LETO XXV, ŠTEVILKA 23, 19. NOVEMBER 1993, CENA 100,00 SIT GORNJI GRAD Hotel Turist gre v najem ? LJUBNO Bo Macesnov pta z^rmeI v dolilo ? TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU KMiiHiiiiiHiiiiiiintiiuiiiimiiiisiHiUHiiiiiiuiiniiHiiiHiiiiiiiiHt aiigmgžtmmmgSžggSšlgt!ggšSggžfg£Si££3SggštMli££ž§sgt£ggii£gstggt££giMgiSg£it8HžggiS£štS£gstgggig£Stl£8iggsti£ ran Mercator - Zgornjesavinjskakmetijska zadruga Mozirje z.o.o. VAM NUDI V POSLOVALNICI KPC LJUBIJA, MOZIRJE TEL. 831-040: ■ strešno okno ■ strešno okno • strešno okno - strešno okno strešno okno lamelni parket hrast S lamelni parket hrast E cement apno 65 X 112 cm 74 X 112 cm 85 X 112 cm 54 X 80 cm 74 X 110 cm 21.000,00 SIT 24.700.00 SIT 25.700.00 SIT 17.900.00 SIT 25.470.00 SIT 1.186.00 SIT 1.292.00 SIT 485.00 SIT 386.00 SIT i J ZA ČAS BLIŽAJOČIH SE KOLIN PA VAM NUDIMO TUDI VSE VRSTE ČREV (goveje kote, svinjska in goveja čreva, umetna čreva za salame...) PLAČILNI POGOJI: -na 3 čeke brez obresti - pri nakupu nad 20.000,00 SIT na 4 čeke brez obresti ali kredit 1 + 4 obroki brez obresti - kredit 1 + 6 obrokov in 8% fiksne obresti - za centralne peči, toplotne črpalke, keramične ploščice, pohištvo, bela tehnika kredit 1 + 12 obrokov in 18 % fiksne obresti. S,,»»,,,*,,,***,*,*'**,,*..................«««»»o»»........««».«*».»»»..»»...8 g!!!£SšIt!iIg§ŠimiSššig!!IšiS!šŠŠfiiSIS§ŠgISŠiiŠ§ii!§Iš!ii£ŠŠIšŠŠSš!ŠišiSišSSššiHšŠH£HiIiiiiiŠIHSššSii!Ši!Mi!Hi NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Zgornja Savinjska na starih i fotografijah. Cena knjige s p.d. je 3.990,00 SrT. Možnost | plačila na tri obroke. Naročam:..knjig(o) po ceni 3.990,00 SIT. Knjigo bom poravnal v enem - treh obrokih (ustrezno obkrožite). ime in priimek.................... (naročnik Savinjskih novic DA NE ) naslov: datum: Podpis:, Knjigo boste prejeli po pošti! Naročniki Savinjskih novic imago do novega leta 10 % popust Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4 63 331 Nazarje Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 REZERVNI DEU ZGOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN ^^R^^RGOVINAZA^ŠA^ ■tl£lll£lil£ill«liiiltHltI«llimiiltlllHniI£lilllliilil£ltl£llllltnill£lil£B iednja I12NCA „ lip fffff if NASLOVNICA MACESNIKOV PLAZ V PODOLŠEVI foto: Franci Kotnik 6 10 11 Bo prisilna poravnava dolgov uspešna? V podjetju Gorenje GLIN Nazarje upajo, da bo prisilna poravnava dolgov uspešno izvedena in da bo iz Ljubljane vendarle pricurljalo nekaj težko pričakovanega svežega kapitala Hotel TURIST gre v najem? Gostinsko podjetje TURIST seje zaradi nerentabilnega poslovanja odločilo mozirski hotel oddati v najem. O plačah in o Komunali za zaprtimi vrati IS je na zadnji seji ponovno odprl problematiko lučke in solčavske ambulante, o Komunali in o plačah direktorjev z individualno pogodbo pa je razpravljal za zaprtimi vrati. Bo Macesnikov plaz zgrmel v dolino? V Podolševi zgroženi opazujejo kako ogromna zemeljska gmota drsi v smeri Solčave in vedno znova prekinja zanje zelo pomembno Panoramsko cesto. Alpinisti med gasilci V Lučah je bila ob sektorski vaji ustanovljena prva gasilska-alpinistična enota v Sloveniji za posredovanje na težko dostopnih planinskih lokacijah Oblast v roke mladim in neobremenjenim ljudem Razgovor z Rafaelom Podpečnikom p.d. Požarnikom iz Nove Štifte o tem in onem, o zgodovini sedanjosti in prihodnosti. kupščina je lik pred prvim snegom 4 "pospravila" oktobrsko zasedanje, izvršni svet je na svoji seji brez dostopa javnosti ^ J razpravljal o razmerah v Komunali, tako bi lahko povsem na kratko povzeli politične dogodke v občini v minulih štirinajstih dneh. Še bolj dinamična so dogajanja v gospodarstvu. Glinu se skozi težke oblake, ki visijo nad njim v obliki neuspele prisilne poravnave dolgov, kaže kot žarek upanja težko pričakovani denar Sklada za razvoj. Turist želi oddati v najem mozirski hotel, vendar se z njegovo zamislijo vsi ne strinjajo. Bogatejši smo za trgovino z lovsko in športno opremo. V našem časopisu začenjamo z novo gospodarsko rubriko "Podjetniški kotiček", v kateri bomo posredovali informacije, namenjene predvsem privatni iniciativi. V krajevnih skupnostih se v teh dneh dogaja marsikaj. Na Ljubnem se živahno pripravljajo na otvoritev mostu in obvoznice, na Rečici tečejo priprave na referendum o krajevnem samoprispevku, še najbolj "vroče" je v Solčavi. V Podolševi namreč Macesnikov plaz, ime je dobil po lastniku zemljišča, kjer povzroča škodo, vedno bolj grozi kmetijam prod njim in spravlja v težave vse tiste, ki so odvisni od povezave z dolino po Panoramski cesti. Ljudje so jezni in nemočni hkrati, terjajo od države, da problem reši. A denarja ni, prihaja zima, sneg, mraz ... Kdo je tisti, ki jim lahko pomaga? Novinarji? Strokovnjaki? Politiki? Še tri številke in končan bo tudi petindvajseti letnik Savinjskih novic. Čas gre hitro naokoli, kajne? Savinjske novice vstopajo v svojo drugo četrtino stoletja s trdnim ciljem postati še bolj "zgornjesavinjske", še bolj aktualne, informativne, ne glede na to, koliko občin bo po novem vzniknilo na tem območju. Morebitne nove občinske meje gotovo ne bodo omejevale vseh dosedanjih tokov, še najmanj informacijskih. Toda biti po okusu bralcev pomeni tudi upoštevati njihove pripombe, mnenja, predloge. Posredujte nam jih! Na svidenje do petka pred Miklavžem! Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. a SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE MOZIRJE ODMERA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 1993 OBVESTILO Skupščina občine Mozirje je na svoji 26. redni seji dne, 11.11.1993 obravnavala in sprejela vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993. Vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993 znaša 0,08 SIT, povečano po indeksu rasti cen na drobno od 1.1.1993, do izdaje odločb. Za vse fizične osebe, obrtnike in podjetja se za poslovne površine, kot so: nepokrita skladišča, interna partkirišča, delavnice na prostem, kampi, zmanjša vrednost točke na 70 % od polne vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993. Zmanjšana vrednost točke velja le za tiste fizične osebe, obrtnike in podjetja, ki bodo najkasneje do 30.11. 1993 predložili Skladu stavbnih zemljišč dokumentirane podatke o površinah. - GOSPODARSTVO a9a8a9BXa9BXa9BSa9BSa9B8a9SSa9BBB9BXa9B8a9B8a9BXa9B889B} * GZS - OBMOČNA ZBORNICA VELENJE £ £ Trg mladosti 2, P.P. 45 63320 Velenje £ £ Telefon: 063/856-920, Telefax: 063/855-645 I * POSLOVNE INFORMACIJE : * 1. Želimo opozoriti vse obstoječe in bodoče podjetnike, daje Ministrstvo J £ za gospodarske dejavnosti objavilo razpis za pridobivanje sredstev za J J razvoj malega gospodarstva, ki velja do 31.12.1993. 5 * 2. Med 8. in 12. decembrom 1993 bo na Gospodarskem razstavišču * * predstavitev češkega gospodarstva. Ponudbe in povpraševanja čeških « « podjetij, ki bodo sodelovala, so na voljo na GZS - Območni zbornici • £ Velenje. jj £ 3. Od Gospodarske zbornice Češke smo prejeli spisek ponudb in £ £ povpraševanj za poslovanje s češkimi podjetji. £ £ 4. Veleposlaništvo Slovenije na Kitajskem nam je posredovalo spisek £ » investicijskih projektov in kooperacij v pokrajini Qinhai. Spisek zajema*» j projekte energetike, kemijske tehnologije, rekonstrukcij, gradbenega ; J materiala in podobno. J J 5. Obveščamo vse gospodarske subjekte, da pripravljamo srečanje z J * Združenjem za malo gospodarstvo iz Benetk in sicer v začetku decembra. * * Zato vabimo, da se oglasijo s ponudbami in povpraševanji. * 6. Center za tehnološko usposabljanje prireja seminar za predavatelje in • J inštruktorje o didaktiki in metodi izobraževanja. Predaval bo dr. Ewald J J REITER iz Avstrije. I 7. Se vedno je čas, da se prijavite za tečaje za pridobitev potrebne £ £ izobrazbe za prodajalca in poslovodja v trgovini. » 8. V okviru EUROPARTENARIAT -a smo od škotskih malih in srednjih » ; podjetij dobili ponudbo po poslovnemu sodelovanju in kooperacij. J J 9. V maju 1994 organizira Ljubljanski sejem sejem industrijske j £ kooperacije- iskalcev in ponudnikov opreme, sestavnih delov itd. £ * Podrobnejše informacije na tel.: 061-13-17-200. * 10. Poslovno srečanje slovenskih in madžarskih poslovnežev bo * j 24.11.1993 v Radencih v organizaciji GZS Območne zbornice Murska £ J Sobota. Seznam prijavljenih madžarskih podjetij in program je na voljo £ £ v GZS-Območni zbornici Velenje. £ £ 11. Ministrstvo za malo gospodarstvo razpisuje sofinanciranje programov £ » promocije malega gospodarstva v letu 1993. Programi morajo celovito • ; promovirati podjetništvo doma in v tujini. J J 12. Avstrija v Sloveniji ali 1. avstrijski izvozni strokovni sejem v Ljubljani £ £ bo od 24. do 27. novembra na sejmišču v Ljubljani. Podrobnejše infor- £ £ macije so na GZS-Območni zbornici Velenje. £ » 13. Prejeli smo izpiske borze "Ponudbe in povpraševanja" ter izpiske • » evropske borze iz Bruslja. £ Vsi spiski so na ogled na GZS-Območni zbornici Velenje. £ 14. Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje nagrade Gospodarske zbor- £ £ nice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 1993. £ £ VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA £ » GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2 £ £ TELEFON: 063/856-920. * «BxaowxaoBxaootxaootxaooixaowxaoBXMoetxwBMXwootxMBOixaoMxwowxi« Podljefnišlki Lofičet Pred vami je nova rubrika, namenjena predvsem drobnemu gospodarstvu, tako tistim, ki enoto malega gospodarstva že imate, kot tistim, ki jo šele nameravate ustanoviti. V tej rubriki želimo posebej prikazati prizadevanja na področju pomoči drobnemu gospodarstvu, svetovanja pri samozaposlovanju, prikazati aktualne dogodke, ki zadevajo enote malega gospodarstva, tako znotraj občine kot širše, objavljati razpise, ki jih sicer objavljajo razna ministrstva in druge inštitucije, vas seznanjati z možnostmi izobraževanja, promocije, novimi predpisi in še čem. Skratka, želimo vam posredovati tiste informacije, za katere smatramo, da bi bile interesantne za širok krog bralcev Savinjskih novic. Želimo biti aktualni in razrešiti morda kakšno dilemo, ki si je vi kot posameznik morda ne upate ali ne želite sami lotiti. Uvodoma bi radi predstavili subjekte, ki se v občini Mozirje ukvarjajo s svetovanjem za obrt in podjetništvo in so vključeni v Svetovalno mrežo Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Partnerji Svetovalne mreže na področju občine Mozirje so: - SO Mozirje, kontaktna oseba Bernarda Samarin (tel.831-511) - Obrtna zbornica Mozirje, kontaktna oseba Herman Remic (831-912) - 1/ISING d.o.o. Mozirje, kontaktna oseba Vida Skok (832-543) - EPSI d.o.o. Nazarje, kontaktna oseba Marko Lenarčič (832-363) V eni izmed naslednjih številk bomo predstavili katalog storitev posameznega partnerja svetovalne mreže, s katerim sodeluje v republiški pospeševalni mreži, s čimer bomo pripomogli k izbiri pravega svetovalca za posamezna vprašanja. V občini Mozirje potekajo nekatere aktivnosti, ki bi naj pripomogle k razvoju obrtništva in podjetništva,žal pa je odziv na tovrstne aktivnosti preskromen. Na območju Solčavskega se izvaja projekt Celovitega razvoja podeželja, o katerem so Savinjske novice pisale v eni izmed prejšnjih številk. Nosilec teh aktivnosti je EPSI d.o.o. Nazarje. Prejšnji teden (od torka, 9.11. do četrtka 11.11.) se je v prostorih Delavskega doma Nazarje v organizaciji projektne skupine INVEL -VISING IRS izvajala brezplačna podjetniška delavnica, v katero so bili vključeni presežni delavci Glina in dva predstavnika, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, torej tisti potencialni kandidati za samozaposlitev, ki imajo svojo podjetniško idejo in so želeli pridobiti osnovna znanja o podjetništvu. Ti bodoči podjetniki bodo lahko tudi preverili svojo podjetniško idejo in koristili storitve individualnega svetovanja. Predavateljem so se zadnji dan pridružili tudi nekateri predstavniki podpornega okolja, ki so predstavili aktivnosti na področju pomoči drobnemu gospodarstvu v občinskem prostoru. Anonimna anketa, izvedena med udeleženci podjetniške delavnice je pokazala, podobno kot v drugih okoljih, kjer so tovrstne delavnice stalna praksa, da je izobraževanje izpolnilo njihova pričakovanja, da je bil program primeren in organizacija dobra. Naslednja podjetniška delavnica za drugo skupino Glinovih delavcev in potencialne kandidate, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje bo od ponedeljka, 22. do srede, 24. tega meseca. Delavnica je brezplačna, zato vabimo vse Glinove presežne delavce, ki se niste udeležili prve delavnice in vse, ki ste prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in si želite pridobiti doložena znanja in praktične nasvete pri razreševanju vašega konkretnega primera, da se nam pridružite. Pričetek delavnice je v ponedeljek ob 8. uri v Delavskem domu Nazarje. Informacije na telefonu 832-543. Republiški sklad za razvoj drobnega gospodarstva je povečal predračunsko vrednost investicije, na podlagi katere še lahko zaprosite za subvencijo obrestne mere (do 7 odstotnih točk) na 400.000 ekujev, kar je enkrat več, kot je veljalo doslej. Seveda pa je potrebno imeti pripravljen ustrezen investicijski program in najti banko, ki vam ponudi realno letno obrestno mero največ 15 %. Informacije: VISING d.o.o. Mozirje, tel. 832-543. Občina Mozirje pripravlja pravilnik za dodeljevanje sredstev za razvoj drobnega gospodarstva. Kmalu pričakujemo tudi razpis za dodeljevanje v ta namen pripravljenih sredstev. Vida Skok GOSPODARSTVO Gorenje Glin Nazarje Bo pridu pravMVi Mgov općina ? V 20. številki Savinjskih novic smo poročali, da se negotovost v nekdaj največjem zgornjesavinjskem podjetju Gorenje Glin Nazarje nadaljuje. Kot najbolj verjeten scenarij razvoja dogodkov se je kazala prisilna poravnava dolgov. Sklep o tem je bil nato dejansko sprejet, kako pa tečejo stvari od takrat dalje, smo povprašali direktorja Gorenje Glin Holding, dr. Jožeta Korberja. DR. JOŽE KORBER: Upravni odbor podjetja je predlagal skupščini podjetja, da na sodišču vloži predlog za prisilno poravnavo dolgov. To je bilo storjeno in sodišče na to ni imelo bistvenih pripomb. Upamo, da bo ta postopek uspešno opravljen, saj sodišče v nasprotnem primeru avtomatsko nadaljuje stečajni postopek. Pri tem govorimo seveda samo za Glin Holding, ki predstavlja nekakšno kontinuiteto Glina. Kot zastopnik upnikov oziroma sodišča, ki naj bi proces prisilne poravnave izpeljal do konca, je bil imenovan Anton Vrhovnik. On sedaj koordinira relacije med banko, Gozdnim gospodarstvom, Gorenjem in ostalimi. Pri tem moram pojasniti, da je banka v večjem delu izločitveni upnik, kar pomeni, da ima svoje vložke zavarovane s hipoteko. S tem ima stoodstotno zagotovilo, da bo to dobila, istočasno pa s tistim delom ne more glasovati pri poravnavi ali neporavnavi. Pomembno je vedeti, da je poravnava sklenjena, če se zanjo izreče več kot polovica upnikov z ozirom na vrednost dolgov. Tudi mi sami smo se