Priloga Novin.
/A A PIJ IN LNT
o o
o
«
XXVI. 8. marca
1930.
Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen lis
Vrejuje ga z dovoljenjora cerkvene oblasti: K Iekl Jo žef, vp. pleb. v Črensovci Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašen verske istin« od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, k£ prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vi države Europe 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom „Srca Jezuse voga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tiidi vse dopise i izvrši vi naročitve Amerikancovi Kanadancov brezplačno.
Naročniki sa deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kj lendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava za srečno smrt". M. List z kalendaro Srca Ježušovoga je priloga Novin.
Naročniki, ki majo doma na skupni naslov M. List, to je ki plačajo samo 10 Di naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendarSrca Jezušovog
V vredništvi M. Lista v .Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martir pfišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezik* po 5 Din; 3. Molitver knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Dii z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatc i 5. knižica: „Priprava za srečno smrt" 2-50 Din.
Dari.
i.
Na podporo Marijinoga Lista so dariivaii v dinaraj sledeči
N. Gančani 10, Horvat Marko Trnje 2, Ftičar Kata Hotiza 3, Gomboc Iva S. Bethlčhem 112, preč. g. Egidij Horvat pleb. S Bethlehem 280, Kohe Verona Šafarsko 1, Gaber Franca naročniki so dali po en dinar vsak skupno 43 dinare. Darovniki so sledeči: Kranjec Treza, Skledar Janoi Biiček Peter, Turza Franc, Šbiil Franc, Felkar Jožef, Šandor Vince, Krenoa Štefan i Franc, Gaber Franc, Jurij, Peter, Leopold i Vili; Laig Karol, Bij ček Franc, Frančiška i Franc, Mekiš Jula, Gaber Andrej, Bakanič Franc Mekiš Jožef, Kampl Fridrik, Biiček Andrej, Lang Vili, Husar Matjaš, Jug Mi hal, Pflegar Janoš, Godar Tomaš, Bertalanič Franc, Hajdinjak Jožef, For jan Štefan, Turza Franc, Buček Franc, Vrečič Rudi, Jauk Janoš, Neme Jožef, Godar Jožef, Rogan Peter, Benko Mihal, Mohap Franc, Benko Jo zefa, Btiček Leopold. — Marija plačaj vsem.
II.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih so dariival v dinaraj sledeči: N D. Bistrica 25 Čurič Roza i Cigan Verona nabral v Črensovcih 308-50, Puhan Magda G Inik 10; Oletič Martin Sv. Martin 5 grah dobljeni na G. Bistrici 10, Plej Maričika i Čurič Veronika nabrale i Črensovcih 191.50, Vratarič Marija Zlatar 100 VVallner Justina Zlatar 25 Gregor Julia M. Sobota 25, Dr. Zdenko Matiašič, okr. zdravnik G. Len dava 20, Mekiš Roza Trdkova 10, Ivašič Josefa Trdkova 5, Horvat Jože pleb, Martjancf 100, Vaš Marija Martjanci 40, Horvat S. Ignac i Žižek Mar tin nabrala na G. Bistrici 186, Kramar ^Martin Žižki 50, Horvat Matjaš na brao v Črensovcih 95 50, Horvat Ivan Črensovci 50-, obresti od vloge \ Soboti naložene 49.60, obresti od vloge v Maribori naložene 577.70, ob
resti od vloge v Črensovcih naložene 8305.49, pokojni Peterec Jožef Črensovci 500, Trenimel Mihal Bokrači 50, Kovač Stevan Bokrači 50, Kustec Marko Srednja Bistrica iz Kanade 500, nž zapitkaj pri Gruškovnjak Antoni v Žižkih nabrano 20, Mak Marija Števanovci 10, iz Andovec: Karlo Treza 2 Korpič Marija 2, Mesič-Treza 2, Prelec Jula 2, Makoš Janoša žena Vi-rica 2 družina g. Hartnera M. Sobota 5000, z Beograda: Faflik Ludvik 100 G jko Krnjevič 10, Edi Šaherm^jer 10, Kuplen Mariška 1, Tremmel Elizabeta 2, Kovač Kristina 5, Dani Štefan 3, Miočinski 50, N. 20 Horvat Marija Cleveland 56, Kolarič Andraš i žena Trnje 50, Dr. Janko Pikuš odvetnik D. Lendava 100, Jankovič Marija Zemun 15, Meolic Jožef Beltinci 6 Baligač Bara Beltinci 2, A. Š. Beltinci v zahvalo, ka njoj dober Bog stvar občuvao 10, H.snc Kata D. Bistrica 5, N. D. Bis'rica 100, Ftičar Kata Hotiza 10, 15. Roža živoga rožnoga venca Črensovci 6/ Jerebic Marija nabrala Dri sv. Križi 70; darUvali so sledeči:'.Kosi Ana 10, Hercog Draga 10, Širca Marija-6, Šadl Anton 5, Hanžekovič Franca 4, Marinič Elizabeta 5, Turek Marija 2, Podlesek Franca 