodanila izkaz o stanju dolgov do konca junija 1915, torej tudi izkaz o državno-finančnih kreditnih operacijah, ki so bile potrebne za preskrbo sredstev za vojno prvih enajstih mesecev. Vojni dolgovi avstrijski so do 30. junija 1915 znašali skupaj 9.49 miljard kron. Od te vsote se je dobilo 4.88 miljard potom vojnih posojil, 4.61 miljard pa se je do-
bilo potom predujmov pri bankah. Za pokritje obresti od teh dolgov treba na Jeto 376.98 milijonov kron. Tem med vojno narejenim dolgovom je prišteti še stare državne dolgove v znesku 13 miljard kron. Ves avstrijski državni dolg je torej znašal koncem junija 1915 okroglo 22 in pol miljarde kron, ki je zanj plačati na leto kakih 890 milijonov kron davka.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Iz Budimpešte poročajo: V poletnem zasedanju bo državni zbor razpravljal tudi o šolskih vprašanjih; tako mislijo višje letnike meščanskih šol izpremeniti v poljedelske, obrtne in trgovske tečaje. Učencem nižjih letnikov pa se bo omogočilo prestop na gimnazijo ali realko. Na srednjih šolah pa odpravijo grščino in na njeno mesto uvedejo moderne jezike: francoščino, italijanščino, rumunsčino, bolgarščino, srbski ali slovaški jezik. — Ogrski državni zbor je začel s svojim delom dne 7. t. m. — Glavno glasilo ogrske neodvisne stranke »Budapest « piše o ogrski šolski reformi: »Monarhija je hotela civilno upravo v Srbiji v prvi vrsti izročiti madžarskim uradnikom, pa tega ni mogla storiti, ker je le redkokje mogla dobiti madžarskega uradnika, ki bi bil vešč srbskemu jeziku v besedi in pisavi. Ko vlada zamenja grščino z narodnostnim jezikom, hoče madžarsko inteligenco oborožiti in napraviti sposobno, da bo s svojimi narodnostmi mogla govoriti v njenem jeziku.«
NARODNOSTNI POKRET V KONGRESNI POLJSKI.
Kakor poročajo časopisi iz kongresne Poljske, se je pričel tam velik narodnostni pokret. Vasi in mesta so tekmovale v praznovanju tretjega maja,, obletnice poljske konstitucije. Ob tej priliki so bile nabrane velike vsote za poljsko narodno šolstvo, ki se posebno zaradi prizadevanja poljskih domoljubnih krogov jako živahno razcvita. Društvo poljskih učiteljev v avstrijskem okupacijskem ozemlju je pričelo sedaj izdajati v Lublinu strokovni dvome-sečnik »Szkola Polska«. Vendar bo treba veliko deia, preden se popolnoma uredi vprašanje poljskega narodnega šolstva. — Krakovski »Czas« poroča iz Varšave, da so nemške upravne oblasti dovolile, da začne poljska Šolska Matica zopet (|elo-vati. Po vseh krajih, ki so jih zasedle nemške čete, sme ustanavljati svoje podružnice, pa tudi ljudske in srednje šole, čitalnice, knjižnice itd. Nadzorstvo so si pridržale nemške oblasti.
»DANZERS ARMEE - ZEITUNG« ZA PRAVILNA NAZIVANJA KRAJEV.
Imenovani list piše dne 25. maja sledeče: Mi smo v naših uradnih poročilih po pravici zopet uveljavili stara nemška imena v južni Tirolski. Tudi: v Albaniji smo odpravili slabo navado; da namesto čisto albanskih imen nič več ne uporabljamo italijanskih ter nič več ne pravimo: Durazzo in Valona ,ampak Durz in Vlora. Sedaj je čas, da razširimo to delo pravičnosti tudi na Dalmacijo. V Dalmaciji stanujejo Hrvati; in Srbo-Hrvati, v katero ni nikoli prodrl italijanski živelj. Samo na obrežju je zapustilo beneško go-spodstvo neznatne ostanke italijanskega plemena. Zader je pretežno jugoslovansko mesto, Šibenik, Split, Dubrovnik, K. Novi, Kotor so skoro čisto slovanska mesta. V vseh krajih uporabljajo edino vratarji v hotelih italijanska imena, dočim prebivalstvo nikoli ne govori Zara, Cattaro, Ca-stelnuovo, Spalato, Ragusa, Sebenico itd.
Z odpravo italijanskih imen v Dalmaciji obsojamo obenem tudi vse falzifikate, ki je z njimi pokušala Italija, da olepša imperialistične zahteve s plaščem nacionalne ideologije.
*
IZPREMEMBA V ZAKONU O PODPORAH ZA RODOVINE VPOKLICANIH.
Nedavno je izšla cesarska naredba, s katero se zakon o podporah rodovinam vpoklicanih izpreminja glede podpor za pod 8 let stare otroke. Dozdaj so dobili ti otroci 50% tega, kar dobijo nad 8 let stari, sedaj pa bodo dobivali 75%. Vendar pa za rodovine, kjer že 3 člani dobivajo polno podporo, to izboljšanje ne pride v poštev. — Upravno sodišče je razsodilo, da morajo okrajne komisije za podelitev
podpor svoje odločbe utemeljevati. •
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Nemški državni zbor je razpravljal o reformi nemškega društvenega zakona. Med drugim je stavil odsek tudi predlog, da naj se takozvani jezikovni paragraf, ki prepoveduje uporabo nenetnških jezikov v društvih, črta. Državni tajnik dr. Helf-ferich je izjavil, da združene nemške vlade tega predloga v sedanjem času ne morejo akceptirati. Vse moči je treba posvetiti vojni in dosegi končne zmage, za reforme pa bo čas po vojni. Navzlic odklonilnemu stališču vlade je državni zbor predlog, da se naj jezikovni paragraf črta,
sprejel z 265 proti 74 glasovom. *
PODALJŠANJE OPROSTITVE DO 30. JUNIJA VOJAŠKE SLUŽBE OPROŠČENIH POLJEDELCEV.
Kor. urad: Vojni minister je na prošnjo poljedelskega ministrstva odredil podaljšanje oprostitve vsaj do 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev, voditeljev poljedelskih gospodarstev in poljedelskih uradnikov do 30. septembra t. 1.
DVA MESECA BREZ MESA.
V »Berliner Tagblattu« se zavzema profesor dr. Boas za to, naj se v mesecu j u -liju in avgustu sploh prepove uživanje mesa1, češ, v teh mesecih je dovolj perutnine in divjačine na razpolaganje, a če se ta dva meseca nič mesa ne porabi, da bo potem na jesen mesa dovolj. — Naj povemo ob tej priliki to-le zgodbo: Ameriški pisatelj Upton Sinclair je napisal v »Contemporary Rewiew« članek, v katerem pravi: »Deset let sem opazoval bolezni v svoji okolici in sem naposled odkril za nje tajno zdravilo — namreč glad! Sedaj sem popolnoma zdrav. Trpel sem leta in leta na glavobolu, na revmatizmu in drugih boleznih, sedaj sem pa zdrav. Zagrešil sem sto in sto napak, poizkusil vsakovrstna zdravilna sredstva, kar mi je kdo svetoval, a vse je bilo brez uspeha. Nekoč sem se sestal s starejšo damo, ki je bila prejšnja leta jako bolna — zdaj pa je bila zdrava kakor riba v gorski reki. Vprašal sem jo, s kakšnimi zdravili se je zdravila, pa sem zvedel, da s postom. S postom, postom, postom! »Post privede človeka k zdravju!« je trdila dama.« Prvi dan res da mi ni: post dobro storil, toda polagoma sem se mu privadila; post mi ni delal nobene težave. Pred postom sem trpela mnogo na glavobolu, ki pa je v moje veliko začudenje izginil, ko sem se -Tiekaj časa postila. Glavobol je polagoma ginil. In bila sem bolj čila in bolj pripravna za dek>, kakor ne vem kaj.« — Sinclair se je tudi postil — celih dvanajst dni — pozneje je pil jabolčni sok in pa toplo
mleko', in kar je na telesni teži izgubil, je naglo dobil nazaj. In čutil se je tako čilega in silnega, kakor še nikdar poprej. — Pisatelj dr. H. Starwing je izdal v Lips-kem knjigo »Willst du gesund werden«, v kateri popisuje Sinclairove izkušnje in priporoča — glad! — No, to je vse prav in lepo! Ampak med tem, kar si lahko . privošči ameriški pisatelj in ameriška dama, in med tem k čemer smo primorahi mi navadni in neimoviti ljudje, je precej velika razlika — razlika med prostovoljnim gladovanjem in med gladovanjem, ki je posledica siromaštva in pomanjkanja. Prvo gladovanje imenujemo lahko — šport, drugo pa — kruto silo žalostnih razmer, ki uničuje milijone otrok in staršev, žena in mož! Kadar je bogatinu gladu dovolj, si lahko pomaga; kadar je pa siromaku gladu dovolj, omahne do kosti in mozga izčrpan v — grob. V katero vrsto
gladujočih štejemo učiteljstvo? *
SMRTNA OBSODBA.
Kor. urad poroča: Dne 3. junija 1916 je bilo kazensko postopanje proti dr. Karlu Kramaru, dr. Alojziju Rašinu, Vincencu Červinki in Josipu Zamazalu v prvi instanci končano. — Državni poslanec dr. Kari Kramar je bil 21. maja 1915 aretovan in izročen c. kr. vojaškemu pravdništvu na Dunaju, da izvede kazensko postopanje. Začelo se je pravdniško pozvedovalno postopanje zaradi hudodelstva veleizdaje po 58. kaz. zak. in zaradi hudodelstva proti vojni sili države po § 327. vojaškega kaz. zakona in pozneje raztegnjeno tudi na njegovega somišljenika državnega poslanca dr. Alojzija Rašina. Tekom pozve-clovalnega postopanja so se pojavili sumljivi momenti proti tajniku časopisa »Narodni Listy«, Vincencu Červinki in proti knjigovodji v Brodku pri Prerovu Josipu Zamazalu zaradi hudodelstva vohunstva raztegnilo kazensko postopanje tudi na ti osebi. — Po izvršenem poizvedovalnem po § 321. vojaškega kaz. zakona in se je postopanju je c. kr. vojaško pravdništvo na Dunaju vložilo proti imenovanim štirim obdolžencem obtožbo z dne 6. oktobra 1915., ki dolži obtoženca dr. Kramara in dr. Rašina hudodelstva veleizdaje in hudodelstva proti vojni sili države po § 58. c, § 59. c kaz. zak. in § 327. voj. kaz. zak. ter obtoženca Vincenca Červinko in Josipa Zamazala hudodelstva vohunstva po § 321. voj. kaz. zak. — O tej obtožbi' se je pred pristojnim c. kr. domobranskim di-vizijskirn sodiščem na Dunaju vršila v času cd 6 .decembra 1915. do 3. junija 1916. javno glavna obravnava, ki jo je vodil c. kr. nadporočnik-avditor dr. Beutelschmied. Obtožbo je zastopal namestnik c. kr. vojaškega pravdnika c. kr. nadporočnik-avditor dr. Kreminger. Obtožence dr. Kramara. dr. Rašina in Červinko jc zagovarjal odvetnik dr. Körner iz Prage, obtoženca Zamazala odvetnik dr. Levit z Dunaja» — Vojno sodišče je izreklo dne 3. junija 1916 sodbo, s katero so bili vsi štirje obtoženci spoznani v smislu obtožbe za krive in obsojeni na smrt. — Zagovorniki so v imenu obsojencev oglasili ničnostno pritožbo na najvišje domobransko sodišče.