pogovarjali z vodstvom banke in skušamo biti zbliževalni element med njo in Skladom, ki je naš lastnik. Med njima obstaja določeno nezaupanje. Banka je namreč obljubila, da bo s Skladom skupaj z GG-jem in Gorenjem podpisala dogovor o prevzemu dela podjetja z vložkom dela terjatev, a je od tega v septembru odstopila. Kot razlog je navedla dejstvo, da Sklad kljub obljubam v Glin še ni vložil prepotrebnih svežih sredstev. Brez njih Glin nima perspektive. Svoj prav imata torej oba. če pustimo Gorenje ob strani, je tretji pomemben element občina, ki bi tudi morala vplivati na to dogajanje. Toda s te strani, žal, ni čutiti take aktivnosti. Občina je na sodišču vložila tožbo za 39 milijonov tolarjev, ki jih je Glin še dolžan za odplačilo dela kredita iz lanskega poletja. Del je bil odplačan s prevzemom stanovanj po njihovi 40 %-ni vrednosti. Mi si prizadevamo, da bi ta finančni problem vendarle rešili na razumnejši način. Kot pravo nasprotje našemu primeru lahko navedem situacijo v zvezi z našim obratom v Sp. Polskavi v občini Slovenska Bistrica, kjer se vsi na čelu s tamkajšnjim županom, predsednikom IS, predstavnikom sindikata še kako krčevito borijo za 28 zaposlenih delavcev, ki so opredeljeni kot trajni viški. SN: Ko govoriva o vlogi občine pri reševanju problematike Glina, bi vas želel opozoriti na izjavo predsednika IS, mgr. Alfreda Božiča; ki pravi, da Sklad z njim oziroma z izvršnim svetom noče kontaktirati. Sami ste izjavili, da vas je Sklad izločil iz pogajanj z upniki. Kako gledate na ta dejstva s predpostavko, da bi pa prav ta Sklad moral prispevati potrebna finančna sredstva? DR. JOŽE KORBER: Po mojem mnenju je Sklad do upnikov pristopil preveč poenostavljeno. Ko smo v začetku, po prevzemu s strani Sklada, sami sklicali upnike, je bila jasna njihova velika pripravljenost, da se Glin sanira. Ker ni bilo ustreznega odziva pri Skladu, to ni bilo izpeljano. Na začetku je imel težave verjetno tudi Sklad sam. Danes se mi zdi nerazumljivo, da sta v Skladu kontaktni osebi človeka, ki še nikoli nista bila v proizvodnji ali v večjem poslovnem sistemu, imata pa velik vpliv. Kar se tiče odnosa do predsednika IS, bi spomnil na obisk predstavnikov treh upnikov na sedežu Sklada, med katerimi je bil tudi on. Morda je Sklad zaradi njihovih takratnih stališč nekoliko umiril svoja prizadevanja. Do takrat smo namreč uspeli ustvarjati neke vrste pritisk na Sklad, tudi preko dr. Drnovška in preko ministrice Puharjeve. Sam osebno sem dosegel, da je bil predsednik Božič prisoten na zadnji seji upravnega odbora. Pričakoval sem, da bo do Sklada kot predstavnik občine nastopil bolj ostro, vendar se to ni zgodilo. Nasploh pa mislim, da je tragedija te doline v tem, da je totalno sprta s sabo. Veliko energije se porablja za druge stvari namesto za reševanje takšne problematike. SN: Ob predpostavki, da bo prisilna poravnava uspešna in da bo Sklad prispeval potrebna sredstva, kako ocenjujete perspektivo Glina v tem primeru? DR. JOŽE KORBER: Glede kreditnega vložka, ki ste ga omenili, lahko povem, da so v teku intenzivni razgovori o vložkih v tri največje hčere: v Žagarstvo manjši vložek, saj je nekaj sredstev že dobilo,in v Pohištvo ter Stavbno pohištvo. Vse osebe, ki so na Skladu zadolžene za Glin, se strinjajo, da se je v tem času toliko usposobil, Glin namreč, da je ta vložek upravičen. Uspeli smo se tako rekoč definitivno dogovoriti za 36 milijonov tolarjev kredita za Glin Pohištvo, zelo realne možnosti pa obstajajo tudi za 20 milijonov SIT kredita za Glin Stavbno pohištvo. Pri vsem tem je zelo vzpodbuden podatek, da zadnja dva meseca vse hčerke Glina že poslujejo pozitivno, kar je dejanski uspeh. To velja še posebej za Stavbno pohištvo, ki je še vedno zelo problematično zaradi kroničnega pomanjkanja lesne surovine. Prepričan sem, da bomo v primeru, da sredstva dejansko dobimo, stvar izpeljali. Mnogo lažje bi bilo, če bi se to zgodilo že v začetku septembra, saj sta zdaj pred nami december in januar, ki sta v lesni branži vedno sušna meseca. Treba pa bo še ogromno delati na zniževanju stroškov in na organizacijskem področju, vendar bo potem vse steklo hitreje, ker se bo v kolektivih dvignila morala. Do sedaj so bile v glavnem le obljube in življenje iz meseca v mesec. Na ta račun je večina mislila, da bo Glin že zdavnaj poginil. SN: Minuli teden je bil v Ljubljani pohištveni sejem, ki so se ga udeležile tudi nekatere Glinove hčerke. Kako po njem ocenjujete stanje v slovenski lesni industriji in kje vidite mesto Glina v njej? DR. JOŽE KORBER: Dejstvo je, da je Glin tako velik, da mora iskati večji delež svoje prodaje v izvozu. To tudi dejansko teče. Glin ima tržišče, kamor je možno prodajati s pozitivnim rezultatom. Treba je pospešiti razvoj, saj ga v zadnjem obdobju pravzaprav ni bilo zaradi boja za preživetje, in na ta način uiti zasledovalcem iz vzhodnoevropskih držav. Položaj Pohištva je glede na razmere sorazmerno ugoden, saj izdeluje velike serije pohištva srednje kvalitete. Kar se tiče stavbnega pohištva, se kot soliden kupec pojavlja Madekonija. Povečati bo treba proizvodnjo oken,pri tem pa morajo lepljene plošče iz odpadkov masivnega lesa biti zgolj vzporeden produkt. No, na koncu je treba vendarle opozoriti tudi na možnost preobrata v nasprotno smer, da torej dogovora z upniki ne bo, da pride do stečaja, ki bi lahko prinesel tudi katastrofalne posledice. V tem primeru bo treba povprašati za odgovornost vse tiste v občini in izven nje, ki so imeli možnost vpliva na te stvari. Bilo bi škoda vložiti toliko naporov, a bi se na koncu vse skupaj končalo s privatizacijo ostankov. tekst: KF, foto: Sašo Bernardi Mnogi se sprašujejo kakšna bi bila usoda Glina, če ga leta 1990 ne bi prizadela poplava. GP Turist Nazarje Motel Turistgre m najem ? Že v prejšnji številki SN smo poročali, da se gostinsko podjetje Turist Nazarje resno dogovarja s potencialnim najemnikom za mozirski hotel. Kot kaže, so bila dogovarjanja uspešna, saj je po besedah vršilca dolžnosti direktorja GP Turist, Jakoba Plaznika, samo še vprašanje nekaj dni in objekt se bo začel v notranjosti preurejati. Kot nam je povedal, bosta najemnika hotela pravzaprav dva. Eden bo imel gostinski del, drugi pa trgovino. Le-ta bo v prizidku, kjer je bil do sedaj restavracijski del. Nekaj sob bo služilo v namene poslovnih prostorov. Skladno s tako opredelitvijo naj bi soglasje za spremembo namembnosti prostorov oziroma soglasje k priglasitvi del po pridobitvi vseh potrebnih dokumentov izdal tudi pristojni občinski upravni organ. Vest o tovrstnem najemu je vzbudila precej pozornosti. Mnenja o tem, ali je prav, da se v hotelske prostore naseli trgovina ali ne, so različna. Kako na to gledajo predstavniki Savinje, zadruge in občinske vlade: Neurejene sanitarije mozirskega hotela lastniku gotovo ne morejo biti v ponos Gregor Verbuč, direktor podjetja Savinja Mozirje: "S turizmom sem na nek način povezan vse od študentskih let, zato nekoliko bolj spremljam njegov razvoj v ožji in širši regiji. Osebno sem prepričan, da je turizem ena glavnih razvojnih možnosti te doline. Seveda ob ustrezni zavesti vseh, ki živimo v tem prostoru, še posebej pa tistih, ki so za to tako ali drugače direktno odgovorni. Mislim, da si s tem, ko v enega boljših turističnih objektov pri nas selimo trgovino, žagamo eno od vej, na kateri sloni naš sedanji in bodoči turizem. Tu bi morala ključno vlogo odigrati občina, ki ima pristojnost izdaje soglasja za spremembo namembnosti prostorov. Upoštevati je namreč treba, da bi imela takšna poteza daljnosežne posledice tako za sam objekt kot tudi turizem v naši dolini. Sam sem se pripravljen angažirati za iskanje najemnikov, ki bi objekt preuredili v sodoben penzion. Pri tem ne mislim samo na našo državo temveč tudi tujino. Turizem prenočitvene kapacitete neobhodno potrebuje, še posebej v Mozirju. To bi občina morala upoštevati! Istočasno lahko nekoliko skeptično povem, da je veliko vprašanje, če bomo v Savinji ob nadaljevanju takšnih trendov uspeli zadržati sedanji nivo zaposlenosti. Moram poudariti, da se ne bojimo zdrave konkurence, težje pa je konkurirati tistim, ki ne poslujejo pod enakimi pogoji kot mi (davki, prispevki). Na področju turizma, govorim namreč o našem turističnem biroju, se nam pozna padanje turistične ponudbe. Ob tolikšnih sredstvih, ki jih je Savinja vložila v turizem, praktično ni stvari, ki jene bi sofinancirali (prireditve, prospekti, itd.) se sprašujemo, ali je bil ves ta denar vložen v prazno? Zato pričakujemo, da se bodo pristojni zavedali svoje odgovornosti za razvoj turizma in zagotovili, da bo ta objekt tudi v bodoče služil gostinsko - turističnemu namenu." Lojze Plaznik, pomočnik direktorja M-ZKZ Mozirje: "Novica o tem, da bo iz bivšega hotela v Mozirju nastala gostilna, trgovina in poslovni prostori, nas je neugodno presenetila. Moti nas predvsem to, da so v tem objektu poslej v negotovosti sobe za prenočevanje in da se v njej predvideva tudi trgovina. Menimo, da smo vse do takrat, ko bodo dejansko urejene inšpekcijske službe, v neenakopravnem položaju. Poleg tega imamo verjetno trgovinic in bistrojev v dolini že dovolj. Se posebej velika škoda bo, če bomo izgubili še zadnje prenočitvene kapacitete v spodnjem delu doline. Naše mnenje je, da v tem primeru ne bi smeli ravnati po enostranski logiki kapitala, ampak bi morali upoštevati strategijo razvoja v dolini. Nič nimamo proti temu, da Turist daje objekt v najem. Vendar naj ohrani svojo osnovno namembnost, če pa gre res samo za reševanje Turista, ne verjamemo, da se bo na ta način izkopal iz težav in si zagotovil preživetje." Vinko Jeraj, član IS SO Mozirje za področje turizma in gostinstva: "če gre za spremembo namembnosti prostorov v tem objektu, bo svoje morala reči tudi KS Mozirje. O njej se bo izrekel tudi Izvršni svet. Dejstvo je, da ima vsak večji kraj v Sloveniji hotel. Običajno to niso slabi hoteli. Nesprejemljivo se mi zdi, da pa pri nas celotna dolina ne bi imela enega samega hotela. Naseliti v edini boljši turistični objekt, ki ga imamo v spodnjem delu doline, trgovino, ni prav. Občina bi morala gostinskemu podjetju Turist pomagati najti najemnika ali sovlagatelja, da bi se objekt uredil v prvotni funkciji. Na ta način bi turizmu res pomagali, kar bi bilo v času, ko se je že začel kazati kot prespek-tivna panoga, zelo stimulativno." Jakob Plaznik, vršilec dolžnosti direktorja podjetja Turist, se strinja, da bi bilo najbolje oddati objekt v celoti gostinskemu najemniku. Vendar v množici interesentov takšnega enostavno ni bilo.Zato so Se odločili za drugo, zanje še sprejemljivo varianto. Hotel namreč sedaj ne prinaša dobička, prav zato pa so se bili tudi prisiljeni zateči k takšni potezi. Potrebnega soglasja občina v času, ko pišemo ta prispevek, še ni izdala, ker potrebna dokumentacija še ni popolna, zato zadeva še ni dokončna. tekst: KF, foto: Sašo Bernardi Nova trgovina v Nazarjah Minulo soboto je bila v Obrtniški ulici v Nazarjah otvoritev nove trgovine z lovsko in športno opremo. Najbolj zanimiva bo seveda za člane zelene bratovščine pa tudi kdo drug bo v njej našel kaj zase. Proizvodno trgovsko podjetje Diana d.o.o. iz Nazarij, lastnika Staneta Filčiča, ki je trgovino odprlo, računa, da bo s tem uspešno zapolnilo vrzel na področju tovrstne ponudbe v Zgornji Savinjski dolini. JP POLITIKA \ IS SO Mozirje 0 plačah in o Komunali za zaprtimi vrati 46. seja Izvršnega sveta SO Mozirje, ki je bila v četrtek, 11. novembra, je imela na dnevnem redu 14 točk, izmed katerih sta najbolj izstopali dve: informacija o plačah direktorjev, s katerimi je sklenjena individualna pogodba, in problematika JP Komunala Mozirje. Izvršni svet je pričel sejo, kot ponavadi, s pregledom sklepov zadnje seje. Pri tem je predsednik IS, mgr. Alfred Božič, opozoril na dejstvo, da zasebni zdravnik dr. Anton Žunter opravlja privatno prakso v prostorih zdravstvene postaje v Lučah brez soglasja IS k najemni pogodbi, ki jo je sklenil z zdravstvenim zavodom. Predlagal je, da naj bi se to dokončno uredilo do konca meseca novembra, saj izvajalci družbenih dejavnosti morajo spoštovati zakonodajo. "Zahtevam zakonitost in nič drugega!" je dejal Alfred Božič. V razpravi je sekretar Sekratariata za občo upravo in družbene dejavnosti Darko Repenšek pojasnil, da je bila koncesija dr. Žun-terju podeljena v skladu z zakonodajo. IS ni dal soglasja k predlagani najemni pogodbi za prostore in je od Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma zahteval novo, korigirano pogodbo. Slednje še ni dobil, dejstvo pa je, da je strokovna komisija Ministrstva za zdravstvo dala soglasje k uporabi prostorov v ZD Luče ne glede na to, da IS ni podal soglasja k najemni pogodbi. Darko Repenšek je dejal, da je po mnenju sodišča pogodba med Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom in dr. Antonom Žunterjem pravno-formalno veljavna. Izvršni svet je nato po razpravi sprejel naslednji sklep: "Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje mora v skladu z občinskim Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda in Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem vzpostaviti zakonito stanje v zvezi z ambulanto v Lučah do 30.11.1993. Pristojnemu upravnemu organu za izdajo koncesije se naroči, da v skladu s pozitivno zakonodajo ponovno preveri zakonitost poslovanja zdravnika v Lučah, ki mu je bil podeljena koncesija." Izvršni svet je nato sprejel sklepo javni razgrnitvi osnutka Ureditvenega načrta Ljubno ob Savinji in osnutek Odloka o spremembi meje med naselji Logarska dolina, Podolševa in Solčava. Na dnevnem redu se je pojavil tudi predlog Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva (obrti in podjetništva) v občini Mozirje. Ob tem je predsednik IS omenil,da je na vidiku program očimvečjem predelovanju kmetijskih pridelkov (mleka, svinjskega mesa) v Zgornji Savinjski dolini. Ko bo izdelan, se bo Izvršni svet opredelil, ali ga podpre ali ne. Stane Filčič, član IS za področje drobnega gospodarstva je menil, da v dolini manjka predvsem dobrih programov in da se prav zdaj kažejo na republiki določena sredstva za sofinanciranje njihove izdelave. Spomladi prihodnjega leta naj bi bila organizirana sejemska predstavitev obrtništva v naši občini. Glede prostorov zdravstvene ambulante v Solčavi je IS sprejel dva sklepa. Prvi, pogojen z ukinitvijo zdravstvene prakse v tej ambulanti, predvideva, da se upravljanje s temi prostori prenese na SO Mozirje, ki je njihov lastnik, in se prenese iz poslovnih knjig zdravstva v poslovne knjige občine. Drugi sklep pa pravi, da "SO Mozirje odda navedene prostore v najem v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Brez javnega natečaja se lahko oddajo poslovni prostori v posebej utemeljenih primerih po predhodnem mnenju IS." Dokončno odločitev s solčavsko ambulanto bo sprejela občinska skupščina. Izvršni svet se je seznanil tudi s poročilom o vzgojnovarstveni dejavnosti v občini Mozirje