2, Žajdala Alojz 2, Černel Franca 2, Jerebic Marija 22; Kelenc Magda D. B strica 10, Jakšič Ivan G, Bistrica 10, Jakšič Ivan i Horvat Pišta nabrala na G. Bistrici 350 kg. kium-plov i 18 kg zrnja = 204 din., Jerič Jožtf Hratje 5, Kreps Frančiška Te-šanovci 55, Horvat Matjaš Črensovci 5, Ki štric Kata Črensovci 50, Rous Števan starejši Beltinci 15, Tornar Matjaš Črensovci v zahvalo, kajestvar ostala i se dobro odala 20, Pavel Elizabeta D. Lendava 100, Novak Ivan driižban nabrao na gostuvanji pri Horvat Martini v Žižkih 71, Ritlop Anton Črensovci 75, Virag Treza Črensovci 25, Cigan Ivan D. Bistrica 50, Bedrnjak Treza D. Bistrica 10, tretjerednice z Nedelice 34, z Beltinec: Baša Jožef 20, edna tretjerednica 10, Krenos Ivan 5, Komin Alojz 2, Lončar Miška 3, Ftičar Ana Hotiza 10, -Srša Marija Ljutomer 20, Svetec Jožef žandar Berovo 50, Ritlop Martin Širine 11, Sukič Jožef nabrao na gostUvanji Kalamar Vendelina i Sukič Jule v Martinji hš. 64 din. 32.10, Horvat Martin i Kramar Jožef nabrala v Srednjoj Bistrici 214, Vičec Jožef Trnje 5, Tibaut Mart n Mostje 10, Horvat Aga Žižki 30, N. za srečno odajo ži-vinčeta 5, Glavač Gusti D. Bistrica 2, N. Žižki 3, N. v zahvalo za povr-nenje dtieta 25, na gostuvanji pri Balažek Matjaši nabrano v Polani 40.70, Glavač Ignac nabrao v Bednjaj 60, Hodnik Anton nabrao na gostuvanji pri Ritlop Števani v Črensovcih 38, na gostuvanji pri pok. Copot Matjaža do-vici Agi nabrano 27, Marija Škrbenc Maribor 27, na gostUvanji pri Nerad Ivani nabrano v Črensovcih 63, Adamič Števah drUžban nabrao v Stre-hovcili na gostuvanji pri Horvat fvani 38, Čizmazija Ivan družban nabrao na gostuvanji pri Vučko Jožefi na G. Bistrici 36.75, Jakšič Ivan i Horvat Stevan nabrala na G. Bistrici 240.50, na gostuvanji pri Gruškovnjak Antoni v Žižkih nabrano 27, Bojnec Magda Turnišče 25, Kovač Franc Nedeli-ca 20, Horvat Jancš i Marko nabrala v Trnji 32.50, N. Črensovci 50, Tkalec Stevan G. Bistrica 30, Kata sirota Beltinci 1, Kavaš Mihai Odranci 50, Recek Števan Žižki 4, Recek August nabro na gostuvanji pri Vuk Ani v Žižkih 35 din. Oča. sirot povrni vsem obilno!	ODBOR.
Ne čtem H. Lista. Eden naš naročnik nam je pisao, naj njemi stavimo M. List, zato ka ga ne čte, Katoličanec je. Smo ga stavili, ali ga pitamo zakaj ga ne čte? Jeli je tak pobožen, ka ga ne_potrebuje, ali pa se njemi ne rača pobožno Stenje? To prvo gotovo, da ne je zrok. ^e je pa to driigo, je jako nevaren beteg v duši. I zvrači ga samo pobožno čtenje.
Najsvetejše Ime Jezusovo
m.
Če se ščemo zveličati, moremo dobra dela delati. A niedno dobro delo se pa ne more zvršiti brez sladkoga imena Jezušovoga tak, ka bi se Bogi dopadnolo i ka bi našemi zveličanji služilo, nam nebeško plačo spravilo. „Vse, ka delate v reči ali djanji, včinite v imeni Gospoda Jezu&a i po njem hvalite Bogat" (Kol. III—17.) Tak se glasi svetoga Duha reč, ki nam jo naznanja po svetom Pavli apoštoli.
Pot do večnoga zveličanja je pa puna tudi vnogih skušnjav.
Vsi smo na zburkanom morji i naša ladjica je mala i strljiva. Hitro se zna prekopicnoti i njeni veslač pogroziti vu valovji življenja. O keliko more trpeti naše telo, keliko naša duša prle, kak se ločita eden od ovo-ga pri smrtnoj borbi; i sama ta ločitev, vmiranje kak je teško za vsako-ga I Če so svetniki trepetali pred smrtnov vtirov, ka naj mi grešniki pravimo od sebe!? Potrebno nam je zato močno krepčilo i tolažilo na poti našega življenja i na konci toga. Ta tolažba, ta moč je pa v Jezušovom imeni. Glejte dušice, apoštole pred židovskim spraviščom! „Pozvali so zato apoštole, jih zbili i njim prepretili, naj ne gučijo več v imeni Jezušovom, nato so je zpustili. Oni so pa odhajali z velikoga spravišča veseli, ka so vredni trpeti zasramiivanje za Jezulovo ime * (Djan. Ap. V. 40 41.) Te zgled kaže, ka nas Jezušovo ime nateliko okrepi, da nesamo, ka moremo mirno prenašati križe toga življenja, nego nas celo napuni z radostjov. Kde je pa veselje, tam pa ide vse od rok, tam potnik, delavec, napravita dugo pot i dosta dela zvršita. Zato mo mogoče tudi mi z tem svetim imenom opraviti dosta dobroga i napraviti dugo pot do srečne večnosti.