POZOR!
Moški, nosite svoje v.o j a š k e do k u m, v e d n o s s e b o j. Voj. policija večkrat po cesti in v javnih lokalih pre-gleda^ civilne osebe ,ki se dostikrat ne morejo izkazati o svojem vojaškem razmerju. Zato naj moški, ki še stoje v starosti vojnih zavezancev, vedno nosijo s seboj vojaške dokumente (potrdilo o zgla§itvi za prebiranje, črnovojniško legitimacijo, potrdilo o oprostitvi in podobno). Tako bo
njenja. Eno najlepših narodnih pesmi imam v oni: »Ljuba si pomlad zelena«. Stara je gotovo čez 50 let, ker imam doma rokopis njenega besedila, pisan v 1. 1859. V vojni z Italijo se je rodila. Prekrasna je v četrti kitici: »Bobni bodo ropotali, pot krvavi oznanvali: takrat, oj preljubi dom, zadnjič nate mislil bom!« Ljubke so tudi: »Ena ptička priletela«, »Pozimi pa rožice ne cveto«, »Barka zaplavala«, znamenita »Nekoč v starih časih«, pogumna in primerna za korakanje »Regiment po cesti gre«, »Nocoj pa, oh, nocoj« poje narod v drugem delu (živo) drugače pravtako »Ko ptičica na tuje gre« (doma v Idriji). Pri nekaterih pesmicah bo delal težkoče preširoki obseg glasov (št. 3, 10, 29, 34), drugi tenor in prvi bas sta časih nekoliko visoka, za preproste pevce namreč. Jako hvalevredni so napisi, označba časomera v slovenskem (ne italijanskem jeziku, kar je edino pravilno in na mestu. — V drugem delu knjižice je nekaj umetnejših .zborov Volariča, dr. B. Ipavca, Nedveda, Cesarska pesem in naša himna »Naprej
zastava slave«, ki bodo vojake navduševale in jim podžigale pogum.
Zbirka je lično pisana in na kamenu tiskana. Želim vsega priporočila vredni izdaji, da se razširi povsod: na fronti in doma. Meni je — odkritosrčno povedano — napravila veliko veselje in mi pripravila par ur, v katerih sem mislil le na svojo rojstno deželo v nadi na skorajšnjo srečno vrnitev.
V P r a g i, 28. maja 1916.
Z o r k o P r e 1 o v e c.
O pokojnem tovarišu in kadetu Francu Čaterju, ki je padel junaške smrti dne 4. maja t. 1. na italijanskem bojišču, smo prejeli še te vrstice:
Franc Čater je bil ediniv sin dokaj imovite posestnice Julijane Čaterjeve na
Gomilskem, ki silno toguje po njem. Nedavno sta ji umrla edina hčerka in mož, sedaj pa je umrl še njen ljubljenec v cvetju življenja in moči. — Pokojnik je bil rojen 1. 1890. na Gomilskem, kjer je obiskaval ljudsko šolo. Pozneje se je šolal v Celju. Naposled pa je dovršil učiteljišče v Mariboru. Služboval je potem kot pomožni učitelj na šolah na Braslovčah-Šmartnem pri Gornjem Gradu, na Ponikvi ob Juž. žel. in kratko časa na Gomilskem. Bil je izredno simpatične zunanjosti'in blagega srca. Po svojem skromnem in taktnem vedenju se je vsakomur na prvi hip prikupil. — Padel je dne 4. maja t. 1. na jugozapadni fronti ter je bil po junaški smrti odlikovan s srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda. — Vsakdo obžaluje njegovo prerano smrt ter pomi-luje njega zapuščeno mamico.
Vrlemu slovenskemu učitelju ostane neminljiv spomin v naših razžaloščenih srcih!
MOJA SPREMLJEVALCA.
Na mojega življenja pot dva spremljevalca 9ta mi dana, ki stražita me vsepovsod, noč bodi ali ura rana ... Spremnik mi je ob vsaki strani; Na desnem v črnem pajčolani devica bledolična hodi, z roko me mrzlo svojo vodi; ob levi: mladec mrkook, zagrnjen v temen havelok ... Oba me zreta in -— molčita, naj prosim, me ne zapustita ... Kdo mi pove, kdo mi pove, kako je gostoma ime? — Devica Žalost je nemila, mladenič pa Obup, njen brat... Ko smrt me pride obiskat, od mene bosta se ločila!...
Janko L e b a n.
kontrola olajšana in sitnosti bodo manjše. — Pozor, črnovojni oproščen-ci! Še enkrat se vsi veljavno oproščeni opozarjajo, da le tistim ni treba priti na sedanje pregledovanje »O«, ki so za orožje sposobni. Kdor je pa slučajno oproščen, a je doslej spoznan za orožje nesposobnim, rnora iti k pregledovanju, ki ima ravno ta namen, med dosedaj nesposobnimi dognatj, če ni ta ali oni vendarle orožja zmožen. Če ima kdo torej od katerekoli strani drugačen pouk, je v zmoti in bo moral trpeti sam neprijetne posledice, če • se pregledovanju odtegne.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE.
Šolai v Dramljah 40Q K; »Teden Rdečega križa« v Dobrepoljah potom učitelj-stva 1802 K 41 vin., vrhutega nabralo v šoli 68 K 43 vin.; šole v okraji^Pazin nabrale v »Tednu Rdečega križa« 7815 K 95 vin.; »Teden Rdečega križa« v Ilirski Bistrici potom sodelovanja tovarišice Olge Tomšičeve in tovariša liadučitelja Rudolfa Horvata 2100 K; v »Tednu Rdečega križa« se je vpisalo na deški CM šoli v Trstu 85 članov ter je bilo nabrano 111 K članarine, oziroma darov. Za ranjence, družine vojakov in vojake, ki stoje v vojni, je poslala ta šola iz 30 nabiralnih pušic 135 K 06 vin. vojnopoinožnemu uradu, skupina V., Dunaj, IX. Berggassč 16, za mesec april in maj; Ribno pri Bledu v »Tednu Rdečega križa« s sodelovanjem šolske mladine pod spretnim šolskim vodstvom 408 K; v občini Materija v »Tednu Rdečega križa« s sodelovanjem šol 1236 K 06 vin.; v občini Podgrad v »Tednu Rdečega križa« s sodelovanjem šol 2000 kron; Šentjanški šolski okoliš pri Ptuju 230 K 30 v; učiteljstvo 8razrednice v Ši-ški-Ljubljani od službenih prejemkov 11 K; Antonija Kračmanova, učiteljica v Št. Lenartu pri Laškem trgu, 2 K; ravnatelj F. Robič in učitelj F. Zacherl v Ljutomeru za maj in junij po 10 K = 20 K; v »Tednu Rdečega križa« na Javorniku s sodelovanjem 5 učiteljic 1100 K; v »Tednu Rdečega križa« na Jesenicah s sodelovanjem učiteljstva in šolske mladine 2668 K 40 vin.; uspeh dela meščanske šole v Krškem (glej dopis v današnjih Kranjskih vesteh!) 3000 K; v »Tednu Rdečega; križa« nabrali otroci jn učiteljstvo velikonedeljske šole na Štajerskem 222 K 80 vin. in tedenska zbirka istotam do danes 41 K 70 vin. = 264 K 50 vin.; vse postojnsko učiteljstvo in šolska mladina v »Tednu Rdečega križa« 3260 K 55 vin.; čisti dohodek gledališke predstave ljudskošolske mladine v Idriji 355 K; v »Tednu Rdečega križa« nabrali šolska mladina, učiteljstvo z dekanom in županstvom 1398 K 56 vin.; Adolf in Ana Ro-sina v Ormožu 20 K; šolsko vodstvo v Šmartnem pod Šmarno gpro čisti dohodek šolarske veselice 40 K; tedenski prihranki šolske mladine v Ljubljani za mesec maj 853 K 44 vin.; vodstvo slovenske mestne ljudske šole v Rojanu 12 K 41 vin.; skupaj 29.313 K 07 vin. V zadnji štev. izkazanih 82.124 K 97 v. Danes izkazanih	29.313 « 07 «
Doslej nabranih	111.438 K 04 v.
V izkazu, priobčenem v zadnji» številki, mora stati na 3. strani v prvi koloni, 9. vrsta, vsota 1239 K 69 vin., ki so jo nabrali učiteljstvo in šole v občini Dekani. Ta vsota je pomotoma izpuščena. — V isti koloni in na isti strani mora; stati pri skupnem izkazu denarnega uspeha za -Rdeči križ« 97 vin (ne 69 vin.)!
IV. VOJNO POSOJILO.
Nadalje so podpisali: Šola v Dramljah 200 K; slovenska šoia v Barkovljah, in sicer: Ivan ^Kraševič, Josipina Birsova, Marija Humplikova, Ferdinand Starec, Ana Scheimerjeva, Olga Sedevčičeva in Josipina Posegova po 1000 K = 7000 K; slovenska šola'na Vrdeli, in sicer: Ivan Daneu, Vinko Trobec, Rafael Kosovel, Angela Setničarjeva, Ivanka Sabadinova, Emilija Peternelova, Kristina Delak-Ger-dclova, Valerija Koširjeva in Ljudmila Požarjeva po 1000 K = 9000 K; slovenska šola na Opčinah, in sicer: Štefan Fer-luga in Antonija Daneuova po 1000 K = 2000 K; slovenska šola na Proseku-Kon-tovelju, in sicer: Franc Martelanc, Edvard Sosič, Martin Furlan in Amalija Martelan-čeva po 1000 K = 4000 K; slovenska šola v Bazovici: Josip Gorkip 500 K; slovenska šola v Rojanu: Irma Nothova 500 K; slovenska; šola pri Sv. Križu poleg Trsta, in sicer: učenci 2800 K, stranke 6000 K, učiteljstvo 1500 K = 10.300 K; učenke dekliške CM šole v Trstu na Aquedottu: Poljšak Ana 1000 K, Poljšak Emilija 1000
K, Knežič Ljubomira 200 K; slovenska šola v Katinari, in sicer: Ciril Valentič, Amalija Čokova in Marija Čokova po 300 K = 900 K; Šentjanški šolski okoliš pri Ptuju 62.300 K; učenci in učenke slovenske mestne šole na Vrdeli 200 K; učenci meščanske šole v Krškem 100 K; dr. T. Romih, ravnatelj meščanske šole v Krškem, 300 K; predsednik »Pedagoškega društva« v Krškem za društvo 100 K; ustanovni sklad za 4. razred meščanske šole v Krškem 65.000 K; šolski voditelj pri Veliki Nedelji (Štajersko) nabral (šolski nabiralnik) 3200 K; mladina ljudske šole v Postojni 2300 K; učenke c. kr. rudniške dekliške ljudske šole v Idriji 1900 K (ne 1500 K, kakor je bilo zadnjič pomotoma izkazano!); Marija Kavčičeva, ravnateljica c. kr. rudniške dekliške šole v Idriji, 200 K; v Ljutomeru: učiteljica Josipina, Wessnerjeva poleg že izkazanih 500 K še 500 K (skupaj 1000 K); ravnatelj Robič 1000 K, učitelj Zacherl 1000 K. učiteljica Minka Zacherlova pri Sv. Križu 1500 K, učiteljica Slavka Zacherlova v Vučji vasi 1200 K, razentega sta tovariša Zacherl in Valher v Ljutomeru nabrala 400.000 K; po vplivu nadučitelja M. Debelaka v Šmartnem pri Litiji 13.000 K (za III. vojno posojilo pa 8000 K); slovenska občinska ljudska, šola v Barkovljah (zasebniki in učenci) 900 K; slovenska občinska ljudska šola v Rojanu (zasebniki in učenci) 300 K; skupaj 590.100 K. V zadnji štev. izkazanih 444.800 K — v. Danes izkazanih	590.100 « — «
Skupaj IV. vojno posojilo 1,034.900 K — v.
DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«.
Za »Rdeči križ« itd	111.438 K 04 v.
III.	vojno posojilo	272.148 « 69 «
IV.	vojno posojilo	1,034.900 « — «
Skupna vsota	1,418.486 K 73 v.
Ako v tej vsoti, ki se v njej zadostno zrcali domoljubno delo naših ljudskih in meščanskih šol, prištejemo še vsoto, ki je — tudi po izkazih v našem listu — zbrana po naših srednjih šolah, dobimo ta račun: Ljudske in mešč. šole 1,418.486 K 73 v. Srednje šole	29.704 « 58 «
Končna vsota	1,448.191 K 31 v.
Kaj naj rečemo k temu impozantnemu številu? — Kratko: Numera loqun-tu r!
Dunaj, 10. junija 1916.
Naj Vam na kratko sporočim o zadnjem zborovanju, ki ga je imelo tukaj glavno vodstvo nižjeavstrijskega deželnega učiteljskega društva. Glede bodoče šole je učiteljstvo Nižje Avstrije preciziralo svoje stališče:
Država ima nalogo, da z ugotovitvijo splošnih načel glede n a izpopolnitev v notranjo uredbo vsega šolstva ter s strogim nadzorovanjem točnega izvrševanja teh načel ustvari pogoje za enakomerni razvoj šolstva v vseh njegovih panogah. — Država naj torej v •vseh svojih sestavnih delih (deželah) gleda na izvedbo državnfega šolskega zakona ali kakega drugega zakona,, ki stopi na njegovo mesto.
Naj torej:
1.	odstrani posebno stanje šolstva v posameznih deželah;
2.	določi minimum obveznih zahtev glede šolskih zgradb, šolskih hi-gieničnih naprav, učiteljske izobrazbe in obsega gradiva učnih načrtov;
3.	zagotovi izpolnjevanje teh minimalnih zahtev potom državne sile.
4.	Za sedaj se odklanja podržavljen je šolstva v tem smislu, da bi država prevzela vsa skupna šolska bremena in nastavljanje učiteljstva.
5.	Šolska bremena je treba preložiti na zmožnejše korporacije, nego so to dosedanje občine in dežele. Tako telo je narod, ki je postal avtonomen in ki njega, svobodno izvoljeno zastopstvo prevzame narodno nalogo oskrbe šolstva kot najdragocenejše narodno kulturno i m e t j e.
6.	Tudi pravne razmere učiteljstva naj urede korporacije, ki zastopajo narod, in sicer po načelih, kakor jih določi državno zastopstvo.
7. Učiteljstvo naj se torej v interesu' šolstva in samega sebe zavzema, za novo politiško uredbo Avstrije v tem smislu, da se ustvarijo narodne samoupravne (avtonomne) korporacije!
Praga, 12. junija 1916.
Grof Adalbert Schonborn, predsednik deželne upravne korporacije na Češkem, razpravlja v dunajski reviji »Das neue Oesterreich« o avstrijski državni misli. V tej razpravi pravi ta odlični državnik:
»Navdušena ljubezen do cesarja, ne-izpremenljiva zvestoba do cesarske hiše, jasno spoznanje, da so narodi drug na drugega navezani, da sodijo neločljivo skupaj — so gotovo sestavni deli avstrijske državne misli, ki si moramo njih smotrnega, vnetega negovanja vsi želeti, ako hočemo — in to hočemo vsi! — da se avstrijska državna misel okrepi. V teku stoletij na različne načine skupaj zrasla, je naša stara Avstrija komplicirana državna tvorba, manj enostavna in pač tudi težje vladati, nego večina drugih držav. In tako tudi bistvo naše države, ki mu mora v glavah državljanov odgovarjati državna misel, nikakor ni izčrpano z ravnokar naštetimi tremi, čisto ob sebi umevnimi sestavnimi deli; še dva druga, ki nujno sodita, zraven njih, hočem pokazati. Neločljivo zvezana ljudstva, ki jim mora država dovajati in posredovati splošno blaginjo, pogoje za srečo posameznega, človeka, morajo biti tudi edina, ako naj ta splošna blaginja ne postane nemogoča. In neobhodni pogoj za to edinost, ki nikakor ne izključuje mirne kulturne in gospodarske tekme, je enakomerno ravnanje z vsemi posameznimi ljudstvi države po nosilcih javne oblasti, izključena mora biti vsaka prednost in vsako zapostavljanje narodov. Naši predniki, ki so dali naši državi, stoječi ob zibeli ustavnega življenja, katero je naš preslavrro vladajoči vladar podaril državi, njene zakonite temelje, njeno ustavo, so imenovali urejeno stanje, iz katerega stalno izvira to enakomerno postopanje — enakopravnost narodov. Dober in točen izraz, ki ga naj bi mi, potomci, obdržali. Tega zakonito urejenega», ustavno zajamčenega stanja se ne sme dotikati, zakaj drugače bi bila, bodočnost naše države enaka nadaljevanju preteklosti pred vojno in notranja raztrganost in zapletenost bi gotovo po vojni ne prenehali.«
Z ozirom na ta jasna izvajanja smemo tudi Slovenci pričakovati, da bo nam nasproti po vojni v večji meri nego je pred vojno veljalo določilo člena XIX. državnega osnovnega zakona glede na po* litiške in kulturne naše interese in pravice !
m 11 ii i mm.
(Iz krogov staršev.)
V »Slovenskem Narodu« od pretekle sobote čitamo ta-Ie članek:
Po službenih poslih sem prepotoval zadnji čas malone vso našo deželo. Govori! sem z deželani o tem in onem, kajpada tudi o vojni in o — naši mladini. S starši sem govoril, ki imajo sinove v vojni, a govoril sem tudi s starši, ki imajo sinove v šolah, v ljudskih in srednjih. Kak je splošni v tisk teh pogovorov ? Neizmerna ljubezen, ki stiska: in dviga srce slehrnega očeta, slehrne matere! Jaz to dobro razumem, ker imam sam otroke. In če je mogel kdo kdaj govoriti v imenu vseh — evo mene: Vsa naša skrb, ves strah in vsa sreča, je osredotočena v bodočnosti naše dece!
Zato mi bodi v imenu vseh dovoljena ta odkrita in uvaževanja vredna beseda, ki jo narekuje ljubezen do naše dece, ki je up in bodočnost naroda, domovine, države!
Šolsko leto se bliža koncu. Ob izrednih razmerah, kakršnih ni bilo doslej in jih tudi poslej ne bo, se srečno zaključuje zopet eno razdobje pouka in vzgoje naše ljubljene mladine. Ako kdaj prej, je bila letos šola vsem in vsakemu pravi blagoslov. Kolikor ljudi ni vojna potegnila v svoj vrtinec, vsi ti so imeli na svojih domovih dela preko glave in moči. Zato je bila neskončna razbremenitev vzgojno in poučno delo naših šol, ki so sprejele našo deco v svoje varstvo, da ni podivjana in nenadzorovana zapadla moralnim in telesnim pogubam. Naše vrlo učiteljstvo — tako ljudskošolsko kakor srednješolsko — je imelo seveda mnogo več odgovornega dela nego v normalnih časih, ker ni, moralo samo vestno skrbeti za svoje notranje šolsko delo, nego je tudi potom šole
in s sodelovanjem učeče se mladine skrbelo za razne patriotične in dobrodelne naloge ter je tako neprestano vzgojevalno in plemenito vplivalo na mladino! Hvala tisočera temu našemu učiteljstvu, ki je v polni meri izpolnilo svojo stanovsko dolžnost ter prevzelo tudi dobršen del nalog staršev! Naša hvaležnost mu ostane trajna!
Tikorna ob tej povzdigujoči misli se dviga naša razumljiva skrb, kako bo z začetkom in delom prihodnjega šolskega leta? Število moškega učiteljstva, ljudskega in srednješolskega, je že sedaj zmanjšano na minimum. Večina stoji' pod orožjem, zato pa morajo tisti, ki so ostali doma kot za vojno službo nesposobni ali pa kot nepogrešljivi, opravljati svoje delo s podvojenimi silami. — Vem, da je to delo težko, ali prepričan sem, da se je vršilo iz dobre volje, saj so nadomeščali svoje tovariše na bojnem polju in ninogokatere-ga očeta učeče se mladine.
Iskrena, želja in prošnja nas staršev je, naj bi poklicane oblasti — v prvi vrsti so to šolske — nemudoma poskrbele, da se jeseni pouk redno prične. In ne samo po ljudskih šolah, temveč tudi in zlasti po srednjih! Dosti nas je, ki bivamo na deželi in imamo svoje sinove v mestu v srednjih šolah. To stane danes — nič ne pretiravam! — ogromno denarja. Radi ga žrtvujemo; saj gre za srečo naše dece! A če bi bil pouk prekinjen ali neredno začet, bi bilo škoda letos izdanega denarja, ker bi z vsako zamudo ali odložitvijo trpela vzgoja mladine, ki mora teči zdržema in redno naprej, da obrodi z lepim sadom. Zato se obračamo do poklicanih šolskih oblasti z vprašanjem, če bi se ne dalo kaj storiti, da se še bolj ne skrči število učiteljev, da bodo mogli usposabljati našo mladino telesno in duševno v zavedne in izobražene člane naše mogočne monarhije! In to delo teče vzporedno z delom na bojnem polju: to brani državo v sedanji obliki in sestavi, ono pa skrbi za njeno bodočo moč in veljavo! — In koliko skrbi bi odpadlo od srca, ko bi tudi med počitnicami mogli zaupati svojo deco nadzorstvu učiteljev! Saj ni, da bi bili učitelji k temu primorani; toda že zavest, da je nad otroki čujfeče oko učiteljev, vpliva na vse vedenje in nehanje mladine blagodejno. In kdo more trditi, da ni treba sedaj dvakrat napornemu delu učiteljstva oddiha in odmora?
m ljuu lil
(Prispevek k § 59. drž. šolskega zakona.)