v letu 1993. Pri tem sta najbolj opazni problematika financiranja (po predvidevanjih bo do konca leta ostalo nepokritih preko 4 milijone tolarjev) in prostorska problematika v večini delovnih enot Vzgojnovarstvenega zavoda. IS pošilja poročilo v skupščinsko obravnavo, o njem bomo podrobneje pisali v naslednji številki. IS je potrdil plan zimske službe 93/94, ki ga je pripravilo javno podjetje Komunala Mozirje in nato imenoval komisijo za izvedbo javnih razpisov. Slednjo sestavljajo: Janja Port - predsednica in člana Milena Purnat ter Leopold Supin. O plačah direktorjev, s katerimi je sklenjena individualna pogodba, in o problematiki Komunale je Izvršni svet po odločitvi predsednika razpravljal za zaprtimi vrati. Kot smo izvedeli, ni v zvezi s tem sprejel nobenih dokončnih sklepov, temveč je od pristojnih služb zahteval nekatere dodatne informacije. KF SO Mozirje: Oktobrska seja zaključena v četrtem poskusu Zasedanje občinske skupščine, ki seje začelo 1. oktobra, je bilo v četrtek, 11. novembra vendarle zaključeno. Ob 13. uri se je v dvorani Delavskega doma v Nazarjah zbralo 9 delegatov Družbenopolitičnega zbora, 10 delegatov Zbora združenega dela in 13 delegatov Zbora krajevnih skupnosti. Ravno dovolj za minimalno sklepčnost. Od 12. točke dnevnega reda je delegatom od zadnjič ostala še določitev vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993. Za nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem itd. je Sklad stavbnih zemljišč predlagal znižanje vrednosti točke na 70 % njene polne vrednosti. Navkljub predlogom za še večje znižanje vrednosti točke za omenjene površine je skupščina ob sprejetju poročila o delu sklada v lanskem letu potrdila predlagano vrednost točke za leto 1993 0,08 SIT povečano z indeksom rasti cen na drobno od 1. januarja letos dalje do izdaje odločb in potrdila tudi predlog o znižanju točke na 70 % za prej naštete površine. Delegati so nato sprejeli osnutek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad ter Alpsko konvencijo. Skupščina je v nadaljevanju razpravljala o vlogi KS Gornji Grad za izdajo garancije za najem kredita v višini 11 milijonov tolarjev za izvedbo kanalizacije. Celotna investicija je ocenjena na 21 milijonov SIT, od katerih jih bo 5,5 milijona prispevala republika, 4,7 milijona občinski proračun, za ostanek je potreben kredit. Predsednik IS, mgr. Aired Božič, je v uvodu dejal, da je najetje kredita sicer možno, vendar bo šlo odplačevanje iz postavke proračuna "krajevne skupnosti". Edi Mavrič, delegat KS Gornji Grad, je nato predlagal, da se sprejme sklep, da skupščina pooblasti IS za najetje tega kredita. Rudi Hramec je predlog podprl in menil, daje treba Zadrečki dolini pomagati, ob tem pa se je vprašal, kako bo to vplivalo na delitveno bilanco bodočih občin. Alfred Božič je dejal, da se bodo K' I _____________ POLITIKA znani dolgovi ob reorganizaciji prenesli na nove občine. Ivan Purnat je izrazil podporo za izdajo garancije za najem kredita, vendar je bil odločno proti, da se le-ta odplačuje iz naslova sredstev za KS. S tem se je strinjal tudi Rudi Hramec in rekel, da je edina prava postavka v proračunu za ta primer "investicije na komunalnem področju." Rajko Pintar je predlagal, da naj se v proračun za leto 1994 vnese postavka "kredit za Gornji Grad", vendar ga je Alfred Božič opomnil, da je obseg proračuna limitiran. Ob koncu razprave je skupščina sprejela sklep, da pooblasti IS za najetje kredita v višini 11 milijonov SIT, ni pa precizirala, iz katere postavke proračuna se bo odplačeval. Naslednja točka dnevnega reda se je nanašala na zapisnike SDK o kontroli finančno-materialnega poslovanja v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje, v Lekarni Mozirje in v Zobozdravstvu Zgornje Savinjske doline. Predsedstvo skupščine je že septembra imenovalo komisijo v sestavi Peter Sirko, Jože Mutec, Franc Miklavc (ZKZ), Vera Pečnik, Franc Bastl in Franjo Steiner, ki naj bi zapisnike pregledala in pripravila vsebinske povzetke. Komisija se je medtem z izjemo Vere Pečnik, ki zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu v njej ne more sodelovati, že dvakrat sestala. Za predsednika je izvolila Franca Bastla, ki je na seji skupščine nakazal vsa področja, ki se jih bo komisija dotaknila pri svojem delu. Edi Mavrič je v razpravi menil, da bi bilo prav, da zapisnike SDK dobijo vsi poslanci, čemur je pritrdil *?!' V’ ŠOLSTVO.................... Podvig ljubenskih osnovnošolcev Ni dolgo tega, ko so se na šoli na Ljubnem, odločili predstaviti svoj kraj na zelo domiseln način. Izdali so prospekt velikosti 10x21 cm, na dobrem papirju in v tiskani izvedbi, s številnimi slikami in grafikoni. Kot povedo podatki v kolofonu, so se vsega podstopili kar sami, saj je za oblikovanje poskrbel geografski krožek, ki ga vodi Vekoslava Klemenak, v njem pa še sodelujejo: Maša Juvan, Liza Zagožen, Maja Ikovic, Spela Matko, Urška Ermenc in Boštjan Lomšek. Fotografije sta prispevala Jože Prislan in Pepi Marovt, založnica je bila Osnovna šola Ljubno, zanjo pa je podpisal Rajko Pintar. Za tisk je poskrbela IGEA d.o.o. v Nazarjah. Kaj je tu tako posebnega, bi se marsikdo vprašal? Na prvo mesto v odgovoru bi dejali, to da je šola na pregleden način poskrbela za tiskano predstavitev kraja, to da so učitelji in učenci stopili v skupino, ki je zbrala vsebino in jo uredila, potem pa predstavila svoje delo na zborovanju geografov Slovenije v Celju. Ti so prospekt z veseljem in odobravanjem sprejeli in se o vsebini pohvalno izrazili. Torej, uspeh svojega dela in razuma so ljubenski šolarji s šolniki vred namenili kar skupu strokovnjakov iz cele države. Korajžno, ni kaj! Tiskovina je po vsebini zelo pestra, saj vsebuje 22 slik, dve pregledni karti, 5 grafikonov in seveda podatke o samem kraju, se pravi o krajevni skupnosti, s slikami pa opozarjajo tako na krajinske lepote, kot tudi na dogajanja v raznih vejah göspodarstva. Celo zgodovinskih podatkov niso zanemarili. Vse to pa nudi bralcu resnično nevsiljiv pregled podatkov, kijih želi, da se okvirno seznani z nekim krajem, okoljem in ljudmi v njem. Pohvalno je dalje, da niso pri tem pozabili kulturne dediščine. Če bi ocenjevali po prvem utisu, potem je naslovnica tista, kar človeka naravnost sili v branje celotne vsebine. Seveda so le redke šole, ki se česa podobnega spomnijo ali celo lotijo. Morda je ljubenski prospekt spodbuda ostalim, saj je znano, da so šolarji marsikje pomagali urediti celo krajevne zbirke narodnega blaga, pa še marsikaj drugega zmorejo, le če so dobro vodeni in k temu stimulirani ali bolje, če jih uspe nekdo navdušiti in to je očitno ljubenskim učiteljem uspelo! A. Videčnik tudi dr. Anton Žunter, ki je opozoril, da zapisnik SDK ni tajni dokument, niti ni samo ena plat medalje, temveč gre za uradni dokument pooblaščene državne institucije. Mirko Zamernik se je v svoji razpravi vprašal, če se posameznikom zdi, da bi lahko te zapisnike zlorabili. "Ali morda s tem, da jih pokažemo svojim volilcem?” je dodal. Robert Klemenak je v razpravi takoj za njim napovedal, da strankarskih kozlarij ne bo več poslušal in da bo prostor, v katerem je zasedanje, zapustil ter se vanj ne bo več vračal. Kot je dejal, je že prosil za razrešitev s funkcije delegata, a ga je sekretarka skupščine zavrnila z obrazložitvijo, da so nove volitve predrage. Ko je končal s svojo sicer zelo energično razpravo, je zasedanje tudi dejansko zapustil. Ker so medtem prišli še nekateri drugi delegati, je sklepčnost kljub temu še držala. Sprejet je bil sklep o imenovanju komisije za pregled zapisnikov SDK (namesto Vere Pečnik bo v njej Mirko Zamernik), slednje pa bodo dobili tudi vsi delegati občinske skupščine. Delegati so pri točki "volitve in imenovanja" poleg ostalih izvolili tudi novo občinsko sodnico za prekrške, Janjo Port. Za konec zasedanja je ostala še kopica delegatskih vprašanj in odgovorov. Pri točki"razno" je Jakob Presečnik podal ostavko na svoje članstvo v Komisiji za volitve in imenovanja, Svetu zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom in Svetu zavoda Zobozdravstvo Zgornje Savinjske doline. KF Zavod za kulturo Mozirje VABI NA BOŽIČNI KONCERT KOMORNI ORKESTER PRO ARTE NAZARJE FARNA CERKEV 18.12.93, ob 18.00 uri PREDPRODAJA VSTOPNIC PO 300 SIT V KNJIŽNICI MOZIRJE IN NA GLASBENI ŠOLI NÄZARJE Komorni orkester PRO ARTE sestavljajo diplomanti in študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, mnogi že uveljavljeni v orkestrih Slovenske filharmonije in RTV Slovenija. Mentor orkestra je prof. Anton Nanut. Orkester nastopa v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Posnel je lasersko ploščo, ki bo izšla letos. V letu 1994 je predvidena turneja v Španiji. Nada MATOŠEVIĆ, nadvse perspektivna mlada dirigentka, dobitnica študentske Prešernove nagrade, diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani, študirala pri prof. A. Nanutu. Dirigirala je orkestru Slovenske filharmonije, Simfonikom RTV Slovenija, Komornemu orkestru RTV Slovenija, mednarodnemu orkestru mladih Alpe-Adria in letos z velikim uspehom Mehiškemu državnemu simfoničnemu orkestru. Gostovala je v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Trstu, Benetkah, Celovcu, Salzburgu, Grazu, Mexicu in drugod. Stanko PRAPROTNIK (trobenta) je diplomiral na GA v Ljubljani. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado. Izpopolnjeval se je v Los Angelesu pri Th. Stevensu, R. Roperu, J. Štampu in M. Guameriju. Član Trobilnega kvarteta GALLUS in že sedmo leto prvi solist Simfonikov RTV Slovenija. Koncert pevskega zbora Cetis V soboto, 13. novembra, je bil v farni cerkvi v Nazarjah zanimiv kulturni dogodek. S samostojnim koncertom se je namreč predstavil mešani pevski zbor Cetis iz Celja. Pevski zbor, v katerem prepeva 47 pevk in pevcev, letos proslavlja svojo 15-letnico in se zato želi predstaviti čim širšemu krogu ljubiteljev zborovskega petja. Pod vodstvom priznanega dirigenta Pavla Bukovca in korepetitorke Vide Bukovac zbor izvaja sakralne, umetne in narodne pesmi. Njegov pokrovitelj je grafično podjetje Cetis Celje. Članice zbora delujejo tudi kot samostojni ženski pevski zbor, ki ga vodi Vida Bukovac in z lastnimi nastopi sooblikuje koncertni program. Zbor ima vsako leto svoj redni koncert v Celju, sicer pa nastopa s celovečernimi koncerti v raznih krajih celjske okolice. Vsako leto priredi zbor po dva do tri koncerte v domovih za ostarele, božični koncert pa je izvajal tudi že v novi cerkvi v Ljubljani. Na pevskih revijah, kjer zbor redno sodeluje, dobiva prav dobre ocene. V sobotnem večeru se je zbor predstavil našemu občinstvu, ki je polno zasedlo sedeže v frančiškanski cerkvi v Nazarjah, s sedemnjastimi pesmimi. Poslušalci so uživali ob kvalitetno izvedenih pesmih, le predzadnja je na račun nekvalitetne instrumentalne spremljave z navadne audio kasete nekoliko pokvarila sicer v celoti odličen nastop. Bučni in dolgi aplavzi po vsaki od zapetih pesmi so odražali zadovoljstvo občinstva, zadnji, koje zbor odhajal s prizorišča, pa je izzvenel kot prisrčno vabilo za nov nastop v Zgornji Savinjski dolini. Prosvetnemu društvu Jelka Nazarje, ki je sobotni koncert organiziralo, velja izreči pohvalo z željo, da nas s kakšnim podobnim gostovanjem razvedri tudi v bodoče. tekst:KF, foto: C. Sem Studio M se še ni odločil V 22. številki SN smo objavili članek Jožeta Miklavca "Velenjska regionalna televizija", ki nam je predstavil koncept komercialno informativno zabavne televizije, ki naj bi konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta začela poizkusno oddajati s TV oddajnika na Plešivcu. V tem članku je bil Studio M Mozirje (pravzaprav je napačno pisalo "M studio") omenjen v možni vlogi dopisništva iz naše občine. O tem smo povprašali Rudija Hramca, prvega človeka mozirskega studia. "Dejstvo je, da je občina Mozirje oziroma njen izvršni svet dal podporo podjetju VTV iz Velenja za oddajanje oziroma sodelovanje. Pri tem si je pridržal pravico zakupa določenega programskega časa oziroma pravico biti prisoten na tem kanalu v sorazmerju z ostalimi občinami. Obstaja možnost, da Studio M prevzame vlogo dopisništva, vendar se o tem še nismo definitivno odločili. Studio M mora o tem vsekakor prej dobiti mnenje ostalih kabelskih sistemov, s katerimi pogodbeno sodeluje. Svoje stališče o tem bosta morala oblikovati tudi občinski izvršni svet in skupščina občine, saj je to neposredno vezano na vprašanje kadrov in opreme. Zaenkrat je še premalo definirana programska shema velenjske regionalne televizije in finančna relacija med dopisništvom in producentom. Nenazadnje je treba vzporedno s tem doreči tudi sodelovanje z radiom Velenje, ki na določenem nivoju sedaj že poteka. Če povzamem, smo za sodelovanje, vendar se mora v projektu videti tudi občina kot taka.” KF #884&8gS&8gS&gg!