Ne se nam zato trbe bojati, ka se ne bi zveličali, če bomo na pomoč zezavali to sveto ime. V tom je ravno zveličanje. Tak nam najmre pravi reč boža; „Niedno driigo ime ne dano pod nebov, da bi se mogli v njem zveličati(Del. Ap. 4. 12.)
Z popolnim vtipanjom se zato vržimo v naroče našemi milomi Zve-ličiteli i njemi z celim srcom pravimo reči svetoga Pisma: „Oča, tvoje ime je Zveličiteo od vekomaj !* (Is. 63.—16.)
Patron duhovnikov v diiinom pastirstvl. Večkrat pride med farniki i duhovniki do kakšega nemira. Naj bi se te nemir mogo povsod odstraniti, nam je dala Maticerkev patrona: Svetoga Janoša Via-neyskoga. Toga svetoga plebanoša so postavili lansko leto sv. Oča za patrona diišnih pastirov. K tomi llibomi svetniki naj se zato obračajo vse fare, kde nega tistoga zaželjenoga mirii, ki bi mogo biti med farniki i duhovniki.
VSEBINA:
Marnika, če bi jaz oVčica bio.. Stran 1 Življenjepis Chambon Marije
Marija pomočnica kristjanov
je bi. Boska Ivana vocjila
Marte, laične sestre reda
1 podpirala. Od „Doma sv, Frančiška" Mešna Zveza M. P. Misijonski glasi. Cerkveni glasi
Marijinoga obiskavanja	„	2
Piišpecje Jugoslavije za Rusijo	„	3
Sveti Jožef, delavec.	„	4
Zadnja spoved ga je rešila.	„	5
Jiirjenska cerkev se olepšava.	„	7
u
Mamika, če bi jaz ovčica bio...
Mamika, če bi jaz ovčica bio, bi šteo biti lepa, bela, kon-drasta ovčica Jezušekova. On naj bi mi dao ime »krotkica*. Jezušekova krotkica bi šteo biti. Iskao bi samo njega. Gledao bi samo v njega. Kajkoli bi delao, vsikdar bi pri njem bio. Če bi počivao, bi ležao poleg njegovoga ležišča. Če bi jo, bi čakao falaček ž njegove rokice. Če bi ti v kohnji pomagao, bi ta silo k njemi. Če bi bio pri svetom Jožefi v delavnici, bi se sem proso notri. Če bi šo po vodo na Nazareški vodnjak, bi za njim bežao. Nikdar i nikde ga ne bi pusto z pred oči. Pa bogao bi ga. Kamkoli bi me gnao na pašo, šo bi ž njim i za njim. Ne bi gledao strmine, ne pfistine, ne slabe i duge poti. Jezušekovo pašo bi šteo vživati. Pa kdekoli bi me napajao, pio bi z tiste vode, štero bi mi on ponujao. Bi bila ta na pečini ali v dolini, plitva ali globoka, kaona ali čista, sladka ali bridka, Jezušek mi jo je dao, škodila mi nede, bi pravo i vzeo bi jo. Vse kajkoli bi mi dao Jezušek, bi vzeo od njega, zato ka vse ka on da, da Večna Liibezen.
Pa jaz bi tudi davao Jezušeki. Ne bi samo od njega jemao, davao bi njemi tudi. Kak on meni vse da, tak bi dao jaz tudi njemi vse. Vuno bi njemi dao; naj bi zato nadugo zrasla i se obrila moja dlaka dvakrat na leto, ka bi ti Mamika mela vuno, jo setkala za Jezušeki sebi, i sv. Jožefi potrebno obleko. Naj bi ti napravila z moje vune tisti prtič, šteroga de ncso okoli ledevja, kda do ga hudobni slekli ž njegovega oblačila na kal-variji, ka njemi bar ta krpica ostane okoli ledevja na križi. Proti sramotenji bi [ga branila moja vunica. Pa dao bi njemi


tiidi mlekeca. Dojila bi Jezušekova ovčica kak največ mleka, ka bi siromaška Mamika mela njemi vsaki den z kem podvoriti. Pa da Jezušek rad ma tebe i nikaj ne vzerne za sebe ka ne bi z ednirn dao i tebi i sladkorni ajteki sv. Jožefi, bi teliko mleka mela Jezušekova ovčica, ka bi vam vsem trem dojšlo. Pa sladko mleko bi dojila Jezušekova ovčica, ka bi božo dete raslo od njega v modrosti, milosti i starosti pred Bogom i liid-mi, ka bi mela Mamika ti z svetim Jožefom moč,, ka odgojita svojega Jezuša, našega miloga Zveličitela za rešenje sveta.