(Dalje.)
2.
Nadaljni pogoj, ki se zahteva za ustanovitev nove javne ljudske šole, je, da imajo otroci do obstoječe šole dlje nego 4 km. Za ustanovitev nove šole se zahteva, da je v kraju, oziroma v več krajin eno uro naokolo skupaj vsaj 40 otrok, ki morajo obiskovati več nego 4 km oddaljeno šolo. Merodajna je oddaljenost stanovanja šoloobveznih otrok do obstoječe šole. Ako so posamezni deli občine, oziroma posamezne hiše več nego 4 km oddaljene od obstoječe šole, je to samo- po sebi brez pomena, ako ne prebivajo v teh občinskih delih, oziroma hišah otroci, ki so dolžni hoditi v šoto. V poštev prihaja samo oddaljenost tistih hiš, ki v njih stanujejo šoloobvezni otroci. — Priii ugotovitvi upoštevnegiai števila otrok se smejo torej upoštevati samo tisti otroci, ki so njih stanovanja več nego 4 km oddaljena od obsoječe šole, torej samo tasti otroci, ki imajo več nego» 4 km dolgo pot do obstoječe šole. (Razs. uprgvn. sodiišča z dne 19. oktobra 1907, št. 9291, B. št. 5437).
Šola, ki se mora do nje izmeriti daljavo je tisto poslopje, ki je trajno namenjeno za učne namene. — Ako so posamezni razredi zaradi nedostajanja prostora nastanjeni v zasebnih hišah, ne pridejo pri določitvi daljave v poštev v zasebnih hišah nameščeni razredi, temveč samo redno šolsko poslopje. (Razsodba upravnega sodišča1 z dne 11. marca! 1904, št. 2487, B. 2453). Oddaljenost do šole je premeriti po daljavi najkrajše javne poti, ki drži do šole. V poštev prihaja torej pravilom,ai vedno najkrajša javna pot. To je povsem naravno, ako uvažujemo, da morajo za udobnost in varnost prometai na vseh javnih potih skrbeti občine in poli-tiška oblastva. Ako je krajša pot do šole samo začasna, n. pr. za časa snežnih žametov ali poplav nerabna, to še nikakor ne opravičuje, da bi se smelo meriti daljavo do šole po boljši, a daljši poti. — Dejstvo, da je krajša javna pot začasno

neporabna, pač opravičuje po zmislu § 2. deželnih šolskih zakonov ustanovitev ekskurendnega (zasilnega) pouka, ne more pa biti merodajno pri rešitvi vprašanja, ali se naj ustanovi nova javna ljudska šola ali ne. (Razsodba upravnega sodišča z dne 26. novembra 1886, št. 3115, B. št. 3269).
Ako prebivališča učencev s šolskim poslopjem sploh niso zvezana z javno potjo, ali ako se pride od bivališča do javne poti, ki drži do šole, samo po zasebni poti, se premeri daljava do šole, ozir. do javne poti po isti zasebni poti, ki jo smejo uporabljati dotični otroci. (Razs. upravnega sodišča z dne. 2. aprila 1897, št. 1907, B. štev. 10.575).
Daljave od otroških bivališč do šole mora, ako niso nesporno dognane, izmeriti posebna uradna, komisija.
Ako v eni sami vasi ni toliko šoloobveznih otrok, da bi se zanje morala ustanoviti nova šola, se smejo pritegniti tudi otroci iz sosednih vasi ali selišč, vendar pa se v tem primeru zahteva, da leže vse te vasi, sela in samotne hiše eno uro na-okolo. — Ako se ustanovi šola za več vasi, ozir. selišč skupaj, je torej treba, da leže vse te vasi, ozir. selišča tako, da od nove šole, ki se naj ustanovi, niso več oddaljene kakor eno uro hoda. Daljava selišč, ozir. hiš se izmeri od nameravane šole. Nameravana šola je izhodišče, ozir. središče, ki se po njem izmeri okrožje; obseg okrožja pa se ugotovi po velikosti polumera, ki je v zakonu določen na eno pešuro. V spornih slučajih se morajo daljave posameznih selišč, ozir. hiš do nove šole ugotoviti komisionalno.
Književnost.
Popotnik objavlja v 3. letošnji številki to-le vsebino: 1. Dr. Josip Tominšek: O nazadovanju šolskega petja. 2. J. Gradnik: Kajenje pri mladini. 3. M. Lichtenwallner: Telesno izobrazovanje naše mladine in šolske kuhinje. 4. Fr. Kranjc: Iztrgani listi o novodobni šoli. (Dalje). 6. Fran Vajda: Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri v letu 1913/14. 7. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis pictus«. 8. Slovstvo: Književne novosti. Časopisni vpogled. 9. Razgled: Kultura. — Šolstvo.
—	To in ono.
Zvonček ima v 6. letošnji številki to vsebino: 1. Janko Leban: Beračica. (Pesem.) 2. Fran Žgur: Lahko noč. (Pesem.)
3.	Cvetinomirski: Večer v gozdu. (Konec.)
4.	A. Rape: Solnček. (Pesem.) 5. Janko Leban: Ob smrtni postelji. — Glasba. — Dež in solze. — Nasvet. (Pesmi.) 6. E. G.: Zajec. (Pesem s podobo.) 7. Lad. Ogorek: Poletni čas. 8. Podoba: t Srečko Vilfan, bivši učitelj v Knežaku. 9. Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi, dva neugnanca. (Dalje.) 10. Antonija Germkova: Prijateljici. 11. Slika: Milica moli za očeta. 12. Josip Kralj: Mali ribič. 13. Fr. Roječ: Tončkove sanje in Miklavžev večer. (Dalje.) 14. Pouk in zabava: Križalka. — Rešitev zastavice v podobah v 5. štev. — Tine Ravljan: Milko in kužek. — V domačo zabavo: Iz papirja izrezani zvezdi. 15. Kotiček gospoda Do-ropoljskega. 16. Kotičkove risbe: B. Jereb: Svetilnik ob morju. (Sličica.)
Ljubavni valček, pesem za glas s klavirjem, oziroma gosli s klavirjem. Besedilo in glazbo zložil Fran B o h u s 1 a v. Dobi se pri skladatelju Praga-Smihov, Podebradova 28, pa tudi pri L. Schwent-nerju v Ljubljani.
»Le enkrat bi videl, kak' solnce gor gre, bi videl, kak' luna in zvezde blišče...«
Vselej mi pride ta ponarodela naša pesem na misel, kadar obiščem svojega v vojni oslepelega prijatelja Frana Bohusla-va. Ljubljančani, obiskovalci gledišča, se ga dobro spominjajo. Več let so ga gledali na odru našega hrama modric — žal, sedaj posvečenega detektivskim komedijam
—	v najrazličnejših vlogah. Neoporečno je bil Bohuslav par sezon eden najboljših, najtalentiranejših članov slovenske drame. Nastopal je tudi v operetah, zbujal tam mnogo zabave, dasi ni bil pevec po poklicu. Sovražnikova krogla mu je začetkom svetovne vojne vzela vid, in sedaj išče ubogi igralec utehe v umetnosti. Pesni in sklada. V nevarnosti je bila njegova eksistenca, in Ljubljana mu je z znatnimi darovi pokazala svoje sočutje. Iz hvaležnosti je sedaj napisal pesemco »Ljubavni valček« s češkim iti slovenskim besedilom. Sam Bohuslav pravi, da je to prvi 1 njegov kompozicijski poizkus, ki ga ni meriti z merilom ostre umetniške kritike. »Ljubavni valček« se bo priljubil v družinskih krogih, ki želijo lahke in vesele glazbe. Kdor ga kupi, stori še dobro delo: podpira ubogega umetnika in prispeva malenkost Češki Šolski Matici. Naslovno stran krasi lepa vinjeta odličnega češkega slikarja.	Zorko P r e 1 o v e c.
Srednješolske vesti.
Ravnatelj dr. Alaupovič — oproščen.
V Sarajevu se je vršila obravnava proti ravnatelju gimnazije v Tuzli vladnemu svetniku dr. Tugomiru Alaupoviču,
Na razpravi pa je bil ravnatelj dr. Alaupovič popolnoma oproščen.
Kurz za učiteljske kaudidatinje-če-trtoletnice. »L'eco del Litorale«. poroča dobesedno iz Gradca: Otvoril se je z najboljšo perspektivo pripravljalni kurz za maturo za one gospodične, katere so dovršile v šolskem letu 1914/15 3. tečaj enega učiteljišča z italijanskim učnim jezikom. Pouk je sprejel kolegij srednješolskih profesorjev. Praktičen pouk pa se vrši v ljudski in meščanski šoli za begunce italijanske narodnosti. Kurz se zaključi proti koncu septembra. Graške šolske oblasti so obljubile vso svojo podporo, c. kr. štajersko namestništvo pa je dovolilo obiskovalkam kurza bivanje v Gradcu in je obljubilo ubogim izplačevanje begunske podpore (30 kron mesečno). Tudi ugledni ravnatelj goriškega učiteljišča, g. Fr. Znideršič, je obljubil z vljudnostjo, s katero se odlikuje, vso svojo podporo. Ravnateljstvo kurza si je priskrbelo v »Kaiser Franz Josef-Lehrerinnenheim« gotovo število mest, kjer dobe kandidati-nje proti mesečnemu plačilu 56 kron hrano in stanovanje. — Tako se je preskrbelo za kandidatinje italijanske narodnosti, slovenske pa tavajo okolo kakor izgubljene ovčice: člen XIX. državnega osnovnega zakona — v praksi!
Profesor Leopold Koprivšek t. V Mariboru je umrl dne 28. maja t. 1. po kratki in mučni bolezni Leopold Koprivšek, c. kr. gimnazijski profesor v pok. Blagi pokojnik je bil zaveden Slovenec in izredno dobrega srca. Služboval je najprej kot suplent v Mariboru, potem pa celih 27 let na gimnaziji v Rudolfovem, odkoder se je preselil v pokoj v Maribor. Kot tak je supliral tudi še dve leti na mariborski gimnaziji. Dosegel je visoko starost 77 let. Naj v miru počiva!
Najvišje pohvalno priznanje je iznova naznanjeno rezervnemu nadporočniku dr. phil. Rudolfu M ol e t u, dom. inf. p. št. 16, profesorju dekliškega liceja v Ljubljani.
Nadporočnik prof. Anton Jeršinovič je, službujoč v visokih sneženih črnogorskih brdih, obolel na revmatizmu in se sedaj leči v Zagrebu v bolnici »milosrdne brače« (Jelačičev trg). Dodeljen je kot »sotnijski zapovjednik« nekemu hrvatskemu pučkovstaškemu bataljonu.