&&8g«&gg*&gg«ftggsagg4 INOVICE « K » » « » REČICA OB SAVINJI: V mesecu £ decembru se v tej krajevni skupnosti £ izteče četrti samoprispevek. Nekaj nalog £ iz njegovega programa, predvsem £ izgradnja popolne osemletke, ostaja S nerealiziranih. Prav zato in tudi zaradi ; jasne opredelitve za svojo občino so se £ na Rečici ob spoznanju, da se je najbolje • opreti na lastna sredstva, odločili za £ referendum o uvedbi ■ petega £ samoprispevka. Odbor za pripravo » programa samoprispevka, ki ga vodi £ Drago Jelenko, že deluje. Osnutek £ programa, sestavljen iz želja in potreb £ krajanov, je predmet obravnave na zborih £ krajanov, ki potekajo v teh dneh. B » LJUBNO OB SAVINJI: Dan, ko bo urad-£ no odprta ljubenska obvoznica, je vse £ bližje. Po tem, ko bi morala biti otvoritev £ 16. novembra, je njen novi termin £ ponedeljek, 22. novembra ob 13. uri. » Slavnostni govornik na priložnostni £ svečanosti bo podpredsednik Vlade £ Republike Slovenije, g. Lojze Peterle. « B £ NAZARJE: Akcija širitve telefonskega « omrežja v Kokarjah in Lačji vasi je ® negotova. Predračun podjetja PTT Celje £ za posamezen priključek je namreč £ previsok, zato se bodo skušali dogovoriti £ za nižjo ceno in sofinanciranje primar-£ nega voda. £ LOGARSKA DOLINA: Zadnje priprave £ na zimsko sezono so v intenzivnem teku. S Gostom bo ob primernih vremenskih £ pogojih na voljo alpsko smučanje, tek na £ smučeh, drsanje, sankanje, vožnja s £ konjsko vprego in še kaj. Velik korak £ naprej je tudi povečanje prenočitvenih £ kapacitet. £ LJUBNO OB SAVINJI: Poleg nadal-£ jevanja gradnje Batlnovega mostu £ napreduje tudi gradnja prvega, 1.700 £ metrov dolgega odseka ceste Ljubno -£ Luče. Dela kljub vremenskim odklonom £ normalno potekajo, v teku pa je že tudi £ pridobivanje soglasja lastnikov zemljišč £ za nadaljevanje gradnje. B » £ MOZIRJE: Javno podjetje Komunala £ Mozirje je minulo soboto izpeljalo £ uspešno akcijo odvoza kosovnih odpad-» kov v delu Zadrečke doline in v Nazarjah. £ Odziv krajanov je bil tokrat še boljši kot £ prej, v začetku meseca decembra pa £ načrtujejo podobno akcijo še v delu doline £ od Mozirja do Ljubnega ob Savinji. šOD TU IN TAM »«9S8«9SK99XK«9Sft«9RK«9SK9988«9X8«9X 3*ft*g«ftg8«ftg84ftg8aftg8«ftgK«&ggSft*84ft*84ftg84ftK8«ftg84ftMg4a*g«ft*g«ft8gAftS8Aft38fi&8g«ft88Sftg8S&g8«ftg8aftg8Aft8gaft88aftBKflftHgaftBgfl&H8£ftMgflftB8aftB8aftB8£ftH8aftB8a&88IO&KKISftBIg!gaH8igl!l! llllllllllll IZ KRAJHVNIH SKUPNOSTI Podolševa Bo IMlAOESNikov pkz zqrmeI v dolilo ? Je zgoraj napisano vprašanje pretiravanje? Morda. Vsekakor pa so problemi, ki jih povzroča plaz na Macesnikovi zemlji v Podolševi, vedno bolj pereči. Strokovnjaki pravijo, da je plaz že star. Desetletja, morda celo že stoletje počasi, včasih Bolj-drugič manj, a vseskozi vztrajno drsi v smeri Solčave. Občasno, ponavadi se to zgodi ob močnejšem in dolgotrajnejšem deževju, s sabo odnese tudi del ceste, ki Podolševo povezuje z dolino. Cesta je sicer znana pod nazivom Panoramska cesta. A se je problem (ne) prevoznosti do pred nedavnim vsakokrat hitro rešil in tudi rešitev je trajala nekaj časa. Vse do letošnjega leta, ko se je delovanje plazu začelo vse bolj stopnjevati in je pred kratkim doseglo alarmantne razsežnosti. Najbolj pereč je problem zaradi vedno pogostejše neprevoznosti ceste. Plaz, ki je sicer velikih dimenzij: širina 30 do 150 m, dolžina preko 1 km, globina nekaj metrov, odnaša cesto v dolžini okrog 35 m. Cesta pa je življenjskega pomena za tamkaj živeče domačine petih, šestih kmetij, ki povezavo s Solčavo dnevno potrebujejo. Po tej cesti se vozijo v šolo otroci, po njej se vrši prevoz mleka, lesa, skratka - nujno potrebna je. Vzdrževalec ceste - javno podjetje Komunala Mozirje - je imel zato v preteklem obdobju z njo obilo težav, da je zagotavljal potrebno prevoznost. Po besedah Franca Pozniča, ki je v Komunali odgovoren za področje vzdrževanja cest, so z večjimi posegi in nasipanjem omenjenega odseka ceste uspeli vse do nedavnega kljubovati tudi odnašanju oziroma ugrezanju. Sedaj pa je ta pojav postal tako pogost, da nadaljevanje tovrstnega početja ni niti učinkovito še manj pa ekonomsko upravičeno. Plaz namreč drsi z vedno večjo hitrostjo (po oceni domačinov je v zadnjih treh tednih v predelu ceste napredoval kar za slabih deset metrov) in vzbuja vedno večji strah, da bo nekoč (spomnimo se Podvolovljeka!) zgrmel v dolino. Posledice bi bile katastrofalne. Da bi nastali problem vendarle nekako rešili, je Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje poklical strokovnjaka za geologijo oziroma geomehaniko, Sergeja Venturinija iz Ljubljane. Le-ta na osnovi izvršenih vrtin in meritev ugotavlja dve možnosti za rešitev problema. Prva predvideva namestitev "vojaškega" mostu, ki je trenutno še v uporabi na Ljubnem, preko prizadetega odseka ceste, s čimer bi zago.tovili prevoznost ceste ne glede na intenzivnost drsenja plazu pod njim. Takšna rešitev je seveda zgolj začasnega značaja in je pogojena s nekaterimi predhodnimi raziskavami terena, ki naj bi odpravile možnost najslabšega primera, da bi skupaj s cesto plaz odnesel tudi most. Druga rešitev se kaže v zaustavitvi plazu z dvema pilotnima stenama, kar naj bi bila bolj trajna rešitev, vendar zahteva še veliko terenskih raziskav in projektantskega dela. Njena izvedba je brez preddel ocenjena na 26 milijonov tolarjev, ki jih ni mogoče nameniti niti iz sredstev Komunale niti iz občinskega proračuna. Nujna bo torej pomoč države, saj občina takšnega zalogaja enostavno ne zmore. Geolog Venturini je mnenja, da gre v tem primeru za enega najzahtevnejših plazov, ki so trenutno aktivni v Sloveniji. Za domačine omenjenih kmetij obstaja v primeru neprevoznosti ceste preko plazu še druga možnost: da se po Panoramski cesti peljejo v dolino mimo Sv. Duha. Ta varianta je seveda veliko daljša (kmet Macesnik ima v tem primeru do Solčave 20 kilometrov), za nameček pa je prišlo v začetku tega meseca do poškodbe oz. zdrsa dela ceste na odseku Logarska dolina - Sv. Duh. To v praksi pomeni, da so postali domačini v tem predelu nenadoma odsekani od sveta in vsi argumenti, s katerimi Komunala opravičuje svojo odločitev o prenehanju sanacije dela ceste, ki ga odnaša plaz, zanje nikakor niso dovolj. Mnenja so tudi, da je rešitev, ki jo ponuja Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj, da bi namreč v prihajajoči zimi (dejansko seje že začela) vzdrževali cesto Logarska dolina - Sv. Duh, vzporedno s tem pa iskali rešitev za plaz, nesprejemljiva. Ne samo zaradi dolžine poti, ki bi jo morali vsakodnevno premagovati sami in njihovi šoloobvezni otroci, temveč tudi zaradi kopice tehnično nedorečenih vprašanj, na katere, kot pravijo sami, ne bo mogoče najti ustreznih odgovorov. Sporno je že samo pluženje ceste proti Sv. Duhu, ki je menda, ko zapade večja količina snega, možno izključno z buldožerjem. Idejno je bila izdelana tudi tretja rešitev tega problema, ki predvideva izgradnjo odseka nove ceste mimo Macesnika. To bi bila finančno najzahtevnejša varianta, vprašanje pa je, če bi dosegla svoj namen. Nihče namreč ne more zagotoviti, da ne bi tovrstni gradbeni posegi povzročili novega drsenja zemeljskih gmot. "Zato na takšno rešitev kot lastnik tega zemljišča tudi ne pristanem!" je odločen Peter Krivec p.d. Macesnik. "Za nas je sprejemljiva cesta preko plazu, po kateri imamo do Solčave dovolj dolgih sedem kilometrov. Problem, ki ga povzroča plaz, je na nek način potrebno rešiti pa naj gre denar za to iz žepa občine ali republike. Dejstvo je, da je neposredno ogrožena kmetija Roka Krivca p.d. Spodnjega Ušovnika, ki je prva v smeri delovanja plazu. j če pa plaz enkrat zares zdrsne, lahko gre tudi v Solčavo in zajezi Savinjo. Njegova velikost namreč ni zanemarljiva." Rok Krivec nato pove, da ima že sedaj dovolj težav s hudournikom, ki ob deževju priteče ob plazu na njegovo domačijo. "Pogosto hodim gledat plaz med našo kmetijo in vedno znova zgroženo ugotavljam, da je vse hitrejši. Zanimivo je, da približno sto metrov pod mestom, kjer odnaša cesto, malce zavije, nakar se začne pogrezati v globino. Vsaj zaenkrat je še tako." "če bi poslušali nas, domačine," nadaljuje Peter Krivec, "bi morda hitreje našli rešitev." Skupaj z njim in s Petrom Štiftarjem p.d. Rogarjem se povzpnemo na zgornji del plazu. Hoja po terenu je neprijetna, stopinje se globoko vdirajo v zemljo, ki je prepojena z vodo. Večje in manjše razpoke tal dajejo vedeti, da zemlja drsi, vztrajno in (vsaj za zdaj) neustavljivo. Drevesa, še posebej smreke, rastejo v različnih smereh in se z brezupnim naporom upirajo nestabilnosti podlage. Slej ko prej bodo postala plen pepelnato sive lepljive gmote, ki človeku vzbuja občutek negotovosti, kot da mu bo stopinjo vsak čas potegnila vase. Po površini teče nešteto potočkov in potokov, eden je večji. V pol leta si je svojo strugo dodobra poglobil in tudi količina vode, zbrana v njegovem toku, je dokajšnja. Zlovešča tišina, ozračje je vedno hladnejše, vsak čas bo pričelo snežiti. "Sam osebno mislim, da bi se dalo plaz upočasniti, povsem ustaviti ga tako verjetno ni mogoče, s tem, da bi speljali vodo,ki ga sicer napaja," meni Peter Krivec. Pokaže predel dolžine dobrih 50 metrov, na katerem bi bilo treba po njegovem izkopati jarek oziroma strugo, v katero bi se stekala večina potočkov, ki se sicer zlivajo po plazu. "Morda je za takšne količine teh voda krivo tudi to, da so v območju nad plaziščem v preteklih letih posekali okrog 4000 kubikov leSa. Kdo ve?” Narava kaže svoje zobe. Opozarja, da ima kljub vsemu nasilju človeka nad njo še vedno velikansko moč. Da to v tem trenutku zelo neprijetno občutijo domačini iz Podolševe, drži. Rešitev bo treba najti. Kratkoročno, preko zime in trajno, kakršnokoli že. Na potezi so strokovnjaki in politiki. Od njih smo odvisni vsi, tudi Macesnik, tudi Sp. Ušovnik, tudi otroci iz Podolševe. Tako je to. KF Peter Krivec - Macesnik "Plaz bi se dalo upočasniti..." Peter Štiftar - Rogar (levo) in Rok Krivec - Sp. Ušovnik na cesti pred plazom. Ogromna skala v ozadju drsi vse bliže !§$§ip................................,J...................... IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Nova Štifta Z NOVIM ELANOM USPEŠNEJŠI RAZVOJ KRAJA Nova Štifta je ena tistih krajevnih skupnosti v naši dolini, o kateri se bolj malo govori in piše. Zaradi oddaljenosti od večjih krajevnih središč ostajajo nekako na obrobju dogodkov, kljub temu, da je utrip življenja in dela mnogokrat intenzivnejši kot v večjih krajih. In Nova Štifta ni prav nobena izjema. "Kot vam je znano smo le za las zgrešili potrebno število glasov za pozitivno izglasovan krajevni samoprispevek. Zaradi tega je realizacija referendumskega programa postala vprašljiva. Sam referendum je neuspel predvsem zaradi indiferentnosti ljudi do krajevne problematike. Svoje je doprinesla tudi splošna gospodarska kriza. Škoda, saj bi prvič v zgodovini samoprispevkov 100% sredstev ostalo v kraju," nam je dejal predsednik sveta KS Rafko Krznar. Sicer pa je Krznar tudi občinski odbornik in član skupine poslancev, ki je bila zadolžena prav za potrebe financiranja KS pripraviti predlog rebalansa občinskega proračuna. Kot je znano je predlog skupščina sprejela. Trenutno največji problem kraja je nerešeno vprašanje telefonije. Skupna akcija z Gornjim Gradom je trenutno v nekakšnem mirovanju. Kljub vsemu Krznar meni, da akcija ni propadla. Po razdružitvi PTT na pošto in telekomunikacije in planiranim prehodom na enotao ceno priključka za vso državo naj bi se začel, počasi sicer pa vendar tudi ta gordijski vozel odmotavati. Seveda so v letu, ki se izteka, svoja prizadevanja kronali tudi s konkretnimi rezultati. Položili so okoli 600 m asfaltne prevleke na cesti, ki povezuje senčno stran Nove Štifte, kot sami pravijo temu delu kraja. Za ta del predvidevajo pridobiti še dodatnih 1.300.000 SIT iz sredstev, ki so namenjena za demografsko ogrožena področja, saj je 1300 m ceste še nedokončane. Zemeljska dela so opravili in verjetno tudi v bodoče ne bo drugače, krajani sami. Tudi dolgoletna akcija obnove pokopališkega zidu in ureditev pokopališča kot celote prehaja v zaključno fazo. Letos so uredili pokopališke terase. Delo so opravili domači gasilci. Menda uspešno in v zadovoljstvo ljudi. Po vseh predlaganih variantah bodoče ureditve krajevne samouprave naj bi se Nova Štifta priključila občini Gornji Grad. "Ambicij po lastni občini nimamo. Razen redkih izjem se tudi o drugačnih povezavah ne razmišlja. Manjše občine bodo lažje obvladljive. Predvsem pa vidim v bodočih občinah boljšo možnostkonstruktivnega razreševanja problemov. Poskrbeti bo treba, da bodo v občinskih svetih sedeli predstavniki vseh sedanjih krajevnih skupnosti." Tako razmišlja Krznar o bodoči lokalni ureditvi. Življenje teče torej naprej, čeprav z nakopičeno problematiko. Po neuspelem referendumu za samoprispevek je menda čutiti pomanjkanje elana in delavnosti določenih članov sveta KS, kar se odraža pri samem delu KS. V situaciji, ko je ostal kraj brez izvirnih virov financiranja, bi morali še bolj odgovorno pristopiti k iskanju drugačnih rešitev. Edi Mavrič Rafko Krznar ORGANIZACIJE ALPINISTI MED QÄSILCJ Vaja BREQ 93 dokazala visoko stopnjo pripravljenosti gasilcev Zaključno dejanje v okviru akcij OGZ Mozirje ob izteku meseca varstva pred požarom (oktober), je bila sektorska vaja sektorja Luče. V akciji gašenja požara v težko dostopnem področju so sodelovali gasilci iz Luč in Solčave, zaradi širjenja požara nad skalnim previsom pa so na pomoč poklicali tudi alpiniste. Ob tej priložnosti je bila ustanovljena prva gasilsko alpinistična enota v Sloveniji. V skalni soteski pred vstopom v Logarsko dolino so si akcijo poleg številnih gasilcev in domačinov ogledali Darko Koželj poveljnik Savinjsko-šaleške gas. regije, Jože Zlatinšek, poveljnik OGZ Mozirje in mag. Alfred Božič, predsednik IS SO Mozirje. Svojo odsotnost je zaradi službenih obveznosti opravičil Anton Sentočnik, poveljnik republiške gasilske zveze. Sama vaja je potekala ob predpostavki gozdnega požara v neposredni bližini gospodarskega in stanovanjskega objekta. Požar je nastal na zelo težko dos-topnem skalnatem terenu. Lastnik objektov je takoj obvestil GD Solčava, ki pokriva ta požarnovarnostni okoliš. Gasilci so na požarišču tako pričeli izvajati taktični nastop z obkrožanjem in varovanjem objektov. Kljub temu je obstajala nevarnost, da bo požar zajel večjo gozdno površino, zato so poklicali na pomoč GD Luče. Skupno so omenjeni požar uspešno pogasili, vendar se je čez nekaj trenutkov pojavil v oddaljenosti 100 metrov nov požar, kot posledica širjenja podtalnega požara. Vodja intervencije je ocenil, da novonastalega požara gasilci niso v stanju sami lokalizirati, kajti pojavil se je sredi izredno skalnatega pobočja, zato je takoj na pomoč poklical alpiniste, ki so s svojo ORGANIZACIJE Gostje, gasilci in številni domačini med potekom vaje uspelo to enoto tudi tehnično v celoti opremiti seveda ob pomoči izvršnega sveta in RVZR ter Gasilske zveze Slovenije." ALFRED BOŽIČ, predsednik IS SO Mozirje: "Prvo bi želel čestitati vsem izvajalcem vaje, ki so jo izvedli gledano z očmi laika brez pripomb. Posebne čestitke veljajo specialni enoti alpinistov. Iz te vaje lahko zaključimo, da so naše enote tudi praktično usposobljene Pravočasna in hitra intervencija gasilcev Gasilci in alpinisti - nova naveza v službi naroda za gašenje vseh vrst požarov, tudi v najtežjih vremenskih razmerah. Ob tem je bilo moč opaziti, da še manjka določena specialna oprema, katero bomo morali v prihodnosti nabaviti in tehnično še bolj usposobiti prostovoljna gasilska društva. Želim, da bi se že vzpostavljene relacije med izvršnim svetom in gasilci v okviru finančnih možnosti proračuna še poglabljale." Tekst in foto EDI MAVRIČ opremo in gasilsko tehniko omenjeni požar lokalizirali in uspešno pogasili. Opisano vajo je vključno z idejo načrtoval štab poveljstva sektorja Luče pod poveljstvom gasilskega častnika Vinka Moličnika. Samo vajo vključno s perspektivami nadaljnega razvoja ter vključevanja alpinistov v delovanje požarnovarnostne preventive sta za naš časopis ocenila, seveda vsak z svojega področja delovanja, trenutno najodgovornejša moža v občini. S skupnimi močmi ni ovir za človekoljubna dejanja NARODOPISJE Sekire in druga rezila v kmečki rabi JOŽE ZLATINŠEK, poveljnik OGZ Mozirje: "Sama vaja je bila zelo uspešno izvedena. Malenkostne nepravilnosti so komaj omembe vredne, potrebno pa jih bo seveda v bodoče odpraviti. Poveljstvu sektorja, gasilcem sektorja in alpinistom izrekam iskreno zahvalo za vložen trud in požrtvovalnost. Z današnjim dnem je začela delovati specialna enota gasilcev alpinistov, katere imenovanje zahtevajo okoliščine, v katerih živimo. Poglavitni vzrok za formiranje enote je gozdni požar pod Velikim vrhom v Logarski dolini, pri katerem se je pokazalo, da bi bili gasilci brez nesebične pomoči alpinistov nemočni pri lokalizaciji in gašenju požara. Prepričan sem, da nam bo V naših krajih so ljudje veliko drvarili oziroma delali z lesom, pa so zato potrebovali ustrezno