Mamika ! Jezušek je zdaj v oltari, v tabernakli. Tu sem ščem jaz hoditi i tU njemi ščem biti ovčica. Tu naj počivam, tu naj me on hrani i napaja, tu naj njemi davam vuno i mleko, trplenje i Čisto življenje, tu naj me on zove za svojo krotkico, štera bo mirno prestala vse težave žitka, naj samo povekša tvojo i svetoga Jožefa čast i z vama popolnoma odiči vajnoga
sladkoga Jezušeka!
Mamika, čuvaj me, ka me zgrabljivi vucje ne zgrabijo i ne odvlečejo vkraj od tvojega Jezušeka, cd njegovega svetoga tabernakla I
Življenjepis Chambon Marije Marte, laiči sestre reda Marijinoga obiskavanja.
XII.
Svete rane i v očiščelžšči trpeče diiše.
Jezuš je govoro zvoljenoj dtiši sestri Mariji Marti tfidi od velik* haska, šteroga prinese častenje svetih ran dušam v purgatoriumi: „Bla slov, ki kaplje iz svetih ran, nebeške milošče potegne doli i v očiščel trpeče duše v nebo spravi." „Kelikokrat z čistim srcom gledate Križan* Boga, pet duš rešite z očiščelišča, za vsako rano edno. Ravnotak, križno pot z popolnoma čistim i spokorjenim srcom opravite, pri vsa
postaji dobite toisto miloščo zavolo zasluženja vsake moje rane. Če moje rane darujete za grešnike, ne spozabite se, da to včmite i za v očiščeliš-či trpeče duše, da jih tak malo misli na to, ka bi njim lejšali trplenje. Svete rane kinče vseh kinčov nudijo v očiščelišči trpečim diišam."
Dober vučfteo je šteo te svoje reči sestri Mariji Marti tudi potrditi. Zato se njej je prikazao edno nedelo v posti, kda je zavolo betega ne mogla biti pri navuki i njej pravo : „Deio ti dam : Dariij svoje trplenje združeno z mojimi ranami za dUše, ki trpijo v očiščelišči." Sestra je začela to darUvanje opravljati i kelikokrat je je ponovila, telikokrat je vidila dušo v nebo iti. Bila je pri dvajsetom darUvanji, kda se njej prikaže Oča nebeški, ki njej pravi: »Onoisto oblast ti dam, kak sem jo dao mojemi Sini pud pogojom, če zdrUžiš svoje srce ž njegovim". Sestra si je prizadevala, da to včini i kelikokrat se je zaročila i združila z Jezušovim Srcom, telikokrat je vidila, ka duše tak letijo v nebesa kak čupora ptic. Rešene duše so se včasi povrnole i so se njej zahvalile za dobroto rekoč: »Svetek, šteri nas je rešo ne mine, naime svetek svetih ran. Mi smo vrednost te pobožnosti samo te spoznale, kda smo stopile v Gospodovo veselje". — „Če svete rane našega Gospoda Oči nebeskomi darujete, nekak zvršite drUgo odrešenje."
K ednoj redovnici najbliže stojijo gotovo njenih redovnih sester dUše. Zato je sestra Marija Marta posebno za te molila. Blažnoj Devici Mariji se je to dopadnolo, zato njej je pravila: „Duše tvojih sester, štere v očiščelišči trpijo, so moje hčeri. Jako me veseli, če čtijem, da molite za njihovo rešenje . . . Jako me boli, če je v ognji vidim . . . Skoro vse sem pridejo . . I Jaz sem kraljica i ščem, naj te dUše z menov kraljujejo I Ni moj Sin, ni jaz je poieg vse oblasti ne moreva rešiti; one se morejo pokoriti. Vi njim pa tak nalehci zmenšate trpljenje i odprete nebesa z tem, ka za nje darujete svete rane Oči nebeskomi." Gospod njej je tudi neki den pravo: »Darujte rane v zadoščenje za prestopke proti redovnim pravilom."
Neka naša pokojna sestra se njej je po smrti naskori prikazala i njej je to pravila: »Mislila sem, da vsa svoja dela zvršavljem samo za Boga; a kda mi je te pokazao Gospod, sem spoznala, da so puna z naturnimi nagibi. Tisto veliko vupanje, štero sem nosila v srci do presvetih ran našega Gospoda, me je rešilo. O kak sladko je vmreti v presvetih ranaj našega Gospoda 1	(Dale.)
- GStK)
Pušpecje Jugoslavije za Rusijo.
Preminoči mesec zadnje dneve so meli pušpecje Jugoslavije konferenco v Zagrebi. Na toi konferenci so razpravljali od dužnosti Cerkve pri vzgoji dece i čuvanji katoličanskih verskih šol. Po konferenci so izdali skupno pastirsko pismo, v šterom opominajo vse katoličance, naj 19. marca, kda bodo sveti Oča meštivali za nesrečne krščenike v Rusiji, tudi oni goreče molijo za te.

ma mama ma
Sveti Jožef, delavec.