Statistični pregled šolskega obiska na srednjih šolah v Avstriji. V šolskem letu 1915/16 je bilo v Avstriji 139.127 srednješolskih dijakov, in sicer na gimnazijah 80.089 moških in 4818 deklic, torej skupaj 84.907, na realkah pa 44.220 moških dijakov. Na posamezne dežele pa se poraz-dele tako-le: Nižje Avstrijska: 13.834 gimnazijcev (906 deklic) + 10.729 realcev — 24.563; Zgornje Avstrijska: 2103 gimnazijcev + 719 realcev = 2822; Solno-graška: 500 gimnazijcev (68 dekl.) + 488 realcev = 988; Štajerska: 2957 gimnazijcev + 2050 realcev = 5007; Koroška: 947 gimnazijcev + 263 realcev = 1210; Kranjska: 2056 gimnazijcev + 753 realcev = 2809; Primorska: 1741 gimnazijcev + 1191 realcev = 2932; Tirolska s Predarlsko: 3032 gimnazijcev (200 deklet) + 787 realcev = 3819; Češka (z nemškim učnim jezikom): 7235 gimnazijcev (13 dekl.) + 4315 realcev = 11.560; Češka (s češkim učnim jezikom): 12.343 gimnazijcev (843 dekl.) + 10.027 realcev = 33.920; Moravsko (z nemškim učnim jezikom): 2948 gimnazijcev + 3621 realcev = 6.569; Moravska (s češkim učnim iezikom): 5370 gimnazijcev (146 dekl.) + 4017 realcev = 15.956; Šlezija: 2325 gimnazijcev + 1449 realcev = 3774; Galicija: 22.684 gimnazijcev (2559 dekl.) + 2868 realcev == 25.552; Bukovina: 3551 gimnazijcev + 426 realcev = 3977; Dalmacija: 1281 gimnazijcev (83 dekl.) + 517 realcev = 1798. Skupno: 84.907 gimnazijcev (4818 dekl.) + 44.220 realcev = 139.127. •	_
Iz naše organciizaie.
Skupne zadeve.
IZ VODSTVA ZAVEZE.
Na svoji zadnji seji dne 18. maja t. 1. je vodstvo Zveze sklenilo, da povabi vse
| slovenske učiteljske (šolske) organizacije j na skupno delo, ki je za bodočnost i vsega slovenskega učiteljstva in šolstva vseh kategorij ter za kulturni napredek našega naroda neizogibno potrebna. — Ta sklep je bil takoj izvršen. — O tem prevažnem in pomembnem koraku ter o njega namenih in uspehih nam bo mogoče govoriti šele z dnem 30. junija t. I. naprej.
Istra.
Občni zbor »Slov. učit. dr. v Istri«.
Ker ni bilo še citati o zadnjem neobjavljenem obč. zboru nikakega poročila, naj ga tu kratko omenimo. — Da ne navedemo vseh podrobnosti, omenjamo le poročilo o delovanju odbora od časa zadnjega občnega zbora 1. 1914. do sedaj. Odbor se je skrbno zavzemal za vsako stanovsko zadevo učiteljstva, a posebno in največ je deloval v dosego draginjske doklade. Za številne nove tovariše in tovarišice, došle službovat v Istro, se je odbor zavzel, da se jih uvede v naše stanovske organizacije in da so pristopili k društvu. Tako se je društvo povečalo za 18 članov. — Tovariš predsednik je sklical ta občni zbor v glavnem zato, da se posvetuje o dobitvi draginjske doklade. — Občni zbor je vzel odborovo delovanje z zadovoljstvom na znanje. Ko je tov. H. predlagal, naj se izreče odboru za njegovo marljivo delovanje za blaginjo učiteljstva pohvalo in zaupnico, je občni zbor soglasno predlog sprejel. To poročilo naj bo tudi v znanje onim tovarišem, ki niso bili na tem občnem zboru, da ne bodo po krivici sumničili našega delavnega društvenega odbora, da nič ne dela in ne skrbi za blaginjo učiteljstva!
Kranjske vesti.
JOSIP BOŽJA
Dne 8. t. m. je po dolgi in mučni bolezni umrl v Ljubljani tovariš Josip Božja, nadučitelj v pokoju, star 74 let. — Vse svoje življenje je posvetil delu1 v šoli in izven nje, dokler se ni preselil v Ljubljano, kjer so mu potekli dnevi skrbi in težav. Bil je ljubezniv, zvest tovariš. Bodi mu ohranjen blag spomin! Preostalim naše sožalje!
—r— Deželni odbor je imenoval za svojega zastopnika v c. kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani nadučjtelja Janka N. J e g 1 i č a, za njegovega namestnika pa učitelja Avgusta P i r c a, oba z II. mestne šole.
—r— Iz Ijudskošolske službe. Ana Tyll je nameščena za suplentinjo v Spodnjem Toplem vrhu, ker je učitelj Josip Štrauss odšel k vojakom. — Namesto vpoklicanega učitelja Vincenca Zahrastni-ka bo suplirala na petrazrednii deški šoli v Škofji Loki bivša poizkusna kandidati-nja v Ljubljani Pavla Močnikova, namesto vpoklicanega nadučitelja Alojzija Ponii-kvarja na ljudski šoli v Sori pa bivša poizkusna kandidatinja v Ljubljani Marta Reichova. — Za, suplentinjo namesto obolele učiteljice Vincencije Pupis-Stuchly-jeve v Košani je poklicana bivša provizo-rična učiteljica v Starem trgu pri Ložu Štefanija Pupisova; začasno vodstvo Ko-šanske šole se je poverilo učiteljici Emi Miseljevi. — Namesto upoklicanega učitelja Matije Žitka bo suplirala na ljudski šoli v Sodražici bivša učiteljska suplen-tinja v Banjaloki Angela Ravnikova. — Namesto obolele učiteljice Josipine Baloh-Šusteršičeve je poklicana za suplentinjo na ljudski šoli v Spodnji Idriji bivša su-plentinja na Štajerskem Gabrijela Rajer-jeva. — Za suplentinjo na Jesenicah je poklicana bivša suplentinja v Sori Helena Sodjeva.
—r— Smrt za domovino. Z Breznice poročajo: Na polju časti in slave je dohitela smrt dne 3. junija Antona B u 1 o v c a, trgovca in posestnika v Smokuču, občinskega odbornika in člana krajnega; šolskega sveta.
—r— Idrijska ljudskošolska mladina
je priredila v rudniškem gledališču pod požrtvovalnim vodstvom svojega vrlega učiteljstva v nedeljo, dne 4. t. m., lepo gledališko predstavo z deklamacijami, rajalno igro in s petjem na korist »Rdečemu križu«. Vse točke okusno sestavljenega vzporeda je naša ljuba mladina izvedla s tako točnostjo in preciznostjo, tako nežno in lepo, pogumno in navdušeno, da je vsaka posameznost in celota razvnela mno-gobrojno občinstvo do viharnega odobravanja. To je veljalo deklicam in dečkom, ki so brezhibno izvajali vzpored, in tov. učiteljicam, ki so imele s pripravami in priučenjem pač obilo hvaležnega truda. Bodi jim vsaj od naše strani izrečeno popolno priznanje! Tistim, ki niso bili pri- I šotni, naj bo zal, ker niso videli tega le- I
pega večera! Navzoči starši so se prepričali, da je njih deca izročena v vzgojo dobrim in vestnim rokam, ki mlade nožice ljubeče usposabljajo za pogumni korak v življenje! Moralno je prireditev uspela kar najlepše, a tudi materialno prav ugodno. Dala je 355 K čistega.
—r— Tedenski prihranki šolske mladine. Meseca maja se je med mladino ljubljanskih ljudskih šol na tedenskih prihan-kih zbralo 853 K 44 v, h katerim je prispevalo 3706 šolskih otrok. Na vsakega posameznika pride povprečno po 23 v. Januarja se je nabralo 860 K, februarja 838 K 03 v., marca 918 K 42 v., aprila 809 K 23 v.
—r— Razstava ženskih ročnih del na šentjakobski šoli. Mestna slovenska dekliška osemrazrednica pri sv. Jakobu v Ljubljani priredi razstavo ženskih ročnih del, ki so jih izdelale učenke tega zavoda. Razstava se otvori v nedeljo, dne 18. junija, opoldne in bo odprta do 25. junija t. 1. vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do £ ure popoldne. — Vstopnina 20 vinarjev. — Ker je dohodek namenjen skladu za kranjske, cziroma ljubljanske invalide, se preplačila, oziroma darila hvaležno sprejemajo.
—r— S seje deželnega šolskega sveta dne 30. maja, 3., 5. in 7. junija. Fran Kot-nikova dijaška ustanova se podeli tehniku Ivanu Hrovatinu. — Prof. dr. Pregelj se prizna prva petletnica, prof. Adolf Robida se predlaga v stalno nameščenje, prof. Nardin, Josip Dolar, Josip Mazi, Boltazar Babler in dr. Jos. Demšar za VIII., glavni učitelj Karel Miklitsch za IX. činovni razred. — Predlaga se opustitev pripravljalnega tečaja na realki v Idriji. — Sklene se razpisati izpraznjena učiteljska mesta na tak način: Deželni šolski svet razpiše v skupnem razglasu po okrajih razdeljena učiteljska mesta. Po en prepis tega razglasa se pošlje vojnemu ministrstvu in vrhovnemu armadnemu poveljstvu, da obvesti pri vojakih, oziroma na fronti služeče učiteljstvo o razpisu teh služb. Rok za: vlaganje prošenj traja najmanj dva meseca. Učitelji-vojaki prosijo za svoja mesta lahko kar na vojnopoštni dopisnici. Za one, ki se pogrešajo ali so v ujetništvu ali za katere ni gotovo, da bi zvedeli za ta razglas, prosi lahko žena, kak drug sorodnik, varuh ali dotično šolsko vodstvo. Prošnje je nasloviti za vsako službo na. dotični okrajni šolski svet. Nanovo nameščeno učiteljstvo se uredi v statusu pozneje. — Sprejme se predlog, naj ustanove šolske oblasti po mestih in industrijskih krajih v stiku z županstvi, varstvenimi sodišči in politiškimi oblastmi dnevna zavetišča za ono mladino, ki nima doma potrebnega nadzorstva.. — Splošna načela za varstvo mladine, ki so jih izdelali ljubljanski voditelji in voditeljice, se izroče v pregled v to izvoljenemu ožjemu komiteju.