orodje. Opaziti je, kot seveda tudi pri drugih predmetih, da so, denimo, sekire različno poimenovali. Tako najdemo v ravninskem predelu precej drugačne izraze, kot v hribovskem. Tokrat objavljamo tolmačenja Petra Plesnika iz Logarske doline o sekirah in drugih rezilih, ki so jih ljudje nekoč rabili. Znano je, da so žage sorazmerno pozno prihajale v naše gozdove in da so prej ljudje debla razsekavali, kar je bilo izredno trdo delo. Ko so se vračali naši gozdni delavci iz raznih krajev, kjer so delali, denimo iz Ruminije, Kanade in Amerike, so prinesli s seboj tudi, pri nas neznano, orodje. Tako seveda žage na poteg (cugžage). Uveljavilo se je ime "amerikanka". Peter Plesnik pozna tudi preko 2,5 m dolge žage in v glavnem so poznali tri vrste amerikank. Ene so bile trebušaste, druge zelo široke, tudi do 20 cm. Najraje so delali z bolj ravnimi žagami. Za obdelovnaje lesa pa pozna Plesnik 12 vrst sekir. Šitlerca je služila za cepljenje škodi (šiklni), puntaka je bila za zareze na okroglem lesu, s katero so označili debelino, ročn’ca je tičala za pasom za priročna dela, cimraka, s katero so delali tesarji, ko so na "fino" tesali, drobevn'ca je bila za sekanje stelje, parta je služila pri furežu za sekanje mesa, teslo - oglato, za sekanje oglov v koritu, teslo - okroglo za žlebove na strehi, cepunca za pripravo drva (sekanje drva), malarin za lupljenje debla in kleščenje, ii ZGODOVINA 1 \upevnik za lupljenje debel (Šepser), maseka za posek in presekavanje oziroma razsekavanje debel, bognerca je sekira, ki so jo uporabljali kolarji oziroma je služila za kotarska deta, plankača za tesanje okroglega lesa v trame, oštaka, s katero so veje klestili, tobačn'ca, s katero so rezali tobak. Gotovo je, da so drugje poznali še kakšne sekire z drugačnimi imeni. Ali pa poznajo celo še kakšno sekiro, ki je pač v Logarski dolini niso rabili. Treba je upoštevati dejstvo, da so ljudje od nekdaj prilagajali orodja svojim potrebam in določenim okoliščinam, v katerih so delo opravljali. Zato ni mogoče pričakovati enakosti ne v izrazih, niti v izvedbi določenega orodja. Ko so delali riže, so "rižmojstri" uporabljali posebne svedre, med njimi tudi takega z velikim premerom rezila, imenovali so ga "pestnik" in takega, ki je bil zelo dolg in se je imenoval "rižnik". Tudi tu lahko predvidevamo, da niso našteti vsi svedri, ki so jih pri delu na rižah uporabljali, vendar naj bo to izziv za vse, ki kaj več o vsem tem vedo, da sporočijo svoje spomine, saj je naš namen le ohraniti spomin na orodja, ki se že davno ne uporabljajo več, so pa bila v rabi pri naših gozdnih in lesnih delavcih. A. Videčnik Iz Orožnovih zapisov mmMMmdM Nadaljujemo z opisovanjem Mozirja, tam kjer smo v zadnjem sestavku končali. Poglavje o Mozirju je kar dolgo, glede na bolj natančen oris dogajanj in na številne podružnice, ki jih je ta župnija upravljal aJJne 27.6.1528 je bila v župniji cerkvena vizitacija, v zapisniku so navedeni naslednji udeleženci pregleda: Gospod Wilhalm, župnik, Joerg Moravčer, kaplan, Voltein, pomožni duhovnik, Walteser iz Ljubije, cerkveni ključar in Gregor Remic,trški sodnik. Ti podatki so zanimivi že zaradi priimkov, ki se tu omenjajo. Potovanje novoizvoljenega škofa Konrada Glušiča skozi Mozirje v Gornji Grad je kronist obsežno opisal. Pisalo se je 5. februarja 1571, ko so se ustavili v Mozirju in krenili v najstarejšo gostilno tržana Sivca (poznana kot stara Goričarjeva gostilna Na trgu). V spremstvu škofa je bilo preko 40 ljudi, večina visokih predstavnikov. Zanimiv je opis, ki govori, da so skozi Mozirje potovali naborniki iz Gornjega Grada v Celje. Bilo jih je 90 in vsi so bili oboroženi. Trški sodnik jih je pogostil. V letih najhujšega divjanja kuge v Mozirju (1682) seje upokojeni mozirski župnik Anton Usar namenil, po zgornji pešpoti, v Ljubijo. Ta pešpot je potekala po robu nad sedanjo cesto proti Šmihelu. Čutil je, da se ga prijemlje kuga inje želel v Ljubiji, kjer je bil njegov dom, sestri poklonili nekaj privarčevanih cekinov. Trg je bil zaradi karantene zaprt in nekako tam, kjer je sedaj bencinska črpalka, je bila straža, zato se ponekod v starih listinah navaja ta kraj kot "Na straži". Usarje prišel do ograje, s katero je bil obdan trg in vrgel sestri cekine preko nje, ko seje vračal, je nad sedanjim Šuštarjevim kozolcem padel in umrl. Tam so farani postavili spominski kamen, ki je bil pozneje odstranjen, znan pa je napis na njem, bil je v latinščini in slovenščini. Po tedanjih predpisih so umrlega pokopali kar na mestu smrti. V času najhujših vpadov kuge, so maševali kar na prostem, znano je, da je največ takih maš bilo na Breclovi planoti, kjer stoji danes križ. Cerkev sv. Jurija se prvič omenja leta 1241 v darilni listini, s katero odstopa grofWilhelm plemeniti Heunburg "kapelo" in njeno premoženje gornjegrajskemu samostanu. Na listini naveden datum je 18. december 1241, torej v letu, ko je bil ustanovljen benediktinski samostan. Morda bi pojasnili v zapisu naveden izraz kapela, ki naj bi bila podarjena benediktincem. Gotovo gre že za cerkev in kot meni Orožen, so v urbarjih tako imenovali vse cerkve, ki so bile tedaj še podružnice. Spadale pa so pod prafaro Gornji Grad, tako je torej pojasniti vsebino vpisa v urbarju. Že malo pozneje sestavljeni vizitacijski zapisniki pa že govorijo o cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Ljubljanski stolni župnik Jakob Stoparje 12. januarja 1657 daroval mozirski župniji dva vinograda, ta so leta 1754 prodali in z izkupičkom pokrili stroške prezidave fame cerkve. Prav ta župnik je svojemu očetu, levo od glavnega vhoda v mozirsko cerkev, vzidal nagrobnik, ki je še danes tam. Cerkev je imela tudi grobnico, v katero so pokopavali ugledne mozirske tržane. Izredno zanimiv je Orožnov opis tedanje cerkve v Mozirju. Bila je taborna, obzidje pa se je spredaj (pogled s ceste) zaključilo z dokaj mogočnim vhodom, saj je nad njim bila kaplanova soba in še soba za farno šolo. Iz tega sklepamo, da je bila utrdba močna. Sprednji del so porušili, ko so gradili novo šolsko poslopje, v kateri je bila tudi kaplanija (hiša v kateri je slaščičarna). Orožen domneva, da so obzidje zgradili v 16. stoletju, ko so bili vpadi Turkov v naše kraje pogosti. Znotraj tabornega zidu je stala še kostnica, to je bila okrogla, stolpu podobna zgradba. V letu 1754 so opravili obsežne gradbene posege na cerkvi. Smer cerkve so spremenili iz smeri vzhod - zahod v obratno. Vhod so torej prestavili tja, kjer je še sedaj. Seveda je to delo zahtevalo velike notranje spremembe. Dogradili so tudi obe stranski kapeli in tako je dobila cerkev tloris v podobi križa. V letu 1786 so povišali zvonik, za katerega sodi Orožen, daje bil zgrajen okoli leta 1500. Nove orgle je cerkev dobila leta 1800, izdelal jih je celjski mojster Anton Scholz. V času vladavine Jožefa II. je morala cerkev odstopiti državi precej srebrnine in drugih dragocenosti. Novi kamniti tlak je cerkev dobila leta 1847, leta 1852 pa so vse oltarje nanovo pozlatili in obnovili. Veliko izčrpneje je Orožen opisoval mozirsko cerkev in dogodke okoli nje v župnijski kroniki, kije po srečnem naključju spet v župnišču. Potem ko so jo Nemci po okupaciji zaplenili. Gotovo predstavlja danes nenadomestljivi vir za raziskovalce preteklosti Mozirja. Piše: Aleksander Videčnik Nove občine KAKO JE BILO NEKOČ (nadaljevanje iz prejšnje številke) Sektorske ambulante so bile v Gornjem Gradu, na Ljubnem in v Moziiju, obratna ambulanta je bila v Nazarjah, zobni ambulanti sta bili na Ljubnem in v Nazaijah, zdravstvena sprejemna postaja je bila v Nazarjah, protituberkulozni dispanzer v Moziiju, lekarna v Mozirju. V Krajevnem leksikonu LR Slovenije je v opisu šoštanjskegaokrajapisalo med drugim tudi tole: "Spodnja Savinjska dolina s Smartnom ob Paki je pretežno hmeljarski, sadjarski in kmetijski predel. Razvita je trgovina, posebno z lesom. Železniška postaja ima velik promet in je vezana z avtobusi, tovornimi avtomobili, traktorji in vprego za osebni in tovorni promet z Zadreško in Savinjsko dolino. V Ljubiji je industrija barv in industrija lesnih izdelkov, z obratom v Ljubiji in Letušu. V Nazarju je razvita lesna industrija: parna žaga, parilnice in zabojarna, z izdelki predvsem za izvoz. Mozirje je letoviščarski kraj z lepo bližnjo okolico in Savinjo. Od tu so izhodišča na planinske postojanke na Golteh, Dobrovljah in Creto, znano iz partizanskih bojev. Mozirska planina ima dobro oskrbovalno planinsko postojanko, ki jo oskrbuje PDS Celje, s prekrasnimi smučarskimi tereni. Zgornja Savinjska dolina od Nazarja do Logarske doline je zelo romantična, turistična in letoviščarska, posebno v Ljubnem in Lučah, od koder so prekrasna izhodišča za planinske ture, v zimskem času pa na smučišča in smučarsko skakalnico v Ljubnem. V Rečici ob Savinji je razvita usnjarska in lesna industrija. Od tu je tudi izhodišče na Mednjak in druge vrhove. V Rečici je več starinskih in kulturnih spomenikov, med njimi sramotilni kamen (pranger), nanj so privezali obsojence v javno zasramovanje. Iz Luč so lahko dostopne planinske postojanke na Raduhi, Korošici in Kamniške planine. Logarska dolina je v vznožju Savinjskih planin oziroma Kamniških Alp in je znana po svoji lepoti, romantičnosti in udobju v planinskih domovih. Tod poteka tudi avstrijska meja. Iz dobro oskrbovanih planinskih domov so prekrasne planinske in plezalne ture na Ojstrico, Škarje, Okrešelj, Rinke, Mrzlo goro, Oljševo, Brano, Turško goro in druge vrhove. Znamenita je Potoška zijalka na Oljševi, slap pod Rinko s 35 m padcem, kjer je izvir Savinje. V samem pogorju so bogata lovišča divjadi. Posebno razvita je ovčereja s svetovno znano pasmo solčavske ovce. Logarska dolina in ZGODOVINA njena okolica je pravi narodni park z bogato floro in favno, ki je zaščiten kot zgodovinska prirodna znamenitost, z narodnim parkom v Okrešlju, Robanovem in Matkovem kotu. Posebna znamenitost je zaščiteno drevo "Tisa", in "Igla" s presihajočim studencem. Zgornja Savinjska dolina je znana iz slavnih bojev NOB. Posebno je bila prizadeta po okupatorju Solčava, ki je bila vsa požgana in obnova še do danes ni končana. Tudi tu so zaščiteni kulturni spomeniki, ki se jih je vredno ogledati, z bogatimi znamenitostmi. V Savinjskih Alpah so prekrasni smučarski tereni za smuko v alpskih skupinah. Vsako leto je tu alpski smuk v počastitev spomina študenta Herleta, "Herletov smuk". V dolini je razvito gozdarstvo. Sam teren, ki vsebuje raznovrstne rude in druga prirodna bogastva, še ni raziskan. Zadreška dolina se razprostira ob Dreti od Nazarja do Nove Štifte. Dolina je kmetijska, živinorejska in gozdarska. Gornji grad s svojimi znamenitostmi in okolico je lep letoviščarski kraj s planinskimi izhodišči na Menino planino, Černivec, Lepenatko, Rogatec, Mačkov kot in okolico. Spominja se že sredi 11. stoletja. Tu so bili kmečki upori - na kar še danes spominjajo ostanki zidanih vislic na Homu. V dolini so še neraziskana ležišča črnega in rjavega premoga, železne rude, boksita, antracita, kremenjaka, cinka, svinca in drugih rud. Po temeljiti raziskavi in ugotovitvah prirodnega bogastva se bo gotovo pospešila ostvaritev načrta za zgraditev savinjske železnice od Šmartna ob Paki preko Moziija skozi Zadreško in Savinjsko dolino do Kamnika. Elektrifikacija večjih naselij, mest, trgov in vasi je izvršena 65 %. Predvideva se modernizacija cest. Posebno skrb v šoštanjskem okraju bo treba posvetiti turizmu. Zgraditi bo treba nove planinske postojanke, hotele in penzione za letoviščaije, zaključiti obnovo požganih domov. Zaradi nagle rasti naše industrije in perspektive plana graditve pa bo treba pričeti izkoriščati bogate zaloge prirodnega bogastva, kar bo dvignilo v okraj u gospodarsko moč." Starejši se še dobro spomnijo, kakšen velik vaški praznik je bil yedno ob naboru mladeničev iz tistega okolja, ki so s tem naredili prvi korak pri izvršitvi svoje dolžnosti - služenja vojske. "Štelinge", kot so jim rekli včasih, so bile tudi za fante velik dogodek in nekakšna potrditev samega sebe. Danes so razmere seveda drugačne, vendar nabor po osamosvojitvi Slovenije postopoma spet dobiva večji družbeni pomen. V petek, 12. novembra, je v Delavskem domu v Nazarjeh potekal nabor za fante letnika 1975 in tiste starejše, ki jim je bilo služenje vojašekga roka odloženo zaradi zdravstvenih razlogov. Fantje so predhodno opravili zdravniške preglede, ki jih v nazarskem zdravstvenem domu izvajata dr. Franc Širko in dr. Irena Blažič - Lipnik s svojima ekipama, in psihološko testiranje, ki ga je izvedla psihologinja iz velenjskega zdravstvenega doma. V roku osemnajstih mesecev po naboru jih bodo napotili na služenje vojaškega roka najprej v učne centre, po treh mesecih pa jih premestijo v bojno enoto. Tokratni nabor je prvič potekal v skladu z novim navodilom o izvajanju nabora, ki določa, da se le-ta izvede dvakrat letno - spomladi in jeseni. Nabornikom se ob tej priložnosti določi rod službe. Pri odločanju o tem se upoštevajo nabornikova zdravstvena sposobnost, šolska izobrazba, potrebe slovenske vojske (razdelilnik Ministrstva za obrambo) in nenazadnje želje nabornika. Izmed najbolje pripravljenih se izberejo kadri za specialne enote. Nabornikom so v avli Delavskega doma v Nazarjah s pomočjo video kaset pripravili predstavitev življenja v slovenski vojski, medtem ko je nabor potekal v slavnostno okrašeni večnamenski dvorani. Naborno komisjo so sestavljali: predsednik Niko Purnat, sekretar Sekretariata za obrambo, in člani Vojko Hren, predstavnik SO Mozirje, dr. Franc Urlep, zdravnik, Miran Bele, socialni delavec, in Dani Pungartnik, tajnik komisije. Za naborni protokol je skrbel Božo Križnik iz Sekretariata za obrambo. KF Pred naborno komisijo LJUDJE IN DOGODKI ■ : : § izmmm 2ŽS Pogovor z Rafaelom Podpečnikom, kmetom iz Nove Štifte Oblast v roke mladim in neobremenjenim ljudem Dolgo se že poznava. Celo večnost bi rekel, tako na hitro. Njegova iskrivost in nenarejena vsakdanjost v telesu pozitivnega posebneža pritegne kar sama od sebe. Sam pravi, da ga ljudje ocenjujejo tako in tudi drugače, kakor se pač komu zahoče, ampak kaj bi tisto. Hvala, vsak naj razmišlja kakor mu ljubo. Pomembno je, da se sploh kaj razmišlja. Že v tej misli Rafaela Podpečnika je moč razbrati vso širino in globino njegovega sprejemanja in razumevanja dogodkov vsakdana. Požarnik po domače, še bolj pa je zadovoljen, če ga kličeš kar lepo Rafl, gospodari skupaj z ženo in sinom na 8 ha obdelovalne zemlje, gozda pa ima 38 ha. V novem hlevu ima privezanih 19 ' glav goveje živine od tega 14 mlekaric. Njegovo kraljestvo nad obronki Nove Štifte je gostilo že številne in tudi pomembne obiskovalce. Nič presenetljivega, saj je njegova bogato založena klet garancija, zaradi katere ne gre nihče žejen od hiše. Pogovarjati se s Požarnikom je skoraj tako, kotobčudovati bobneči slap, ki pada ne meneč se za posledice dotika z zemljo. Sam pravi, da so bila najtežja prva leta