*
Sveti Jožef je bio delavec. Delao je tesarijo. Ne bio kakši podjetnik, ne meo detičov ali vučencov, ne mašinov, navadni mali mešter je bi, delao je, da se prežive z svojov familijov. Takših delavcov nas je dnes den na milijone. Delamo ali na poli, ali pri meštriji, ali vu fabriki ali pri kakšem drugom podjetji. V tom smo vsi ednaki z sv. Jožefom, mamo malo, delamo dosta. A ne smo pa vednaki z sv. Jožefom v drugom pogledi. Nesmo zadovoljni, srečni, nemarno mirii, ne blagoslova. Ka je tomi zrok ? Zrok tomi je to, ka nemarno Blažene Device Marije i Jezušeka. Vsa sreča svetoga Jožefa je izvirala od božega Sineka i njegove presvete matere.
Devica Marija je stala pred porodom ; mesta pa ne nikde, kam bi se počinola i porodila svojega sineka. Ka napravi sveti Jožef ? Mesto njej išče i poišče v štalici. Pa z stov štalicov je zadovoljen zato, ka je to bila boža sveta vola. Herod išče dete, da bi je pogfibo. Trebe je rešiti z materjov vred. Sto naj je reši? Bog je svetoga Jožefa zvolo za to sltižbo: »Stani gori, vzemi dete i mater njegovo i beži v Egipt i ostani tam, dokeč, ti ne povem. Zakaj bo Herodeš po iskao dete, da bi je pogabo". (Mataj II.-13.)
I sveti Jožef je na sebe vzeo te križ, to veliko bremen i je bežao žejen i lačen, trflden i snen, v nevarnostih velikih i v sukešini ne maloj, pa je rešo Jezuša i Marijo. Gda je dete na zgiibo prišlo, Što je je poma-gao iskati materi 1 ? Sveti Jožef. Zato je pa dobo za to veliko Jiibezen te najlepši naslov, to najčastnejše ime kak ga človek samo more dobiti na zemlji: Marija ga je zvala za očo Jezušekovoga, čeravno njemi je samo hraniteo bio : »Glej oča tvoj i jaz sva žalostniva iskala tebe." (Luk. II. 48.)
Glejmo delavci, v toj lubezni svetoga Jožefa do Jezuša i Marije leži vsa njegova sreča i blaženost. Siromak je bio, sliižo je malo, trpo je dosta a blaženi je bio neskončano. Zakaj ? Bio je zadovoljen, meo je mir. Blaženost je tam doma, kde je zadovoljnost, kde je mir. Toga je pa meo v obilnosti sveti Jožef i to takši mir i takšo zadovoljnost, kakše si svet niti premisliti nemore. Jezuš je: „Vladar mirii". (Is. V-6.) Marija je pa mati njegova. Srečen je zato samo tisti, ki teva dva kinča ma. I v kem vekšo« meri jiva ma, tem vekša je njegova blaženost.
I zdaj delavci mislimo na sebe. Zakaj nesmo srečni i zadovoljni ?l Dosta želemo. Ne mislim na plače, na jelo, na obleko, štera vsa potrebu-1 jemo, ka se preživemo. To vse naj ma delavec po pravici kak si zasliižij kak potrebfije. Mislim na to, ka želemo samo svečke reči. To je tista glo-1
bočina, iz štere izvira teliko nesreč za naš stan. Jeli nas pa sveti Jožef na to vči ? Jeli je pa 00 8atno svecke reči želo v svojoj nevoli, v svojem siromaštvi ? On je vse pozabo i na vse pozabo i ne marao za nikoj, dokei ne je rešo Jezušeka t Marijo, dokei ne njima je vse potrebno poskrbo. Vidite dragi delavci, tO leži tista velika razlika med nami i njim : Svetomi Jožefi ie prva skrb bila diiša i samo te ta drfiga, telo. Nam je pa prva i zadnja skrb samo telo, za dušo se pa skoro nikaj ne brigamo. Včimo se zato od svetoga Jožefa iskati najprle Boga i zveličanje naše dtiše, potem pa že pride tadi sreča i zaslfižek v naše domove.
Nedela i svetek je. Vse ide k božoj slfižbi, samo mi delavci na delo ali pa v krčmo, ali na šeto, ali na kakši izlet, ali na veselico. Bogati ladje so prosto oblečeni, premislijo, ka je telo ne zato, ka bi je cifrali, nego da bi je oblačili po vremenskoj potrebi i pokrivali, da čuvamo sramežljivost. Mi delavci se pa oblačimo v najfinejšo obleko, naše hčeri i sinovje se jedini ravnajo v širšoj okolici po modi; vsaki se ogiblje nezmernoga trošenja alkoholnih pijač zavolo dflše i telovnoga zdravja pa šparanja vu vrednosti, samo mi delavci moremo zapraviti tisto v nedelo i svetek, ka smo si z teškimi žiili spravili šest delavnih dni. O delavci, naj nas vči sveti Jožef, ka mo mislili pred vsem na Boga i svojo dtišo i samo potem iskali, ka je za telo potrebno. Na te način dobimo veliko srečo, dosta blagoslova na dfišo i tudi vu vrednosti 3e nam bo poznalo, ka je Jezuš z nami i njegova presveta mati Marija.