—r— Iz Krškega nam pišejo: Med poročili o delovanju slovenskega učiteljstva za vojne namene nisem našel skoraj nikjer omenjene naše meščanske šole. Da bodo poročila popolna, prosim, da priobči »Tovariš« sledeče: V pričetku septembra 1914. 1. so nabrali učenci pod vodstvom učiteljstva 1079 kg svežega sadja, ki ga je poslalo ravnateljstvo deloma »Mladiki«, deloma pa uršulinskemu samostanu v Ljubljani. Sadje so vkuhali ali pa sveže porabili za ranjence. Denar za pošiljatev — 21.68 K —je nabralo učiteljstvo med meščani. Koncem oktobra je odposlalo ravnateljstvo 55 kg posušenega robidnega listja, ki so ga nabrali učenci. V pričetku novembra so igrali diletantje v korist »Rdečemu križu« igro »Krivoprisežniki«. Učiteljstvo je imelo za to prireditev največ zaslug. Igra je dala čistega dobička nad 200 K. V decembru so izdelale hospitantke meščanske šole za vojake 30 parov kolenk, 18 parov dokolenk in 8 parov zapestnic. V januarju 1915. 1. so izdelali učenci 2000 parov papirnatih podplatov in 6000 parov papirnatih nogavic. Delo je vodil strok, učitelj Drag. H u m e k. Dne 21. aprila so nabrali učenci tri zaboje bakrenih in cinkastih predmetov v skupni teži 400 kg. V maju je odposlalo ravnateljstvo 72 srajc, 72 spodnjih hlač in 104 robce. To perilo so izdelale deloma hospitant-ke, deloma je bilo kupljeno za nabrani denar. V oktobru so nabirali učenci kavčuk in volnenino. Nabrali so 62 kg kavčuka in 165 kg volnenih krp. Dne 24. novembra so prinesli učenci 130 zavitkov božičnih daril vojakom na bojnem polju. V pričetku decembra so napletle hospitantke zopet 33 parov nogavic, 8 parov kolenk, 10 parov dokolenk in 21 parov zapestnic. V istem mesecu je bilo odposlanih še 37 kg robidnega listja, hospitantke so pa nabrale za vdovski in sirotinski zaklad 26.30 K. Dne 26. januarja so dovršile hospitantke 25 parov nogavic, 22 parov dokolenk in 8 parov zapestnic. Veliko zaslug za izdelovanje pletenin iz volne ima učiteljica roč-
nih del Pavla Z i r e r j e v a. Omenim naj tudi ravnateljev© gospo Ceno R o m i h o -v o, ki je mnogo nakupovala in vodila račune. Dne 4. maja so nabrale hospitantke na sejmu med kmetiškim ljudstvom 75.25 K za »Rdeči križ«. Predavanje Dragotina Ii u m k a »O zrakoplovstvu« je dalo v isto svilio 21.30 K. V nedeljo, dne 8. maja, smo imeli cvetični dan. Cvetke so prodajale hospitantke v spremstvu dam. Nabrale so 267.45 K. V celoti je bilo nabranih za »Rdeči križ« 364.— K. Tedenska vinarska zbirka je prinesla do konca maja 366.61 K. Koncem maja je bilo odposlanih zopet 62 kg robidnega in jagodnega listja. Velikansko množino perila in volnenih pletenin je odposlal tukajšnji damski pomožni komite. Velik del teh izdelkov so izdelale učiteljice in hospitantke. Če prilično precenimo nabrane snovi, izdelke in prištejemo denarne vsote, se pokaže vrednost naštetega dela visoko nad 3000.— K, kar je ogromna vsota spričo dejstva, da živimo v siromašni okolici in da ima naše »mesto« komaj 900 prebivalcev. Kako požrtvovalni so učenci v nabiranju in dajanju prispevkov kaže slučaj, da so nabrali za prvega učenca, ki je moral z našega zavoda v vojaško službo, v dveh dneh 24 K. Nabirali so seveda samo med seboj. Meščanska šola je dobila za svoje delo najvišjo zahvalo. Prav tako učiteljica ročnih del Pavla Zirerjeva. Vojnega posojila so plačali učenci doslej 100.— K, ravnatelj dr. T. Romih 300.— K, predsednik »Pedagoškega društva« za društvo 100.— K. Vrhutega je zapisan za IV. vojno posojilo ustanovni sklad za 4. razred meščanske šole v znesku 65.000,— K, ki je bil doslej naložen v tukajšnji občinski hranilnici. — Želeti je, da bi prav vse šole sestavile natančen pregled svojega dela za vojno. Nad vse zanimivi bi bili sistematično urejeni podatki o množini kovin, ki so jih nabrali učenci, o kavčuku, o pleteninah iz volne, ki so bile poslane, in o tem in onem. Velikansko delo bi bilo to, a neizmerne koristi za nas. Skromnost ni tu prav nič na mestu!*)
—r— Na Gečah pri Vipavi je umrla 29. maja gospa; Ivana B e z g o v a, stara 72 let, vdova po pokojnem Antonu Bezgu, učitelju v Sostrem, in mati pokojnega Antona Bezga, ki je umrl kot učitelj na Go-čah. Po smrti svojega sina in njegove soproge je materinsko skrbela za njune štiri sirote. — Blag ji bodi spomin!
—r— Uspeh »Tedna Rdečega križa« v politiškem okraju Postojna znaša 15.746 K, od katere vsote odpade približno 3838 K na članarino novih članov, 1100 po številu. Za ta sijajen uspeh si je med drugimi faktorji velike zasluge pridobilo posebno učiteljstvo tukajšnjega okraja, ki je z vso vnemo delovalo za to akcijo.
—r— Z zadnje seje občinskega sveta ljubljanskega. Šolskemu zavetišču na 4. mestni deški ljudski šoli se dotacija zviša od 14 v na 60 v na dan za osebo. — Šolskim voditeljem se dovoli tisk letnih poročil iz prebitka dotacij.
Stalerske nesli,
■H—%'1'dHH.HMMM IHfclimilllHiiaM lin1 IfililU1 II111 Ig
JANEZ MOŽINA
■ ■mi ■■ i| m Mhiiiiim ii ni i /iiiiiiiiTinrarTM iii imiiiimiiihhihi
Dne 4. t. m. je nenadoma umrl tovariš Janez M o ž i n a, nadučitelj v pokoju v Krčevini-Ptuju, star 75 let. — Z njim je legel v grob mož stare korenine, ki je vse svoje žive dni vztrajno in zvesto izvrševal svoje vzgojno in izobraževalno delo v blagor mladine in naroda. Blag mu bodi spomin! Svojcem naše sožalje!
—š— Gospodinjska šola v Trbovljah. »Trboveljsko društvo za otroško varstvo in oskrbo« je osnovalo gospodinjsko šolo za šoli odrasle deklice, ki jih poučujeta, v vseh nujnih gospodinjskih zadevah dve učiteljici. Prav času primerna in kori-stonosna ustanova! Dunajska »Freie Lehrerstimme« tozadevno piše: »Trbo-
*) Izkušali bomo sestaviti in cotein objaviti praktično razpredelnico, ki naj jo izpolni vsaka šola zase. V to razpredelnico naj pridejo vsi dogodki in vsi podatki, ki se tičejo vojne in dotične šole. Pro-sirro načrtov in nasvetov! Iz teh razpredelrrc se sestavi končna statistika, ki pokaže šele pravo sliko dela in žrtev naših šoi v dobi sedEnje vojne. S tozadevno statistiko se že sedaj bavi tovariš Božo R a č i č , učitelj v Zagorju ob Savi. Delo je ogromno, zato pa nam je treba vsestranski podpore.
Uredn.
veljčani so s tem napravili vzorec resnično priporočljive šolske ustanove. Ustanavljanje takih šol bi bilo za vzgojo deklic jako blagodejno. Popolnitev takih gospodinjskih šol z uvedbo otroškega negovanja in mladinske oskrbe kot učnih predmetov bi bila jako koristna in se bo sčasoma gotovo izvedla.« — Soglašamo!
—š— Šolski sklep na Štajerskem. Na Štajerskem sklenejo srednje šole, učiteljišča in dekliški liceji tekoče šolsko leto dne 28. junija t. 1. — Ljudske šole pa zaključijo leto ob normalnem času.
—š— Povišanje. Tovariš Riko Pe-stevšek, učitelj na Vranskem, je postal poročnik v r. pri 47. pešpolku.
—š— Draginjska doklada staj. učiteljstva. Neumornemu delu naše organizacije se je posrečilo priboriti vojno draginjsko dcklado, sicer ne v izmeri, kakor jo dobivajo državni uradniki, a mnogo višjo od lani. Deželni odbor je začetkoma določil v ta namen vsoto 500.000 K, a naši organizaciji se je posrečilo gospode pri dežel, odboru spraviti do tega, da so to vsoto zvišali za 150.000 I<, tako da dobimo sedaj v celem 650.000 K. Vojna doklada bo razdeljena na sledeči način; 1. Učitelji n e v o j a k i in sicer a) oženjeni in udoveli z več ko 2 otrokoma 350 K; b) oženjeni brez otrok ali dvema otrokoma 300 K; c) usposobljeni, neporočeni učitelji in učiteljice ali udoveli brez otrok 120 K; d) učne osebe z zrelostnim izpričevalom 100 K; e) neporočene učiteljice ročnih del 80 kron. 2. Vpoklicani učitelji vojaki (pri moštvu): a) oženjeni in udoveli z več ko 2 otrokoma 300 K; b) brez otrok ali dvema otrokoma 250 K. 3. Ž e n e u č i-t e 1 j s k i h dvojic dobijo enako neporočenim 120 K. U č i t e 1 j i n e v o j a k i, možje učiteljic dobe a) z več ko 2 otrokoma 230 K; b) brez otrok ali dvema otrokoma 180 K. Vpoklicani možje učiteljic a) z več ko 2 otrokoma 180 K; b) brez otrok ali dvema otrokoma 130 K. To velja za učitelje pri moštvu. Pri učiteljih častnikih dobijo njih žene 120 K. 4. Doklade dobijo isti, ki do 1. maja 1916 imajo 6 mesecev službenega časa. 5. Izplača se doklada 1. julija za prvo polovico leta, 1. septembra za tretje četrtletje in 1. decembra za četrto četrtletje 1916. 6. Upokojeni učitelji in učiteljice dobijo do-klado kakor leta 1916.
—š— Šola v Čramljah za »Rdeči križ« in druge vojnopomožne svrhe. Pri ročnih delih so deklice izdelale 80 parov različnih volnenih izdelkov in 5 ducatov žepnih robcev. Denarja pa se je v ta namen nabralo po učencih do 400 K in se odposlalo na dotične naslove. Četrtega vojnega posojila se je podpisalo 200 K. Ravno tako so učenci pridno zbirali in donašali razne kovine ter nabirali robidnega in jagodnega listja za čaj.
—š— Povišanje. Učitelj v Pišecah, Ferdo K oko t, in učit. v Lučanah, Rud. W r a n y, sta postala črnovojn. praporščaka pri 26. črnovojn. okr. poveljstvu.
—š— Odlikovanja, Franjo Č u č e k, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, sedaj poročnik v r. pri 37. domobr. pp., je prejel nastopna odlikovanja: pohvalo poveljništva 17. zbora dne 20. februarja 1915 (Srbija); srebrno hrabrostno kolajno 1. reda dne 25. julija 1915 (Dobrdob); bronasto hrabr. kolajno dne 14. novembra 1915 (Sabotina); Signum laudis dne 28. decembra 1915 (Oslavje).