po vojni. Tisti svetovni namreč. Pestila jih je država z obvezno oddajo, pa veliki davki, svoje je naredil informbiro, skratka življenje ni bilo vredno počenega groša. Tako približno kot se nam godi sedaj. Kot kmet se spominja, da so se po letu 1949 začeli kazati obrisi boljšega življenja. Ukinjena je bila obvezna oddaja, lažje in bolje so se prodajali kmetijski produkti.Je pa Požarnik zelo kritičen do odnosa, s katerim je država vsa leta zanemarjala kmetijsko problematiko. Kot sam pravi, so se vodilni bolj slabo brigali za probleme kmetov. Zase pravi, da je bolj malo videl razne šole, da pa mu je bilo vseskozi jasno, da se ne bo dalo dolgo živeti od uvoza in to na podlagi tujih kreditov. "Za kmeta so se vseskozi zanimale le zadruge. Predvsem dr. Cizej in dr. Fajdiga sta v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo preusmerila veliko kmetij v umno gospodarjenje. Omenjeni gospodje so storili za savinjskega kmeta več pozitivnega, kot vsi republiški modrijani skupaj. Tem ni uspelo nič drugega, kot veliko kmečkih ljudi odvrniti od Rafael Podpečnik, p.d. Požarnik dela in jih napotiti v tovarne. Kmetije so propadale, veliko teh ljudi pa je danes zaradi pomanjkanja dela na cesti. Vse pa gre naprej, kot da se ni nič zgodilo." Ko nanese beseda na gozdarstvo, pravi Požarnik, da je bila včasih tozadevna politika slaba, ampak v isti sapi poudari, da je danes še slabša. Predvsem ga boli brezvladje v gozdovih. Lubadar, katerega skušajo na vse načine zatreti, je v največji meri posledica zanemarjenih gozdov. So pa po njegovem vsi enaki. Tako družbeni kot zasebni sektor se zadnja leta hudimano slabo zanimata za gozdove. Pa še nekaj je Rafl poudaril. Več poštenosti s strani gozdarjev pogreša. Ne samo država z za gozd uničujočimi plani, tudi posamezniki so veliko pripomogli, da danes opazujemo gole rebri nekoč poraslih planin. "Je že tako, potarna Požarnik, da Slovenci bolj slabo cenimo domačo obdelovalno zemljo. Vse, kar je tuje ne glede na izvor in kvaliteto, z velikim veseljem za drag denar pokupimo. Uvažali smo mleko, po isti ceni, kot ga dobimo pri domačem proizvajalcu. Pri klavni živini je še slabše. V tujini kupujemo staro in nekvalitetno meso. SLS se sicer zavzema za boljši položaj kmeta, vendar jih ostale stranke v parlamentu preglasujejo. Verjetno poslanci mislijo, da se bo lahko živelo od svetega duha." V bivši državi je bil Požarnik dolgo let naročen tudi na uradni list, menda kar edini kmet daleč naokoli. Sedaj, pravi, se zakoni prehitro menjavajo, saj jih ne razumejo niti tisti, ki jih pišejo in sprejemajo kaj še, da bi jih razumeli navadni ljudje. Dober zakon pa mora biti pisan za ljudi, v nasprotnem je bolje, da ga sploh ni. "Ampak kljub vsemu smo živeli dobro. Lahko bi živeli še bolje, vendar je režim dopuščal, da smo kradli in lagali vsi, od najvišjega do najnižjega. V današnjih razmerah pa kradejo samo oblastniki in če bo v Sloveniji samo še dva mandata na oblasti sedanja garnitura, bomo vsi skupaj prodani berači. "V isti sapi še pove, da kdor je bil neumen in je delal po zakonih, je ostal brez sredstev za dostojno življenje. Se umreti ni mogel tako kot se spodobi. Za novo oblast pravi, da ni naredila še nič dobrega. Mogoče to, da je preprečila krvavo vojno. Ne verjame pa nobenemu politiku več. Po njegovem nihče ne dela v interesu delavcev. Na položajih so pa tako ali tako še vedno eni in isti ljudje, s katerimi si ta država ne bo opomogla. Dokler se bodo razne strankarske, medsebojne in še kakšne "pizdarije", kot lepo Požarnik titulira razne afere, ki so preplavile državo, lomile na ramenih davkoplačevalcev, se od boljšega jutri lahko že poslovimo. Za nameček vsemu, kar tare ljudi pod Alpami, je letos zopet pokazala zobe suša in pomagala uničevati še tako malo cenjene kmetijske pridelke. Seveda tudi Požamikovi kmetiji ni bilo prizanešeno. Gospodar že kar malo nejevoljen na državo in oblast pove, da le-ta ni storila za odpravo posledic suše nič.Razne komisije so sicer hodile na oglede in popisovale škodo, vendar rezultatov od tega "postopanja" ni bilo. "Pa jih tudi pričakoval nisem, ker preveč dobro poznam te dušmane (njegov priljubljen izraz, op.p.). Je pa res, da se v kraju kar dobro razumemo med seboj. Sosedje so doltri in radi priskočijo na pomoč, če je treba. Tudi posledic evropskega načina življenja še ni čutiti, saj zaenkrat še kar uspešno shajamo brez tatvin in hudodelcev. Smo pa Slovenci preveč sebični in premalo korektni med seboj." Takšne in podobne misli je razpredal Požarnikov Rafko ob našem obisku. Kljub pikrosti in neizprosni kritičnosti pa veje iz njega ena sama ponižnost, ki se je razlezla v vse kote njegove domačije. Zato pa je in ostaja to, kar jo vseskozi tudi bil. Preprost kmet z dušo filozofa. Edi MAVRIČ Foto: Sašo BERNARDI Božji grob v gornjegrajski katedrali Poleg drugih zanimivosti je v mogočni gornjegrajski katedrali postavljen tudi stalno stoječi božji grob, ki mu po zanimivosti postavitve pri nas ne bomo našli para. Poslikane lesene kulise in na platno upodobljeni prizori iz svetega pisma (Kristus na Oljski gori, prizor z velikim duhovnom, Pilatova sodba, izročitev Kristusa vojakom, ki ga odvedejo na križev pot, angeli z značilnimi predmeti križevega pota) so postavljeni v perspektivi, ki daje prostoru prav mogočen videz. Ta umetnina je bila do najnovejšega časa bolj malo poznana,čeprav poteka vsako leto iz tega prostora za Veliko noč obred Kristusovega vstajenja. Poleg tega pa je bila poslikava na kulisah in platnu od puščanja strehe pred popravilom cerkve močno poškodovana. Zaradi enkratnosti postavitve pa se je lansko leto po Veliki noči le pričelo z obnovo, ki je sedaj dokončana. Božji grob je bil postavljen in poslikan v neobaročnem slogu sredi prejšnjega stoletja (1852). Poslikal ga je po vsej verjetnosti isti Tomaž Fantoni kot je leta 1863 poslikal strop nad prezbiterijem v katedrali. Tako vsaj sklepajo restavratorji iz podobnosti tehnike slikanja, čeprav konkretnega dokaza o tem tudi pri obnovi niso našli. Naravoslovni dan Sajenje potaknjencev pelargonij Konec poletja je čas za razmišljanje, kakšne rože bodo krasile naše domove prihodnje leto. Najbolje je, da si v tem času že pripravimo potaknjence. Z razredničarko Ano Pečovnik smo naredili program za naravoslovni dan - SADITEV POTAKNJENCEV PELARGONIJ. Skupine učencev smo hodili po vasi z določenimi nalogi. Nekateri so opazovali balkone in okna hiš, okrašene z rožami. Bila sem v skupini vodje Anje Bergant. Pogovarjali smo se z naključnimi vaščani, kako kaj z rožami. Vsi so povedali, da imajo radi rože. Gospa Jerčka je dejala, da je hiša brez rož kakor bazen brez vode. In to je tudi res. Končno je prišel čas sajenja. Pri delu nam je pollg razredničarke pomagala gospa Meta Mlačnik. Vsak je prinesel v šolo vsaj dva potaknjenca pelargonij. Seveda pa smo jih en dan prej odrezali, da so se malo osušili, da ne bodo začeli gniti. Pripravili smo lončke, pesek, prst, nožiček. V lončke smo izdolbli luknjice, vanje smo nasuli centimeter peska in dodali polno prsti. To smo dobro potlačili, nekoliko zmočili, ter posadili potaknjence. Opravilo je bilo za nas kar naporno, vendar zelo koristno, saj tega do sedaj nismo znali. V razredu smo lončke opremili z nalepkami in napisi, jih postavili na okensko polico. Do spomladi jih bomo negovali. Upamo, da nam bodo lepo uspevali. Helena Prodnik, učenka 4. razreda OŠ Luče Š PORT Zaključek projekta Slovenia extreme 93 V gostišču Grad Vrbovec so se 8. novembra zbrali člani (sponzorji) in organizatorji športih tekmovanj Pentatlon Zgornja Savinjska dolina 93 in Quadration Šmarna gora 93, da bi pregledali in analizirali letošnji tekmovanji. Organizator Pentatlona je EPSI, ob soorganizaciji RTC Golte,Šport centra Prodnik, Kolesarskega servisa Proti in Fun Fly. Organizator Quadratlona je EPSI, ob soorganizaciji Gostišča Ledinek, Toma Šarfa, KVM, Kim Fly in Kajak klub Rašica. Izvedbo pentatlona so omogočili: Elkroj, Kovinotehna,MGA,SO Mozirje, GG Nazarje,M-ZKZ,Elektro Vitanc, Savinjski Gaj, MVM,Mozirska godba na pihala,Era Velenje, Zavarovalnica Triglav-enota Celje,EMO, Zlatarne Celje,Kalin,Radenska,Avtohiša Lj, Puh,Agfa,MK-Gea,LB Celje,Mondtours,Krka Kozmetika, Studio Oreh,Black and Decker,Hmezad banka,Hmezad export, Radio Velenje, Biro-M,M -studio.Pokrovitelj: Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Izvedbo quadratlona so omogočili: Pivovarna Union,Zavarovalnica Triglav,Adria Nissan,Gostišče Ledinek,Kompas Holidays,IT Telekomunikacije, Pekarna Tacen, Gostišče Vidrgar,, BTC,Meglič Telecom, Družbena prehrana Jezeršek,SCT - stanovanjski inženiring, Amadeus bar, SO Ljubljana Šiška, Tehnounion,Biro M,Igor sport,Amadeus bar,Mengeška godba na pihala,Gasilci Tacen. Pokrovitelj: Ministrstvo za gospodarstvo. Letos je bila na obeh tekmovanjih prvič mednarodna udeležba.Sicer samo po ena ekipa na tekmovanje, vendar začetek je. Organizacija takih tekmovanj je precej draga zadeva, tako da letošnji tekmovanji nista prinesli dobička, še več, pojavlja se tudi vprašanje kako v bodoče. V treh letih izvajanja podobnih tekmovanj se je izkazalo, da sodeluje čedalje več kvalitetnih ekip, vendar pa se je skupno število nastopajočih ekip zmanjšalo. Sklep srečanja je bil, da se v naslednjem letu organizirata obe prireditvi, tako pentatlon v Zgornji Savinjski dolini, kot quadratlon na Šmarni gori. Navezali smo stike z organizatorjem tekmovanja Dolomiten Man v Lienzu v Avstriji Wernerjem Grissmannom.Na tekmi v Lienzu je letos sodelovalo 125 ekip iz cele Evrope, med njimi je bilo tudi pet slovenskih ekip. Tako bo v naslednjem letu na naših tekmovanjih sodelovalo od 20 do 30 avstrijskih, nemških in čeških ekip. Udeležba teh ekip na tekmah pri nas bo hkrati tudi pogoj za direktno udeležbo na največji tekmi sezone Dolomiten Man v Lienzu. Tudi na tem mestu se še enkrat zahvaljujemo vsem sponzorjem in drugim, ki so omogočili izvedbo pentatlona in quadratlona in jih vabimo za sodelavo tudi v naslednjem letu. ML MLADI DOPISNIKI Obnovo sta financirali Republiška in Občinska kulturna skupnost, pomagali pa so tudi farani. Restavratorska dela na poslikavah je izvedla skupina restavratorjev pod vodstvom akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Restavriranje je po mnenju strokovnjakov izredno dobro uspelo. V resnici je bilo to 'obsežno in zahtevno delo, saj so morali obnoviti vsak kvadratni centimeter poslikave, utrditi vse lesene kulise, vse platnene površine pa na hrbtni strani armirati. Nove so tudi talne in stenske obloge ter razsvetljava. Vsa dela so nadzirale ustrezne spomeniškovarstvene institucije in umetnostni zgodovinarji. Blagoslovitev in otvoritev obnovljenega Božjega groba bo v soboto, 20.11.1193. Ob 15. uri bo maševal mariborski škof dr. Franc Kramberger, ob 16. uri pa bo kulturni program z blagoslovom in otvoritvijo obnove. Pričakujemo tudi udeležbo vidnih predstavnikov slovenskega kulturnega življenja. Franc Pustoslemšek NK Ljubno na 3. mestu Končan je jesenski del prvenstva v medobčinski nogometni ligi. V predzadnjem kolu so Ljubenci doma premagali Kovinar s 3:2, Elkroj pa je doma izgubit z Usnjarjem 0:5. V zadnjem kolu so ljubenski nogometaši v Šoštanju brez zadetkov remizirali z Usnjarjem, Elkroj pa je v Zrečah doživel pravo katastrofo. Z 0:8 je izgubil z Uniorjem. Po jesenskem delu je v vodstvu Šentjur z petnajstimi točkami, drugi je Unior z dvanajstimi, na zelo dobrem tretjem mestu pa je NK Ljubno z enajstimi točkami. Elkroj je zadnji s tremi točkami. Pred spomladanskim delom prvenstva ima torej Ljubno realne možnosti, da se po lestvici povzpne še višje, kar si seveda vsi želimo. KF PISMA BRALCEV SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Izzvan zaradi članka mag. Alfreda Božiča v 22. številki Savinjskih novic in zaradi polemik, ki se v zadnjem času pojavljajo v časopisih, se čutim dolžnega dati javnosti pojasnilo. Če prav poznam razmere v Zgomjesavinjski dolini in vsa dogajanja v njej, po dolgem in počez, potem nisem prav nič presenečen nad pismom, ki ga je mag. Alfred Božič namenil preko SN svojim občanom. Zagotovo je imel v mislih v javnosti doseči določen odmev. Saj namen in vsebino pisma razumem tako. Gaje dosegel ali ne, ve on sam. Ali pa bo o tem spregovoril čas? Ocenjujem pa, daje skušal s tem pismom spreti ljudi med seboj, bodisi v zdravstvenem domu, bodisi na splošna - ljudi proti zdravstvu. Kruto pri vsem tem je še to, da si take bruto osebne dohodke (BOD) nismo izračunavali zdravstveni delavci sami, ampak nam jih je obračunal osebno sam mag. Alfred Božič, po sprejetem in veljavnem tarifnem pravilniku, kije usklajen s kolektivno pogodbo. Takrat je še delal preko firme Božič d.o.o., za zdravstveni dom vse finančne, računovodske-knjigovodske in druge posle po pogodbi sklenjeni med obema strankama. S 30.6.1993 pa je prišlo do prekinitve nadaljnih pogodbenih odnosov, zaradi, javnosti že več ali manj znanih razmerij, (poročilo SDK inšpekcije itd.). Zanimivo pri tem poročilu je, da SDK inšpekcija ni imela pripomb na izplačane osebne dohodke zdravstvenih delavcev. Kruto je tudi to, daje osebni dohodek (OD) nekaterih zdravstvenih delavcev prikazoval v bruto zneskih, brez obrazložitve poračuna za 1. 1992, brez obrazložitve, da so v bruto plači zajeti tako bruto zneski za redno delo, dežurstvo in opravljeni hišni obiski na domu. Kot v posmeh ljudem pa je na isti strani časopisa objavljen OD predsednika IS, da bo primerjava kar najbolj drastično prikazana. Če bi mag. Alfred Božič storil isto pri teh zdravstvenih delavcih, kar bi bilo edino prav in pošteno, bi bila popolnoma drugačna. Če bi ta bruto osebni dohodek nekaterih zdravstvenih delavcev oklestil vseh dajatev in tako dobil neto OD in še to samo za redno delo, bi se verjetno izkazalo, da je neto OD za redno delo teh zdravstvenih delavcev nižji od neto OD predsednika IS. Saj indeksno razmerje govori temu v prid; 1 : 5,2 za predsednika IS in 1 : 5,1 za direktorja zdravstvenega doma. Ker tega ni storil, pričakujem od njega, da bo v naslednji številki SN podal tudi za zdravstvene delavce zneske neto OD. (Za čas, ko nam je še sam obračunaval plače.) Se to bi mu rad povedal, kar on sam dobro ve. Zaradi pomanjkanja denarja v zdravstvu, zdravniki že 10 let dežurajo in opravljajo hišne obiske na domu za borih 40 nadur mesečno. Imamo kar nekaj zdravnikov, ki ta limit mesečno presegajo za lepo število ur, pa zaradi tega ne počenjajo nobene histerije niti pred občino, niti kje drugje, (ker ne dobijo plačanih vseh opravljenih hišnih obiskov). Mislim, da je predsednik IS ubral napačno pot in da bi moral že zdavnaj odreagirati, kot predstavnik izvršne oblasti občine, če je smatral, da so bili OD izplačani proti zakonito in ne v skladu s tarifnim pravilnikom. Pri sprejemu tega pravilnika na svetu zavoda zdravstvenega domaje namreč sam sodeloval, takrat še kot direktor firme Božič d.o.o.. PISMA BRALCEV Tako v pojasnilo. O vsem naj presodijo ljudje, lahko pa tudi kakšni drugi organi. Vsekakor pa je to moje prvo in zadnje pismo. Umazane vode se mi gabijo in upirajo, zato v njih nisem mogel nikoli plavati. Direktor zavoda: dr. Ivo BUT POJASNILO MIRKA ZAMERNIKA V zadnji št. Savinjskih novic so mi predstojniki upravnih organov SO Mozirje namenili kratko pojasnilo, za kar se jim že na začetku iskreno zahvaljujem, saj smo s tem, tako jaz, kot tudi ljudje v občini lahko prišli do konkretnih številk, saj je bilo na skupščini govora le o procentih, ne pa o konkretnih številkah. Je pa dobro vedeti koliko plačila dobi predsednik IS, ki prepove delo (službi, ki mu je podrejena) na določenem območju občine, tam kjer postavljajo neprijetna vprašanja. Kljub temu pa bi ob pojasnilu postavil še nekaj vprašanj, ker je še vedno nekaj nejasnosti. Če gremo po vrsti tako kot je bilo napisano v prejšnjem pojasnilu. 