Znam, ka nesmo vsi delavci takši ali mogo sam to napisati zato, ka poznam, ka nas je dosta takših, naj tisti, ki neso takši, ostanejo stanovitni na pravoj poti, tisti pa, ki blodijo, naj se spravijo z slaboga tira v tir svetoga Jožefa, ka do živeli, delali z Jezušom i Marijov. DELAVEC.
Zadnja spoved ga je rešila.
(Prlpovest)
Zvonar skriči: „ne strelaj! Človek je tu! A viher je požro njegov krič i puška je počila. K sreči pa ne zadela, zato, ka je strelec ravno v zadnjem hipi spoznao, da so človeče podobe pred njim, ki nemajo orožja i je zato više strelo sam rad. Zdaj se gospod kaplan Ivan oglasijo i pravijo na ves glas: „Z Svestvom idemo k betežniki I" Puško dene divji človek zdaj včasi doli i ide pred potnike. „Što ste?" Tišinski kaplan i zvonar, ideva na Silčovo k logarici, štera je smrtno betežna. Sva daleč od logarove hiže ?" .Ravno v drflgi kraj sta prišla, k Potrnskoj golibi," odgovori tiijinec. Goliba je bila te popolnoma prazna, samo v leti se je na-selo v njej kakši krčmar, da je točo štajarsko vino liter po en groš. Piv-cov je meo dosta, posebno so radi hodili Petančarje i Sodišinčarje, da ne gučimo od Stajarcov, ki so bili vsakdenešnji gostje golibašovi. Ali v zimi je bila goliba prazna. Zato je Iehko služila kak skrivališče ludem, ki so ne smeli na svetlo. Takši je bio tadi naš človek, ki je strelo na kaplana i zvonara.
Vse zmržnjeniva potnika oprosita tfijinca, naj jihva pela v golibo, ka si malo odehneta i segrejeta. Ovak trdi i sirovoga izraza človek je včasi včino to. Nesamo ka jihva je pelao notri v nevolno kolibo, nego njima je
dao ešče nekaj za jesti, Meo je malo divjačine pečene pa nekaj mleka. Toplo mleko je odrevenele kotrige našima potnikoma ogrelo i sta štela oditi. Pa »Osmojen« njihva je pusto. Prišla sta naime v roke Osmojeni, v Slovenskoj Krajini vsepovsed poznanomi roparš, ki ne se je smiluvao človeki, če njemi je stopo na pot i ki ga že več let iščejo a zaman pandurje, da bi ga zgrabili i dali v roke pravici. Cela Slovenska Krajina je trepetala pred njim i kda je nastao večer, so si vsi močno za-riglali dveri, ka ne bi mogo notri. Kde so bili pa samo leseni zasiihi, so si napravili liidje železne, pa ešče železne kvake, štere so ležale na za-pretih dveraj i te čuvale pred vlomom. To pa najbole zavolo zadnjega ludomorstva pri Svetom Bedeniki, kde so vmorjenoga nsjšli plebanoša. Pri gorečoj skali so spoznali kaplan Ivan, da je to Osmojen. Pisao se je po pravici: „Smolen", a zavolo zagoreloga, rjavkastoga obraza so ga zvali Osmojenoga. Nešterni so celo zmisliii, da je prej prle ne bio tak rjavi kak je zdaj; kak je bujo najmre plebanoša pri Bedeniki, se njemi prikazao sam peklenšček i se njemi v obraz zasmejao. Pri toj priliki ga je prej dobila sapa peklenska i ga je žežgala.
Zvonar ne ga je spoznao, ar je bio Ravenec. Kaplan Ivan so bili Goričanec i so ga po guči i opisovanjih taki spoznali, ka ne more drugi biti kak Osmojen. Neso ga zato nikaj pitali, nego ešče z vekšov goreč-nostjov kak med zapiši v najvekšoj nevarnosti/ ka prejdejo, primejo za sveto posodo i prosijo Jezuša „daj mi to dušo." Pa tak da bi čutili v srci, ka ne prosijo zaman, kak da bi čiili odgovor: tvoja težavna pot je stlačila ter tomi grešniki, ka de moj. Zahvalijo se ropari za goslolubnost i ščejo oditi: »Betežnica naj teško čaka, moreva iti, da jo na zadnjo pot pripravim." „Nemreta nikam, pravi Osmojen, v lepoj poti bi mela več kak edno viiro; v teh zapišaj pa niti tri vtire ne prideta; zvUn toga pa znata zabloditi i te nega za vaj nikše pomoči, vucje vaj raztrgajo, ar jih vse puno i strašno tulijo od glada". Pa naj pokaže, ka iz srca guči, razgrne ložo, pokaže na nje i pravi gospodi kaplani: „Tii si počinte, dokeč nede den, vidim da ste jako oslableni od duge i mučne poti. Midva z zvonarom va pa pri peči dremala na klopi." Duhovnik stisnejo k sebi dragoga Jezuša z milov prošnjov, naj jih presveti, ka njim je za včiniti, zvonar pa brez vsega odlašanja včasi leže k peči. Pretriiden je bio i želo si je po-činek. V Srci duhovnika nastane mir. Jezuš ga je poslao, si zmisli i z za-, hvalnim srcom pa z žarečim vupanjom, ka dober Pastir obdrži v žitki Iogarico, ležejo na ložo i zadremljejo.