—š— Usposobljenastni izpiti za ljudske šole so se pred izpraševalno komisijo v Mariboru vršili od 8. do 17. majnika 1916. Za nemški in slovenski učni jezik so bili proglašeni usposobljenim: David Roza, supl. pri Sv. Duhu-Loče, K i r a r Josipina, supl. v Št. Ilju v Slov. gor. (z odliko), Kovači č Oton, prov. učit. v Št. Martinu pri Vurberku, Kramer Franc, supl. pri Sv. Benediktu v Slov. gor., K u p-p e r Tomaž, supl. na Ščavnici, O s t e r c Marija, supl. pri Sv. Petru pri Radgoni, P e j c h a Ignacij, prov. učit. v Cirkovcih, R o g i n a Josipina, supl. pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu. — Dopolnilni izpit za nemški učni jezik je napravila: T r u t s c h 1 Filomena, prov. učit. pri Vel. Nedelji. Za meščanske šole z nemškim učnim jezikom so prebili izpit 4 učitelji, za ljudske šole z nemškim učnim jezikom 24 učiteljev in učiteljic, za francoščino 1 kandidatinja.
—š—Spodnještajerski Nemci za veli- | kcnočni program. »Marburger Zeitung« z i dne 5. junija piše: Nemški narodni svet je imel včeraj popoldne v mariborski mestni posvetovalnici sejo, ki so se je v obilnem številu udeležili zastopniki iz vseh krajev Spodnje Štajerske. Narodni svet je v neomajni zvestobi do velikonočnega programa avstrijskih Nemcev soglasno sklenil, da je dolžnost vseh izvoljenih nemških zastopnikov. da se krepko zavzamejo za ta program in z vsemi močmi delajo za njegovo uresničitev.
—k— Državni poslanec Grafenauer obsojen. Celovški in graški listi javljajo: Sodišče c. in kr. armadnega poveljstva naznanja: Državni in bivši deželni poslanec Franc Grafenauer, posestnik in izdelovalec orgel na Brdu pri Sv. Mohorju, je bil z razsodbo armadnega poveljstva z dne 26. maja 1916, G. Z. K 395/16/61, zaradi hudodelstva motenja javnega reda po § 65 a in b k. z. obsojen na pet let težke in poostrene ječe. Pristojno poveljstvo je potrdilo to sodbo, ki je torej pravnove-Ijavna. Voditelj sodišča: Seeliger, major-avditor.
—k— Draginjska doklada koroškemu učitelistvu. »Deutsch-österreichische Lehrerzeitung« piše z dne 1. junija t. 1.: »Dežela Koroška nima za svoje učitelje toliko, kolikor ima država za svoje uradne sluge. Ker dobivajo vpoklicani samski koroški učitelji, dokler so na fronti, iz deželnih sredstev le po 16 K — plače so jim ustavljene — si dežela prihrani lepo vsotico. Deželni odbor nima torej nobenega vzroka, da tako skopari. Koroško učiteljstvo izpolnuje na bojnem polju kakor v zaledju radevoljno in z največjo požrtvovalnostjo svoje dolžnosti. V zadnjih tednih so objavljali koroški časopisi dan za dnem poročila o zbirkah za »Rdeči križ«, ki sta jih nabrala učiteljstvo in šolska mladina Koroške z velikim uspehom, tudi podpisi šol na vojno posojilo so prav izdatni. Učiteljstvo bi zaslužilo izdatnejšo pomoč, ker silno trpi, kakor malokateri stan, pod veliko draginjo. Mnogo učiteljev je izgubilo z ustanovitvijo nadaljevalnih šol svoj edini postranski zaslužek in naj sedaj z zmanjšanimi dohodki preživljajo stanu primerno svoje dostikrat nmogobrojne rodo-vine! Na tako visoke doklade, kakor jih je dovolil nižjeavstrijski deželni odbor in dunajski občinski svet svojemu učitelj-stvu, nismo nikoli računali. Toda da bi dal koroški deželni odbor svojemu učiteljstvu manj, nego da država .kakemu svojemu uradnemu slugi, tega tudi nismo pričakovali! — Učiteljstvo je jako ozlovoljeno, zato je pač razumljivo, da si želi podržav-Ijenja ljudske šole. Pod kategorijo slug bi država nikakor ne uvrstila učiteljev, ki od njih mnogoteri stoje kot častniki na bojnem polju!«
Goriške vesti»
—g— Vesela vest iz Gorice. Pišejo nam: Naše junaške matere, ki so vse leto vztrajale v vojnem metežu v nanšem raz-streljenem mestu, so oddale prošnjo na c. kr. okr. glavarstvo, naj bi odprlo v mestu šolo za slovensko deco. Zastopnica g. Bavcon Fr. in zastopnik g. Evgen Gor-jan sta bila od g. glavarja barona Bauma kar najprijazneje sprejeta v dolgo avdien-co. G. glavar, ki je sam oče, se je res očetovsko zavzel za po izobrazbi stradajoče deco in obljubil svojo očetovsko pomoč. Vanj popolnoma zaupamo!
—g— Za poročnika je povišan praporščak Fran Erjavec 5. dcmobranskeg'a infanterijskega polka v Pulju, učitelj v Mi-sličah in urednik našega »Domačega ognjišča«.
—g— Goriška županstva in goriški deželni odbor. Leto dgi je že preteklo, odkar se bije od naših junakov na naši zemlji zmagoslaven boj proti Lahom. Leto dni je že preteklo, odkar je zbežal goriški deželni odbor daleč proč na Dunaj in ni ga še danes nazaj. Vemo sicer že davno, da je bil slovenski del dežele za goriški deželni odbor neke vrste pastorka, pač pa tega bi ne mogel prej nihče niti slutiti, da bi utegnil goriški deželni odbor ob času vojne z Italijo v najhujših trenutkih pustiti slovenske dežele brez vse zaslombe na cedilu. Slišali smo besede in obete deželnega glavarja, ki je deželni glavar za italijanski in slovenski del dežele, katere je izrekel pred časom v Ajdovščini, češ, da se vrne deželni odbor kmalu v deželo nazaj, toda deželnega odbora le ni, njega od nikoder ni! Zato goriška županstva, vaša naloga je sedaj, da spomnite goriško avtonomno oblast, goriški deželni odbor, da je njegov sedež na Goriškem in naj se zato nemudoma vrne na Goriško. Goriška županstva, na plan!
Tržaške vesti.
—t— Kurz za goriške učiteijišnike v
Trstu. Kakor znano, obstoji v Trstu, in sicer v prostorih nemške državne gimnazije kurz za goriške učiteijišnike pod vodstvom nekaterih goriških profesorjev. Kakor kurz, tako bi lahko obstojalo že letos tudi kompletno učiteljišče v Trstu. Kdaj bomo lahko govorili in pisali o uresničenju teh in podobnih naših želj na Goriškem?
—t— Iz Rocola poročajo »Edinosti«: Ko sem v torek, 23. pret. m., na dan obletnice italijanske vojne napovedi po dolgih letih šel s svojimi prijatelji skozi Rocol na Katinaro, nam je zadonelo na uho lepo ubrano otroško petje, in sicer cesarska pesem. Mi in tudi mimo gredoč oddelek vojakov smo se ustavili in poslušali. Ker se mi je zdelo nekaj čudnega, da se tukaj tako lepo slovenski poje, sem vprašal tam blizu nekega moža, kje pojejo. Povedal nam je in pokazal na CM otroški vrtec. »Kakšna razlika sedaj in nekdaj!« sem vzkliknil. Spominjam se časov, ko sem s pokojnim prof. Maneličem časih zahajal v Rocol, a takrat se je kvečjemu izza kakšnega vogla slišalo petje o Dante-Alighie-riju ali pa »Nella patria di Rosetti non si parla che italian.« Da, časi se res izpremi-njajo. — Družba sv. Cirila in Metoda pa je lahko ponosna na svoje zavode, v katerih se tako patriotično in v narodnem duhu vzgojuje naša mladina.
—t— Učitelji in učiteljice občinskih šol so na predujme iz občinskih skladov podpisali skupaj 147.600 K, in sicer: ljudske in meščanske šole v mestu in v okolici K 125.000, dekliški licej K 7.900, višja realka K 2.400, gimnazij K 400, šola za gluhoneme K 1800 in otroški vrtci K 10.000. — Imena slovenskega učiteljstva prijavljamo na drugem mestu. — Razen tega je mnogo učiteljev, katerih imena so bila že objavljena, privatno podpisalo znesek K 12.700. Skupni znesek, ki so ga podpisali učitelji in učiteljice občinskih šol v Trstu, znaša torej impozantno vsoto K 160.300.
—t—»Lega austriaca«. V Trstu se je ustanovilo društvo »Lega austriaca«, ki razglaša v oklicu na meščanstvo svoj delovni program: Delovati hoče v čisto- avstrijskem smislu v Trstu in Primorju v diametralnem nasprotstvu z nekdanjo Avstriji sovražno »Lego nacionale«. Irreden-tizem hoče pobijati. Skrbeti hoče za varstvo in procvit domače industrije, trgovine, raznih podjetij itd. Program omenja tudi, da se mora postaviti na glavnem trgu spomenik cesarju Franu Josipu I. v znak hvaležnosti, da je obvaroval Trst pred vpadom stoletnega sovražnika in ve-rolomnega zaveznika.
—t— Razpis štipendij. Za šolsko leto 1916./17. je podeliti dve štipendiji po 300 kron iz ustanove »I. B. Moser«. Štipendiji se podelita ubožnima mladima osebama brez razlike spola, pristojnima v tržaško občino ali pa rojenima v tem mestu (v tem slučaju morata njuni družini bivati v Trstu), ki obiskujeta kako akademijo lepih umetnosti (slikarstvo) ali kak glasbeni konservatorij. Z običajnimi dokumenti opremljene prošnje je do 30. junija t. 1. vložiti na tukajšnji magistrat.
litrske vesti.
—i— Deželni šolski svet za Istro. Poročajo nam, da je deželna upravna komisija imenovala za svoje zastopnike v istrskem šolskem svetu gospode: c. kr. okrajnega glavarja Rudolfa barona pl. Gorizzu-ttija, c. kr. okr. komisarja Petra Benzona irr c. kr. finančnega računskega svetnika Avrelija Sinslerja.
—i— Hrvatski napisi na Reki. V vozovih reškega električnega tramvaja, ki je last mestne občine, so izobešeni ceniki v italijanskem, madžarskem, nemškem in hrvatskem jeziku. To se je sedaj prvič zgodilo, ker so doslej vsa mestna podjetja hrvatski jezik popolnoma zapostavljala.
—i— Razpuščeno je glasbeno društvo (Societa musicale poiese«) v Pulju.
—i— Razpust poreškega občinskega odbera, Po odredbi primorskega namestnika je bil občinski zastop poreški1 razpu-ščen ter vodstvo občinskih poslov tega mesta poverjeno državnemu organu.