1. Plača predsednika IS je v mesecih julij, avgust in september 93 z 10 % stimulacijo in z dodatkom na delovno dobo znašala v povprečju 96.846,60 SIT. Tu bi cenjene predstojnike opomnil, da so "pozabili" napisati, daje šele s 1.7.93 začela veljati 10 °Io stimulacija. Od 1.9.91 dalje pa je bila 60 % višja, tj. 70 %. Torej, če je z 10 % dobil prej omenjeno vsoto, ki so jo navedli predstojniki, je bila plača do tega datuma pač 60 % višja, če te procente prištejemo prejšnji številki dobimo 154.953,60 ali dobrih 2000 DEM. Koliko pa je pri tej vsoti potrebno prišteti še plačila za direktorsko mesto, v istem času, pri firmi Božič d.o.o., pa najbrž ne vedo niti predstojniki. 2. Stimulacija predstojnikov upravnih organov v mesecih julij, avgust in september je "komaj" 20 %. Tu se opravičujem in priznam napako. Res sem pri poplavi podatkov v odstotkih, na skupščini preslišal ta podatek. Zakaj pa je stimulacija, v času dopustov, ko so bili uradi za navadne smrtnike uradno zaprti, znašala 20 % je pa vprašanje za sebe. Če mora delavec v žagi, ki mogoče zasluži 20.000 SIT, za ta denar razrezati 100 hlodov, jih mora za 24.000, 120. Zato samo sprašujem: "ZAKAJ v poletnih mesecih20 % stimulacija?" Konec koncev je ta denar šel tudi od moje in od plače prej omenjenega delavca. Kar je zadosten razlog, da dobim odgovor na vprašanje. 3. 5.12.91 je komisija za volitve in imenovanja sprejela Pravilnik o OD funkcionarjev, kjer je v 8. členu navedeno: "Odstotek za vrednotenje delovne uspešnosti oz. za dodatno delovno obremenjenost lahko znaša največ 30 %, v izjemnih primerih, kijih določi komisija za volitve in imenovanja, tudi več." Kot sem že na začetku omenil je ta komisija s 1.7.93 sklenila, da se stimulacija za predsednika IS, iz 70 % zmanjša na 10 %, z obrazložitvijo, da funkcija predsednika IS ne predstavlja več dodatne delovne obremenjenosti, ki bi jih narekovali izjemni primeri. Kljub temu si predstojniki upravnih organov upajo javno povedati, da je podpredsednik IS za nadomeščanje predsednika dobil 40 % stimulacijo. Kdo jo je pa odobril? Če bi delovali vsi mehanizmi neke pravne države, meni tega verjetno niti pisati ne bi bilo treba in bi se ukrepalo na drugačen način. Tako pa bo verjetno vse ostalo na ravni moralne odgovornosti. Kako pa je z moralo pri nas, vemo. Potrdi se tisti stari rek, ki so ga izumili že Latinci: "Quod licet lovi, non licet bovi" ali po naše: "Kar je dovoljeno Jupitru ni dovoljeno volu". 4. Na koncu so predstojniki še navedli, da "v kolikor hočem še polemizirati o njihovih plačah naj si pridobim točne podatke." Zaradi mene lahko to imenujete tudi polemiziranje. Vendar dokler se bo proračun napajal tudi iz mojega žepa in iz žepa ljudi, ki so me izvolili, mi pač ne bo vseeno kako se bo ta denar delil in bom o ključu delitve, smatram, da z vso pravico, tudi kaj vprašal. Kar pa se tiče iskanja podatkov pri pristojnih službah, lahko povem, da sem (resda pred izvolitvijo) podobne podatke na tem naslovu že iskal pa jih nisem dobil. Občinska sekretarka se bo mogoče spomnila kaj imam v mislih. Za morebitni odgovor se v naprej zahvaljujem in prosim, da ne izpustite informacij, ki vam niso po godu ter, da se podpišete z imeni in priimki, da bom vedel s kom "polemiziram" pa tudi nepoučen bralec bi utegnil pomisliti, da vas je toliko, da se ne morete vsi podpisati, ker bi zavzelo preveč prostora. Mirko Zamernik KRONIKA 2.11.93 sta se ob 13.15 uri v Potoku sprla in stepla Anton P. (53) in Emil P. (45), oba iz Potoka. Zoper njiju so napisali predlog sodniku za prekrške. 4.11.93 seje ob 8.35 uri zgodila prometna nezgoda pri tovarni Cinkarna v Ljubiji. Zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo jo je povzročil voznik osebnega avtomobila Milan B. (51) iz Nazarij, ki je trčil v osebni avto, katerega je pred njim vozil Anton S. (38) iz Nazarij. Zoper Milana B. sledi predlog sodniku za prekrške. 4.11.93 je ob 11. uri s ceste v Melišu z osebnim avtomobilom zapeljal Anton K. (67) iz Sp. Kraš in se lahko telesno poškodoval. Ker je vozil z neprimerno hitrostjo, so zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. 4.11.93 se je po regionalni cesti Mozirje - Nazarje pri odcepu za osnovno šolo v Mozirju s tovornega avtomobila, last podjetja Savinja iz Mozirja, ki gaje vozil Franc P., razlilo olje. Ker voznik ni dovolj očistil cestišča, je prišlo do prometne nezgode, v kateri so bili z osebnimi avtomobili udeleženi Miran I. (28) iz Radmirja, Ema Z. (49) iz Celja in Srečko P. (39) iz Žalca ter s tovornim avtomobilom Ivica P. (35) iz Maribora. Zoper Franca P. in odgovorno osebo v Savinji bodo posredovali predlog sodniku za prekrške. 6.11.93 je ob 20.10 uri v stanovanju Zdenke M. v Kokarjah razgrajal in grozil Albert K. (30) iz Kokarij. Za svoje početje bo odgovarjal sodniku za prekrške. 7.11.93 so bili na policijski postaji obveščeni, daje neznani storilec iz zgradbe na strelišču v Šmartnem ob Dreti na škodo SD Šmartno odtujil več kosov strelnega orožja. Neznanca še iščejo. 7.11.93 je ob 19.10 uri v gostilni Turist v Nazarjah kršil javni red in mir Mirko Š. (31) iz Nazarij. Zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške. 9.11.93 je prišlo do prometne nezgode na regionalni cesti pri tovarni MGA v Nazarjah. Zaradi prekratke varnostne razdalje je v traktor pred sabo, ki ga je vozil Jože V. (44) iz Lepe njive, trčila voznica osebnega avtomobila Ana A. (33) iz Šmihela. Morala bo k sodniku za prekrške. 9.11.93 je po regionalni cesti pri bencinskem servisu v Mozirju vozil osebni avto Vladimir H. (46) iz Žalca. Zaradi neprimerne hitrosti in prekratke varnostne razdalje je trčil v osebni avto, ki gaje pred njim vozil Miran P. (35) iz Mozirja. Slednji je bil v nezgodi lahko telesno poškodovan, zoper Vladimirja H. pa so napisali predlog sodniku za prekrške. 13.11.93 je ob 5.45 uri z regionalne ceste pri Delejevem jezu v Mozirju z osebnim avtomobilom zapeljal Boštjan B. (22) iz Nizke. Čaka ga sodnik za prekrške. 13.11.93 so policisti prejeli obvestilo, daje preko noči neznani storilec, ki ga še niso izsledili, vlomil v gostišče Grad Vrbovec v Nazarjah in odtujil okrog 30.000 SIT. j np"5r"m a cij'e vam V Velenju v pritličju stanovanjskega bloka,ki stoji ob zgradbi skupščine občine, ob levi strani Šaleške ceste torej, če se peljete proti Slovenj Gradcu, od marca lanskega leta dalje posluje Express optika, katere lastnik je Jurij Podgoršek. S tovrstno zasebno dejavnostjo se ukvarja že od leta 1987 dalje, ko je začel z lokalom v Slovenj Gradcu. Slednjega še vedno ima, razmišlja pa tudi o še eni optiki, vendar je to, kot pravi, zaenkrat še poslovna skrivnost. KUPON ZA 15% POPUST ZA VSE IZDELKE IN STORITVE EXPRESS OPTIKE PODGORŠEK DO 31.12.1993 naštevati, saj si jih lahko stranke same ogledajo ob obisku v Velenju ali Slovenj Gradcu. V Velenju je optika odprta od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.30, v Slovenj Gradcu pa non-stop od 8.00 do 16.00. Ob sobotah sta oba lokala odprta od 8.00 do 12.00. Express optika Podgoršek vabi, da jo obiščete in se sami prepričate o kvaliteti ponudbe. Dober glas seže v deveto vas! V Express optiki Podgoršek vam nudijo celovito ponudbo storitev in artiklov s tega področja. Najprej je treba vsekakor omeniti, da izdelujejo vse vrste korekcijskih očal po recepturah zdravnika okulista. V ta namen imajo v sami obratovalnici organizirano strokovno svetovanje specialista - okulista. Zanj se je potrebno predhodno naročiti osebno ali po telefonu 852-773 ali 0602 43-470. Med ostalo opremo imajo tudi napravo za elektronsko merjenje dioptrije, kije izjemno točna, praktično stoodstotno zanesljiva. Tudi najzahtevnejša korekcijska stekla z vsemi efekti niso problem, saj jih uvozijo z Dunaja. Nova stekla po želji montirajo tudi v okvirje, kijih stranka prinese s sabo. Na voljo je bogata izbira okvirjev, ki zajema modele vrhunskih proizvajalcev, kot sta Ray Ban in Police, pa tudi takšne za plitvejši žep. Očala izdelajo v najkrajšem možnem roku, zato je takšen tudi naziv lokala. Jurij Podgoršek se rad pošali, da je tudi sam bolj "ekspresen", saj je več ali manj vseskozi na poti med Velenjem in Slovenj Gradcem ter obratno. V Express optiki Podgoršek imajo tudi bogato izbiro sončnih očal za vse priložnosti in okuse. Vseh ostalih drobnih artiklov, pravijo, niti nima smisla OGLASI Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve Šolska ulica 1, Mozirje Maloprodaja : Šmihelska cesta 1 Telefon/Fax: 063 831-625 V MESECU NOVEMBRU POSEBNO UGODNA PONUDBA: AKUMULATORJI HLADILNA TEKOČINA LAKI ZA LES IN ŽELEZO VODOVODNE ARMATURE ARMAL KERAMIČNE PLOŠČICE ITALIJA TUš KADI IN KABINE * TER ŠE VELIKO, VELIKO OSTALIH ARTIKLOV! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! TEL.: 831-854 Marinet (D Zavrtite telefonsko številko 441-441 in poiz-vejte o izdelku, ki g a nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti. * Vas zanimajo cena, plačilni pogoji, kraj nakupa? * Bi radi primerjali, kupili dobro, pa Vam primanjkuje dragocenega časa? Informacije so brezplačne, pokličite 441-441. TEČAJ za voznike motornih vozil se prične v sredo 24.11.93 ob 17.00 v prostorih Gasilskega doma Mozirje. Vabi avto šola TRAFFIC. SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec VELIKA PREDNOVOLETNA NAGRADNA IGRA OD 16. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 93! Vsak nakup nad 700,00 SIT vas uvrsti v nagradni boben! Z malo sreče boste prejeli eno izmed bogatih nagrad: 1. nagrada: presenečenje 2. nagrada: povrnitev nakupa 3. nagrada: povrnitev nakupa 4. nagrada: povrnitev nakupa 5. nagrada: povrnitev nakupa 6. nagrada: povrnitev nakupa In še 100 drugih praktičnih nagrad! Preizkusite srečo v prodajalnah SM - Savinjske trgovske družbe Žalec. Pri nas kupujejo Savinjčani! NOVO V MOZIRJU (nova avtobusna postaja) JEANS BUTIK MASH BASIC AND FASHION WORLD Od ponedeljka 22. nov. 1993 dalje v prostoru bivše trafike (avtobusna postaja) MASH več kot le JEANS OGLASI MARILLI * kavbojke Diesel 3.152.00 SIT * majice (stone wash) od 2.100,00 do 3.680,00 SIT * bombažne trenerke (otroške, ženske in moške) od 2.081,00 do 2.954,00 SIT * bunde od 6.578,00 SIT dalje * ženske pletenine * bombažni puliji 1.281.00 SIT * FRUIT OF THE LOOM majice, puliji, hlače, trenerke Odpiralni čas: 9.00 - 12.00,15.00 - 18.00 ob sobotah 9.00 -12.00 ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES HOČEVAR MILAN,ZADREČKA C.17, NAZARJE PONUDBA Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rulet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo! t POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracija sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 48.000 SIT. Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063-841-029. ' ' 1 : : ZAHVALE llllllllll Bil je tih jesenski dan, ko od Tebe smo se posbvili. Ko od dela in bolezni izmučeno teto smo k večnemu počitku potožili. Nikoli Te ne bomo pozabili saj sadovi Tvojih pridnih rok ostali so na naši domačiji. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica Franca Fužirja Poličnika iz Dol Suhe se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Hvala za darovane sv. maše, cvetje, sveče in besede sožalja. Prav posebej hvala sosedam za vso pomoč, dr. Kelemenu za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede. Hvala pa tudi vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame Nežke Klemenšek iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Elkroja in Glin-Grifa, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. Borisu, g. Bernardu, g. Janku in gospodu Napotniku ter gospe Jožici in Marinki za lepe poslovilne besede, pevkam dekliškega zbora in gasilcem. Posebej se zahvaljujemo gospodoma primariju dr. Žunterju in dr. Sirku, še posebej pa sestri Sonji, ki nam je stala ob strani v najtežjih trenutkih. Vsi njeni OGLASI /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI VARČEVALCI! Ko boste naslednjič prodajali ali kupovali tujo valuto, raje najprej poglejte v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d.. Odslej bo tudi v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. razlika med nakupnim in prodajnim tečajem minimalna in zato naši tečaji med najugodnejšimi. Morebitnih nekaj tolarjev razlike pri 1.000,00 DEM pa bodo več kot nadomestile druge prednosti kot so: - možnost menjave vseh valut s tečajnice BS, ne glede lia znesek, - popolna varnost, saj vse bankovce preverijo strokovnjaki, - namesto prenašanja gotovine lahko vse uredite brezgotovinsko, prek računa v banki, - ob nakupu ali prodaji tuje valute ne zaračunavamo provizije, - ne boste nas iskali po zakotnih ulicah, naše poslovne enote vas prijazno pričakujejo. 11 VAM NUDI: - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R4, motorne žage Husquama - akumulatorje Topla, snežne verige - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - antifriz: koncentrat 1/1 2S4,00 SIT, - 35 C 1/1 214,00 SIT - dodatni asortiman UGODNA CENA OLJA SHELL: -superplus 1/1 551.30SIT - retinax (diesel motor) 5/1 2.403,00 SIT Pri nakupu nad 6.000,00 SIT možnost plačila na dva čeka! Pri gotovinskem plačilu nad 5.000,00 SIT 5 % popusta, nad 10.000,00 SIT 10% popusta! Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00t ob sobotah 8.00 do 12.00. SE PRIPOROČAM! TRGOVINA TADI" Tajnšek Diana, Gornji Grad, Tlaka 32, tel. 842-158 lesarstvOdoo železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velen|e tel. (063) 853 982 UGODNO - AKCIJSKA PRODAJA v mesecu novembru Jupol 30 kg 2.100,00 Jupol 25 kg 1.650,00 Belton 4 lit 1.990,00 Obiščite nas in se prepričajte o ugodnem nakupu. Vsak dan od PO - PE 7.00 -17.00 SO 8.00 -12.00 ZA RAZVEDRILO ßvetfo to fofiUue Zima se je, kot kaže, odločila, da bo letos bolj kot prejšnja leta pokazala zobe. Se sreča, da poslancem pri pripravi predloga rebalansa proračuna ni uspelo odvzeti Komunali namenjenega denarja za tekoče vzdrževanje cest. Sem seveda spada tudi zimska služba. Po njihovem bi bile razmere na občinskih cestah prepuščene usodi, razen če niso bili vrli poslanci odločeni čistiti ceste v potu lastnega obraza. Z lopato v roki. Pa še na očeh in pod kontrolo občanov bi bili... Odborniki občinskega parlamenta že dolgo niso obravnavali problematike na dnevnem redu tako zavzeto in konstruktivno, predvsem pa brez obračunavanj in podtikanj, kot prav na zadnjem nadaljevanju skupne seje. A glej ga spaka, po mnenju bivšega ministra za turizem pri mozirski vladi, je bila vsa razprava in sprejeti sklepi ena sama "pizdarija". Poslanskim kolegom je gospod zagotovil, da njega ne bodo več videli na zasedanjih skupščine. Vse lepo in prav. Samo drobno malenkost je spoštovani poslanec pozabil. Namreč to, da njegovo dosedanje delo in sploh prisotnost tudi v preteklosti ni pripomoglo k uspešnejšemu delu parlamenta. Občutek, dasi narod ponovno piše sodbo sam, seveda ni pomemben! Včasih človek podvomi, da je še v Sloveniji, ko takole bere razne poslovne napise, ki so že kar običajno v tujem jeziku. Ne moremo razumeti zakaj je naš domači jezik manj vreden od tujega, saj so te nove "firme" bolj žepnega obsega in gotovo ne poslujejo s tujino, pa če bi tudi, ali bi zato bilo potrebno pačiti naslov podjetja na ta način. Smo tako pritlehni v svojem ponosu? Pa hočemo kot Slovenija v Evropo, brez lastne identitete? Tisti, ki materin jezik podcenjuje, pač ni vreden, da se "prav ponižno" prišteva k Slovencem. Vsak danje pač tak, da nas kar naprej nekaj razburja. Tatvine, ki pred oblastjo to niso, politične spletke, ki škodujejo ugledu naše male države, velike socialne razlike, brezupen položaj mladih in še bi lahko naštevali. Pa poslušamo na slovenskem radiu v kateri športnik "prisega", da bo kupoval le pri neki avstrijski firmi svoje športne potrebščine, ob tem dobivamo občutek skrajne podrejenosti tujcem, ki bodo počasi zavladali nad nami, saj tisti, ki ima denar, je sveta vladar, so vedeli povedati že naši predniki. Tako poceni se prodajamo, da se sprašujemo, ali je tedaj bilo vredno toliko mladih življenj, da smo obstali... Zgodovinski spomin prehitro bledi pred navalom tujega denarja. !|(***;|:!|!*****:|!*****#***:t!*He***************** Pred dnevi smo našli v časopisu lepo zloženko, ki vabi na obisk "k prijateljem" na Koroško. Tisto o prijateljstvu je dober "štos", saj gre le za prijateljstvo do našega denarja. Ampak vseeno, kdaj bomo takšna vabila dobili za naše turistične zmogljivosti? Spet dokaz, kako slabo znamo prodajati našo turistično ponudbo, kako veliko nam še manjka do spoznanja, da razne "promocije", ki jo baje opravljajo razni naši vrli politiki v tujini, zbledijo ob ugotovljenih rezultatih. Kar spomnimo se tistega politika, ki je kar mesec predstavljal Slovenijo po ZDA in je trdil, da bo njegovemu prizadevanju sledil val turistov iz predelov preko luže... Baje sojih lahko na prste prešteli, namreč tiste, ki so res prišli. Naši predstavniki pač radi potujejo, potem pa nam pripovedujejo pravljice o učinkoviti predstavitvi naše države. Pa kaj, saj jim potovanja pač plačujemo davkoplačevalci. I J ZA RAZVEDRILO VODORAVNO:-!. Reka skozi našo dolino; 8. Tajna državna policija v nacistični Nemčiji; 15. Plašču podobno liturgično oblačilo katoliških duhovnikov; 16. Nižji uradnik v nekdanji Avstriji; 17. Nožu podoben del stroja za bakrotisk; 18. Avstrijska smučarska (Karin); 20. Rudi Šeligo; 21. Šesti mesec židovskega koledarja; 22. Ime slovenskega pesnika Menarta; 23. Naselje pri Mozirju; 25. Jadranski otok; 26. Vhodni deltelevizijskegasprejemnika; 27. Krsta; 28. Anton Nanut; 29. Cevasti podaljšek glave pri nekaterih živalih; 30. Japonska luka na zahodnem delu otoka Honšu; 31. Zaplečkar, ki moti igro s pripombami; 32. Mesto na severovzhodu Švedske; 33. Spopad dveh športnih ekip; 35. Ime bosanskega nogometaša Sušica; 36. Zoran Slavnič; 38. Ozek, koničast meč; 39. Zadnji celjski grol; 40. Ime pisateljice Peroci; 41. Novinar TV Slovenije iz Sarajeva (Aleksander); 42. Izrastek na koži živali; 43. Muslimansko ime za boga; 44. Anton Janša; 45. Očesna šarenica; 46. Ime filmske igralke Ekberg; 47. Mesto v hrvgškem Medjimurju; 50. Slovenski pesnik in pisatelj (Josip, "Dunajski soneti" 1836-1923); 52. Italijanska renesančna pesnica, slovita kurtizana (Toltia di); 53. Utelešenje boga Višnuja v hinduizmu. NAVPIČN0 1 Pobotanje; 2. Pravljični junak iz Tisoč in ene noči; 3. Že umrli legendarni hrvaški nogometaš (Bernard); 4. Trščica, troha; 5. Afriški veletok; 6. Pritrdilnica ; 7. Prebivalec ene od balkanskih držav; 8. Češki smučarski skakalec (Tomaš); 9. V starem veku veliko trgovsko mesto na zahodni obali Male Azije, Efesos; 10. Mlečni izdelek; 11. Kemijski simbol za tehnecij; 12. Začetnici pisatelja Ingoliča; 13. Pod iz trdih deščic; 14. Vrh v vzhodnih Karavankah, severno od Solčave; 19. Reka in naselje blizu Cerknice; 22. Poletni mesec; 23. Komolec; 24. Človek z velikimi očmi; 26. Madžarsko moško ime; 27. Poljski in sovjetski politik in novinar (Karl, 1885-1939); 29. Kdor se ukvarja z lovom in vzgajanjem rib; 30. Glavno mesto Bolgarije (original); 31. V kup zloženo seno ali slama; 32. Največji čoln vojne mornarice; 33. Vrsta sekire; 34. Gradbeni stroj za valjanje ceste; 35. Surovina iz ječmena za izdelavo piva; 36. Obrtnik, ki se ukvarja z zlatarstvom; 37. Največja puščava na svetu; 39. Načrtno speljana pot skozi naselje; 40. Izbrana družba; 42. Grm z rdečimi plodovi; 43. Sokratov tožilec; 45. Ime pisatelja Andrica; 46. Naplačilo, nadav; 48. Konrad Adenauer; 49. Oto Giaccomeli; 51. Okrajšava za televizijo. OBVESTILO REŠEVALCEM Rešitev kviza iz 22. št.: Palenk. Reševalcem se opravičujemo zaradi napake pri 6. vprašanju kviza, kjer je pomotoma izpadel drugi odgovor K ... ne. Rešitev križanke iz 22. št.: VODORAVNO: soliter. Podveža, Alabama, apostol, vikar. Dedal, Ga, iver, total, tvid, nit, livar, talci, AN, pagat, Kanaan, jesen, komik,krater. Raman, KC, Roger, ratar, T ai, Amor, koder, mora, T a, cimet, titan, enklava, epoleta, saharin, rokomet. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT); Marija ZAJC, Ob Savinji 12, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT); Marinka NASTRAN, Janezovo polje 21, Ljubno ob Savinji; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1 500,00 SIT); Anica PODBREŽNIK, Solčava 3, SOLČAVA. Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe optike Likeb iz Mozirja. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 23. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 29.novembra 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjskac.4, Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala expres optika Podgoršek iz Velenja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24.št. SN IME IN PRIIMEK: NASLOV: KVIZ Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da priimek grofa, ki je v letih 1774-1778 dal zgraditi gornjegrajsko katedralo. 1. Kateri ameriški športnik ima letno plačo 9 milijonov dolarjev.JV to vsoto niso všteti reklamni zaslužki): E ... košarkar Charles Barkley A ... košarkar Patrick Ewing I... hokejist Wayne Gretzky 2. Iperit je znan bojni strup. Spada pa med; V... živčne strupe R ... dražljivce T ... mehurjevce 3. Kateri od naštetih psov ne spada med ptičarje: T ... bernardinec N ... seter K. .. jerebičar 4. Latinski izraz za samostalnik je: E ... substantiv O ... adjektiv U ... adverb 5. Katerega leta je prišlo do vojaškega spopada med Argentino in Veliko Britanijo zaradi Falklandskih otokov: B... 1962 L. .. 1972 M ... 1982 6. Kdo je bil prvi sekretar OZN: S ... Trygve Lie H ... U Tant D... Kurt Waldheim (rešitev v 24 št.SN ) Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000,00 SIT Mariji Točaj iz Lepe njive 102. Nagrajenka lahko koristi nagrado v navedenem znesku v Express optiki Podgoršek v Velenju. Čestitamo! =i! [r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i L Wvwy’tt. (m) PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Miklavž se bliža, starši razveselite svoje otroke! Od 15. novembra do 4. decembra 1993 vam na otroškem oddelku v Blagovnici Mozirje nudimo pri nakupu igrač, otroške konfekcije, perila in pletenin v vrednosti nad 3.000 SIT 15% POPUST Možnost nakupa na 2 in 3 čeke! Savinja vas pričakuje! ^BS B FRIZERSKI SALON Sedaj je čas z,a tiska na 9\(ovoCetne prezente in nakup fcoCedarjev 1 Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 Pri nas dobite po ugodnih cenah material za vodovod in centralno ogrevanje. SfiBIOTMIK Parižlje 11/c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA NA ZALOGI: - radiatorji, oljni gorilci, peči, - cevi - pocinkane, črne in bakrene - PVC odtočno kanalizacijo - sanitarna keramika - KOLPA SAN oprema - črpalke vseh vrst Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom! UGODNI PLAČILNI POGOJI: od 3 - 5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure. Če potrebujete karkoli za vodovod in centralno ogrevanje, nas obiščite in se prepričajte o ugodni ponudbi! Z veseljem vas pričakujemo! - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 15. do 21.11. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 22.11. do 23.11. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 29.11. do 05.12. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE 15.11. do 21.11. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 22.11. do 28.11. MAROLT MARKO, Mozirje, 831-877 29.11. do 05.12. LEVER PETER, Paška vas 885-150 V slučaju da, se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC OKTOBER 1993 ROJSTVA: iBodilo seje 7 deklic in 4 dečki POROKE: 1. Hrastnik Ivan, 1966, Lepa Njiva 5 in Rženičnik Marija, 1969, Lepa Njiva 30 A; 2. Podlesnik Henrik, 1969, Savina 4 in Mičin Andreja, 1973, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 69; 3. Brglez Janez, 1970, Radmirje 85 in Novak Natalija, 1970, Ljubljana, Ivedrova ulica 12; 4. RajgISamo, 1968, Mozirje, Praprotnikova ulica 4 in Zagožen Emica, 1969, Volog 11; 5. Štorgelj Bojan, 1960, Bočna, Kropa 4 in Goltnik Marija, 1966, Šmihel nad Mozirjem 24; 6. Mikek Roman, 1972, Brezje 29 in Ger-madnik Ida, 1971, Brezje 26; Markuš Marko, 1967, Radegunda 9 in Brezovnik Helena, 1972, Radegunda 23; 8. Skok Pavel, 1968, Jeronim 13 in Vršnak Pavla, 1969, Potok 24; 9. Ferme Rok, 1967, Vrbje 95 B in Satler Vanja, 1969, Žalec, Aljaževa ulica 5; 10. Marolt Tomaž, 1958, Podveža 2 in Rihter Milena, 1964, Tirosek 58; 11. Jurjevec Daniel, 1967, Logarska dolina 2 in Umek Judita, 1969, Blatna Brzovica 13. SMRTI: 1. Kozovinc Rudolf, 1922, Šmartno ob Dreti 81; 2. Mitrovič Pantelija, 1931, Nazarje; 3. Kortnik Jožef, 1942, Šmihel nad Mozirjem 16; 4. Natlačen Martin, 1920, Gornji Grad, Spodnji trg 36; 5. Kolenc Marko, Gornji Grad, Kocbekova cesta 2; Kosmač Franc, 1955, Konjski vrh 38; 7. Moličnik Jože, 1907, Podveža 39; 8. Prelesnik Anton, 1916, Solčava 32; 9. Štiglic Veronika, 1906, Rečica ob Savinji 50; 10. Rebernik Anton, 1912, Rečica ob Savinji 109; 11. Priča Marija, 1910, Okonina 4; 12. Legat Jožef, 1914, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 2. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 20.11. in 21.11. XI. PATRIOTSKE IGRE - ameriški film - kriminalka 27.11. in 28.11. XI. SMRT JI LEPO PRISTOJI - ameriški film -komedija KINO "JELKA" NAZARJE 20.11. in 21.11. JURSKI PARK - ameriški film - zgod.znanst.fant. film 27.11. in 28.11. PENTAGRAM - ameriški film - triller KINO "DOM" MOZIRJE 20.11. in 21.11. HOWARDOV KOT - ameriški film - romantična melodrama 27.11. in 28.11. JURSKI PARK - ameriški film - zgod.znanst.fant. film Celje - skladišče D-Per ma 7/1993 Mali oglasi do 10 besed, Savinjskih novic, so brez) 5000001034,23 SIT. Mali oglas v okvirju 1 COBISS s 'I Prodam proizvodnjo kovinskih Očal z materialom. Tel.: 831-203. Novo prikolico za traktor TV prodam. Tel.: 063 885-266. Med v satovju lahko dobite pri Francu Lesjaku na Ljubnem. Tel.: 063-841- 425. Zaposlim spretno natakarico v bifeju Tribuč v Mozirju. Informacije v bifeju ali tel. 831-108. Toplokrvnega žrebička, starega 7 mesecev, prodam. Tel.: 831-103. Prodam klavirsko harmoniko. Inf. po tel.: 831-285. Prodam bukova suha drva -10 m. Tel.: 831-345. Prodam neškropljena jabolka za ozimnico. Tel.: 845-183. Prodam 2 breji telici, A kontrola. Tel.: 832-216. Daljinski telefon, 90 km, kodiran, prodam za 1200 DEM. Tel.: 853-948. Kupimo rabljen kombinezon ali nepremočljive hlače št. 10 ali 12. Tel.: 832-105 po 16. uri. Prodamo dva nova teniška loparja, znamke Mi-Tech M1 PRO’S PRO po 250 DEM. Tel.: 832-363. Prodam R5 Campus Plus, 15.000 km., I. 1992. Tel.: 841-397. Prodaja in popravilo električnega orodja Iskra, Blackdecker, Makita. Grlica d.o.o. Tel.:831-203. Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 831-879. Poceni prodam rabljen vgradni štedilnik ISKRA. Tel.: 832-731 pop. Inštruiram angleški jezik. Tel.: 831-820. Prodam Fiat Ritmo 65 letnik 81 registriran do okt. 94 za 2200 DEM. Srečko GOSTEČNIK, Praprotnikova 10, Mozirje. Pianino "Petrof" prodam. Jeraj, Zadrečka c. 27, Nazarje. Prodam obdelano kuno za okrog vratu. Tel.: 063-832-408. Prodam AMIGO-500 z razširitvijo in vsemi pripadajočimi priključki. Tel.: 841 -084. Prodam tri termoakumulacijske peči AEG-MK 3 KW. Tel.: 831-824. Mesnatega prašiča ca 140 kg prodam. Tel.: 832-249. VW Jetta prodam, reg. do 6/94. Tel.: 842-194. Hitro in kvalitetno vam popravim televizor ali radio-aparat, zato pokličite 842-119. EPSI Poceni prodam ČB televizorja, cepilec drv ter 2 m3 suhih colaric. Informacije na tel.:885-412. Odkupujem smrekovo hlodovino. Plačilo ob prejemu.Prodam sekular za obžagovanje gradbenega lesa. Tel.: 832-370. Prodam elektro-akust. kitaro "Rondo", Kopna "Ovation" (ITA). Dodatno vgrajena elektronika. Cena 900 DEM. Naslov: Bojan Čopar, Rečica ob Savinji 91. TV Grundig, Ekran 54 cm, 400 DM. Tel.: 832-467. RTV servis na vašem domu! Antene klasične in satelitske, montaža in popravila. Prašnikar 845-194. Otroško spalnico poceni prodam. Tel.: 832-239. Prodam neškropljena jabolka za ozimnico. Tel.: 845-183 od 19 - 20 ure. Podarim dva velika kaktusa - Agava. Tel.: 831-897. Prodam novo kamin pečko 85 x 60 x 40 na trda goriva; cena po dogovoru. Tel.:842-039. Telico simentalko brejo, prodam. Tel.: 841-194. Montaža in prodaja vseh vrst satelitskih sistemov po ugodnih cenah. Tel.: 831 -463 po 15h Vili. Delo na vašem domu. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom. Dobili boste navodila. P.P.10, 63333 Ljubno ob Savinji. Ugodno prodam nov plug za ravnanje zemlje, je vrtljiv. Tel.: 832-631. Prašiče do 35 kg, prodam. Tel.: 832-874. Prodam Z 750 1.1984, neregistrirano za 800 DEM ali menjam za hlodovino. Tel.: (063) 831-358. V Bočni prodamo 1682 m2 njive in travnika. Cena po dogovoru. Tel.: (061) 812-233. Rotweilerje mladičke, z rodovnikom, cepljene prodam: 841-263. Poslovni prostor oddam v najem 42 m2. Tel.:721-513. Prodam prašiča, težkega 140 kg. Tel.: 831-358. Končala sem srednjo tehnično PTT šolo, opravila pripravniški izpit in ostala brez zaposlitve. Zato iščem izobrazbi primerno honorarno delo. Tel.: 832-285. Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. OSREDNJO KNJ. CELJE