Po noči se je zvedrilo. Neba je postala čista kak jajce. Mraz je bio takši, da je vse cinkalo i škripalo. Šest je minolo. Kaplan nemajo miru, stanejo i zbudijo tudi zvonara z frkanja. Osmojen je že davno stano. Šo je, da razpara včeraj streljeno srno i si jo pripravi za jelo na več dni. V peč je že zakuro i skiihao celo mleko pa ponudo potnikoma. Kaplan ne sprejmejo. „Zakaj pa ne vzemete ? Ve.pa mate šče jako dugo pot pa je strašen mraz? I Na tešče pa že nete šli tak daleč i tak dugo?" „Zvonar naj je, jaz ga počakam, Jezuš me rešo velike nesreče to noč, morem se njemi zahvaliti za to veliko railoščo rešenja, pa dužnost, dužnost mi je tudi vam se zahvaliti, ki ste me v toj strašnoj noči pod streho sprejeli. MešUvati ščem i bom i zato ostanem na tešče. Pred poldnem bom ešče doma i te opravim sveto mešo, v zahvalo i za vas, za vašo dobroto, naj vam dober Jezuš plača vu večnosti to vsmiljenost!" Ropar je vusta na široko odpro, kda je čuo te jake reči toga slaboga duhovnika i se je
-
Nekši nemir nekša strašna bridkost, nekša nedopovedljiva žalost
zgreino. we	^ ga je grjzla bole kak w ga griz]e vse kače ce_
njemi je mj«	njemi je začelo tak močno v oči metati i ga pitati
loga sveta, ra n« j j. bujo tjst duhovnika tam pri Bedeniki ? naj odgovori. „ - MešUvao, molo je za tebe, podpirao je vsakoga siro-Ti je Dio Kdj ^ gj ga pa ropat . ar -e stano j te šteo pregnati( ka
maka, teoe iu ,	gtero je poiožo naj čuva cerkveno vrednost, si
je duzen 0110 F ^gda Kaifi Abela> Zato gi zdaj pregnanec, kak Kain,
ga tSt?pnec od Boga, grdi morilec kak Kain." Osmojen pogledne v obraz prekunjen . ^ nefcg| |zgovoritf, ka je rekši ne vredno hvale, ka
f« ®n«ied njemi tak zahvalujejo, pa njemi reč zbegne tak se prestraši, lih v obraz pogledne zdaj že pri dnevnoj svetlobi. Poznano lice stopi rl nie$?a O kak je želo on nekda viditi tomi spodobno lice. Vse takši Pp kak ie njegova mati. Ščista Nanin je. Pa oči povesi i globoko zdehne. R«>£vato Pod'esekovo Nsno je meo rad on, siromaški Smolenov Gjurko i hi si io rad z čistim srcom v zakon vzeo. Pa ne njemi je bilo dovoljeno. Nieni starišje so proti stali. „Ka bi takši zamazani kodiš bio moj zet," je orH gučao Podlesek Celo plebanoš so tudi prej vkrajgučali ženitev. Tak so ^ p rej pravili, »ka siromak naj se ne meša med bogatce." Vervao je Gjurko i je poprijelo njegovo srce veliki srd proti vsem, štere je mislo, ka so proti njegoVoj ženitvi, najbole je oa začeo sovražiti piebanoša. Poleg čemerov se je podao na tolvajijo. Z kraje se je šteo obogatiti, ka stari Podlesek ne bi meo nikaj proti. Par ropov se njemi je posrečilo. Veselio se je že naprej tistomi dnevi, kda z žačkov penez stopi pred sta-roga Podleska i njemi jo strosi pred oči: „Oča v Gradci sam si spravo te peneže, dajte mi Nano I" A prle pa bo posveto popi. Okradnem ga i ž njtgovirai penezi dobim Nano, zakaj je proti siromaki?!" I šo je v stari benedički farov, da okradne nedužnoga duhovnika, ki nesamo, da so ne branili ženitve, nego ešče priporačali i za Gjurka gučali. Ali hudobni lUdje so nači zmislili. I on se je ravnao po njihovih lažej i je šo nad vrednost plebanošovo i cerkveno — pa . . . začeo je trepetati pri toj misli . . . strelo sam jih. naj me ne bi vodali, ar so me spoznali. Dobrotnika svojega sem vmoro i tU stoji zdaj sin Nanin pred menov roparom Smolenom, i mi kaže, kakše srce je gorelo v njegovoj pokojnoj materi. Njeni je. Spovedi nesam opravo že dvajseti let. Strašni grehi me mučijo, grizejo, strašijo, vmarjajo. Bi se jih ne bi rešo! ? Ve je pa Bog toga duhovnika, ki je tak bliizi k mojoj duši, zato poslao sem, naj reši i mojo dUšo! ? Ka pa če me spozna i odbije ali voda!? Ne! Nanin sin to ne bo včino! Ne, ne bo! Katoličanski duhovnik toga ne bo napravo! Spovem se. Oprosim za Boga i zveličanje duš tak gorečega duhovnika, naj me spovejo ! ?" Zvo-nari podvori ešče edtiok, nato pa odgovori g. kaplani: »Malo je ka sem vam včino" i pristavi: „Nekše pitanje bi meo do vas, gospod duhovnik, bi ne bili tak dobri, da bi ostala en kratek čas sama?"	(Dale.)