—i— V Červinjanu je službovala mlada učiteljica Antonietta Boemo iz Grade-ža. Ko so zasedli Italijani Červinjan, je ostala Boemo tam, toda ni hotela poučevati več. Zaradi tega so jo internirali v nekem nezdravem kraju v Italiji, kjer je te dni po kratki bolezni umrla.
ti Dalmacije.
—d— Razpust občinskega zastopa v Zadrti. Razpuščen je občinski zastop v Zadru. V odloku je rečeno, da se je iz-
vršil razpust zaradi državnih interesov. Uprava občine je poverjena dvornemu svetniku Škariču. — Sedaj utegne dobiti Zader tudi hrvatske ulične napise.
—d— »Societa Bersaglieri« v Splitu je oblast razpustila nedavno temu. Te dni pa je oblast odredila hišno preiskavo v vseh prostorih rečenega društva, ki je donesla na dan razne — nerednosti. Tako je n. pr. z društvene zastave izginil trak, ki ga je društvu daroval naš cesar povodom meetinga italijanskih strelskih društev na Dunaju, a namesto tega traka so našli baje na zastavi trak, ki ga je dobilo društvo v dar iz sosednjega kraljestva. Našli pa so baje še raznih drugih takih — nerednosti, zaradi katerih je bilo nekoliko članov razpuščenega društva aretiranih.
—d— Zaradi obrekovanja. Iz Knina javljajo, da sta bila tam aretirana neki železniški uradnik in neki realec, ker sta na sumu — obrekovanja.Da taki stvori ne morejo priti do zavesti o grdobi svojega početja in pa o nevarnosti, ki se vanjo podajajo.
Splošni vestnik.
KONEC ŠOLSKEGA LETA.
Kor. urad: Naučili1 minister je odredil, da naj se na srednjih šolah, dekliških li-cejih, moških in ženskih učiteljiščih ter na trgovskih in navtičnih šolah, na katerih naj bi se po obstoječih predpisih zaključil pouk 6. julija t. 1., zaradi sedanjih izrednih razmer pouk zaključi že1 v sredo, 28.'ju-nija, in tudi razdele izpričevala. Na ljudskih šolah ostane za sedaj v veljavi zaključek šolskega leta ob normalnih rokih in tudi semkaj spadajoče oprostitve šolskega pouka.
Kozja reja. V sedanjih časih je reja koz nad vse priporočljiva. Koza daje jako redilno mleko, ki ima posebno vrednost za otroke. Tudi je prehrana prav lahka, ker je koza z vsako krmo zadovoljna. Iz narodno-gospodarskih ozirov torej rejo koz vsestransko priporočajo.
20kronski bankovci z dne 31. marca 1900 po 30. juniju 1916 nič več veljavni. Dunaj, 9. junija. (K. u.) V smislu razglasa Avstro-ogrske banke z dne 11. junija 1916 ne bodo 20kronskih bankovcev z dne 31. marca 1900 glavni zavodi, banke in njene podružnice po 30. juniju 1916 več sprejemale in menjale. No, v naših žepih ne bo dosti takih bankovcev. — Ekspozitura podružnice v Belgradu bo pričela poslovati 13. t. m.
Nov 20vinarski drobiž kujejo zdaj na Dunaju, in sicer bo ta denar narejen iz železa. V promet pride še tekom prihodnjih dveh mesecev.
Papir iz trave. Kmetijski oddelek Združenih držav se peča s poizkusi za izdelovanje papirja iz svilkaste trave, ki raste na obali Tihega morja in v Mehiki. Ta trava je jako vlačna, in se mora za predelavo rabiti soda. Pri poizkusih se je baje izkazal travni papir kot prvovrsten tiskovni papir. Edina neugodnost je v tem, da se rabi pri belenju tega papirja več be-lilnega praška, nego pri papirju iz topo-lovega lesa.
Razgled.
—	Ustavljeni listi. Oblasti na Češkem, so ustavile naslednje liste: »Nezavislost« v Podebradih, tednik »Zdar« v Rokyca-nih in krščansko-socialno »Pravo« v Kladnem.
—	Madžarski gimnaziji v Zagrebu in Osjeku. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je razpisalo mesta za srednješolske profesorje na madžarskih gimnazijah v Zagrebu in Osjeku. Pripominjamo le toliko, da pripadajo vse železnice na Hrvatskem, ki so sezidane s hrvatskim denarjem, kr. ravnateljstvu ogrskih železnic.
—	Umrljivost otrok. L. 1896. je bilo v Avstriji rojenih 925.682 otrok. Od teh jih je umrlo, preden so postali eno leto stari, 217.000. Velik del teh otrok bi se bil ob primerni skrbi, gotovo ohranil pri življenju. Sedaj, med vojno, je umrljivost otrok še veliko večja. Z ozirom na to snujejo na Dunaju velik dom, ki naj bo pribežališče za matere, in velik dom za dojenčke. Dunajsko mesto je dalo 7000 štirijaških metrov veliko stavbišče za ta namen brezplačno na; razpolaganje.
—	Glavni zbor katoliškega šolskega društva. Korespondenca »Austria« poroča: Na občnem zboru Katoliškega šolskega društva 2. aprila je izjavil društveni predsednik kanonik dr. Kraus, da ceni število društvenih članov nad 115.000. Glavni tajnik dr. Hinner je prečital veliko pozdravnih pisem, pisali so med drugim: nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Valerija, nadvojvoda Friderik in Franc Salvator, ministrski predsednik grof
Stiirgkh in več ministrov, namestnik baron pl. Bleyleben, župan dr. Weisskirch-ner in drugi. Kardinal knezonadškof dr. Piffl, ki se zaradi romanja v Marijino Celje ni mogel udeležiti zbora, izvaja v svojem opravičevalnem pismu: »Nova Avstrija, ki se kuje v vročini svetovne vojne, potrebuje mladine, ki je vzgojena v ljubezni do Boga in do domovine.« Zvečer je bilo slavnostno zborovanje. Pomožni škof dr. Pfluger je podelil apostolski blagoslov; zborovalci so zapeli narodne himne vseh štirih zveznih držav.
—	Vojna statistika hrvatskega vseučilišča, V zimskem semestru 1915/16 je bilo na hrvatskem vseučilišču 552 slušateljev, to je skoro dvakrat manj, kakor jih je bilo pred vojsko. Filozofov je bilo samo 79 (med njimi mnogo žensk), a pravnikov samo 325, dočim jih je bilo pred vojno skoro tisoč.
—	Stanislav Sucharda. V Pragi je umrl dne 5. maja profesor Stanislav Sucharda, eden najodličnejših reprezentan-tov češkega kiparstva. Najslavnejše njegovo delo je kolosalni spomenik Palacke-ga v Pragi. Sucharda je bil šele 50 let star.
—	V Samoboru je umrl upokojeni ljudskošolski ravnatelj Ilija Mitrovič.
—	Umrl je 14. oktobra 1915 v Ja-godini v Srbiji Josip Podhradsky, 94 let star. Podhradsky je bil svoj čas urednik slovaških »Narodnih Novin«, ki so izhajale v Turčanskem Sv. Martinu, pa; se je pozneje preselil v Srbijo, kjer je živel skoraj 50 let. Vest o njegovi smrti so prejeli sorodniki šele sedaj.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. G. na G.: Upravno sodišče je nedavno temu razsodilo, da ima rodovina vpoklicanca pravico do državne podpore od tistega dneva naprej, ko je vpoklicanec vstopil v vojaško službo. Neki kmet je bil namreč s svojo prošnjo za podporo od tozadevne komisije zavrnjen. Ko je pozneje prošnjo ponovil, mu je komisija podporo sicer priznala, pa šele od tistega dneva naprej, ko je kmet vložil drugo prošnjo. Kmet se je pritožil na upravno sodišče, ki je razsodilo v gori navedenem smislu. Svetujte torej prizadeti rodovini, naj se zglasi na okrajni komisiji ter se opre na omenjeno razsodbo upravnega sodišča.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugo slovanskega učiteljstva", Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
Maš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. aprila 1916 K 62.624-61.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od •/25. do '/26. ure popoldne.
Prva gorenjska razposiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče se vrne 4m
Meseca avgusta izide bogato ilustrova.- cenik.
Podpisani želi dobiti zdravo deklico, ki je dovršila ljudsko šolo in bi bila, ker je sam brez otrok, v pomoč pri gospo dinjstvu; prevzel bi jo eventualno tudi za svojo Če bi kateri cenjenih tovarišev vedel za kako primerno deklico, blagovoli naj podpisanega o tem obvestiti.
Fortu iat Jelovšek, nadučltelj D r a m 1 j e na Štajerskem
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem tožno vest, da je naš preblagi soprog, oče, tast in brat gospod
Janez Možina,
umirovljeni nadučitelj,
dne 4. junija 1916. ob 11. uri ponoči v starosti 75 let nenadoma v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnika se je blagoslovilo v torek, dne 6 junija, v hiši žalosti v Krčevini št. 2 ob 4. uri popoldne in se položilo na minoritskem pokopališču v Ragoznici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice so se služile pri o. minoritih v Ptuju dne 7. junija ob 8. uri zjutraj.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Krčevlna-Ptuj, dne 5 junija 1916.
Marija Marinič,
Ot ilija Strelec,
hčeri.
Mirko Marlnič,
zet
Franc Možina,
brat.
□oaa:
m
□
□

:□□□□□:
□
a a
GQDQ
Umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
— LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13 —
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih knjigoveSkih del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniSkih cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice ln knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno.
IOQOOD □
D
□


□
D □
□□OD
Najboljši pripomoček za priučenje
:: nemškega jezika je ::
'-p i. „Nemška jezikovna vadnica 1 limiirZ za nenemške šole". =
I. zvezek 75 strani z 32 podobami, cena vez. K —-80 : :
Izdaja v 3 zvezkih :
II. zvezek 136 strani s 14 podobami, cena vez. K 1 20	: :
III. zvezek 180 strani s 37 podobami, cena vez. K 1 '80	: :
s slovenskim besednjakom
k I. zvezku 23 strani, cena broš. 20 h
k II. zvezku 61 strani, cena vez. 40 h
k III. zvezku 85 strani, cena vez. 50 h.
Sestavil učitelj Andrej Rape v Ljubljani. -	Založil F. Tempsky na Dunaju.	-
= Dobiva se v vseh knjigarnah. — Preizkusni izvodi za vpeljavo šol. vodstvom brezplačno
Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnfm šolskim svetom in cenj. knjižnicam
priporoča „Učiteljska t skarna' v Ljubljani sledeče
t*
Mladinske spise
41
III., iv., v
1.	Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II
VI. zvezek..............
2.	A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek .
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek . .
4.	A. Rape: Dane.............
5.	J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom.....
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.......
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrini........
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek.
9.	Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek
10.	I/o Trojšt: Moja setev I. in II. zvezek ....
11.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II
III. zvezek..............
in
lr
ä	K	1—
9	y>	I —
V	j)	1—
		1 —
1»	»	1-20
n	»	—•80
v	a	1 —
D	»	—•60
D	•	r—
rt	»	l-
n	n	—•20