Jiirjenska cerkev se olepšava.
Po prizadevanji gospoda kaplana Berden Andreja, ki so teliko trUdov meli pri postavljanji nove lepe cerkve, je ta naročila zdaj lepi luster za 9500 dinarov. Dela ga znani zlatar Tratnjek v Maribori. Gotov de za dva meseca.
Marija pomočnica krščenikov je bi. Boska Ivana vodila i podpirala.
Preblažena Devica je tak močno posegala v delovanje Bosko Ivana, ka je on mogeo izpovedsti, ka ne napravi niti ednoga koraka v svojih podjetjih brez Marijinoga navodila. Gda se je v Rimi pred svetim Očom prečteo odlok, kakše čude je Bog včino na prošnjo Don Boska, te so sveti Oča pred zbranim zborom kardinalov to posebno vopovedali, ka se v živlenji bi. Bosko Ivana telko čfid zgodilo, ka so čudoviti dogodki
postali kak nekaj navadnoga. I našteli so velka dela Bosko Ivana, predvsem so omenili svetišče Marije Pomočnice v Torini, štero je Don Bosko začno s 25 centezimi (75 par) v žepi. Zidanje te cerkve se v istini more šteti med nBjčfldovitejše dogodke v živlenji Bosko Ivana. On sam je dao izjavo: »Marija si je sama zozidala hišo !"
Leta 1844. je Mati boža v ednoj prikazni pokazala blaženomi Bosko Ivavi, kak se bo razvijalo i raslo njegovo delo za mladino. Nato ga je pelala na edno polje i njemi je pravila: »Na tom mesti, gde sta slavna mantrnika, Adventor i Oktavij, prelejala svojo krv, na tej tlej, štera so s krvjov mučenikov prepojena, tu želem, ka bi ludje Boga posebno častili*
Žalostna Mati Marija. Morje ne je tak globoko, gore neso tak visike, neba ne je tak daleč od zemlje, kak je bila njena žalost nad tvojimi grehi. Ti je žao za nje ?!
I pokazala je mesto, gde so vmorili slavna mantrnika, Včasi nato je Don Bosko vido na tistom mesti krasno cerkev, na šteroj je z zlatimi literarni bilo zapisano: ,Tu je moja hiša, odtec (bo šla) moja slava."
To je bila prva spodbuda, prvo prigovarjanje Marijino, naj Don Bosko začne zidati cerkev. Približno deset let sledkar je Don Bosko resan začno zidati cerkev. Gda je začno to velikansko delo, je meo v žepi samo 25 cent. (75 par), štere je dao zidarskomi majstri za kaporo i njemi je smehlajoč tak pravo: „Nikaj se ne bojte, Mati boža bo že preskrbela potrebne peneze za zidavo cerkve, jaz sam samo blagajnik^" Te Don Bos-kove reči so se vkratkom vresničile. Že po dvotjedenskom deli je Don Bosko potrebiivao jezero Lir, da bi delavce mogeo izplačali, nego njegova kasa je bila prazna. V toj stiski se je Don Bosko spomno na edno betežnico, štero je on kak duhovnik že parkrat pogledno. Bila je to edna preči bogata peršona, ki je že tri mesece jako betežna v posteli ležala.
Gda je Don Bosko zadnjikrat pri njej bio, te se njemi je etak potožila: „Če bi spoznala, ka sam bar malo bolša, bi rada izvršila vse molitve i vsako dobro delo, štero bi mi Vi naložili. Za mene bi bila že vel-ka milost, če bi mogla bar iz postele stanoti i po sobi malo gor pa dol hoditi." — „Ali bote včinoli ka Vam bom zdaj naložo?" je pitao Don Bosko. „Natenko bom se zvršila." „Dobro, potem pa začnite včasi devet-dnevnico v čast Mariji Pomočnici krščenikov", i Don Bosko njoj je pove-aao, kak naj moli. »Dobro, pa kakše dobro delo naj včinim?" je pitala. „Če Vam je po voli i se Vam bo zdravje zbolšalo, darujte kakši dar za cerkev Marije Pomočnice, štera se zdtj zida v Torini." „Jako rada, če bom samo mogla stanoti i po hiši hoditi." — Te oblubleni dar je bila edina pomoč, na štero je Don Bosko v toj stiski mogeo računati. Na deveti den se je podao k betežnici, da bi pozvedo, kak se njoj godi Komaj ga je dekla zaglednola, je zakričala : „Gospa so že zdravi i so bili že dvakrat v cerkvi." Don Bosko je stopo v hišo i je resan najšeo gospo popunoma zdravo Kak je gospa Don Boska zaglednola, je vsa vesela vskriknola: »Prečastiti, jaz sam zdrava 1 Že dvakrat sam bila v cerkvi, da bi se zahvalila predobroj Materi božoj. Vzemite zato ete mali dar za cerkev, štero zidate. To je moj prvi dar, šteroga Vam dam, pa ne bo zadnji." Don Bosko je spreje© od gospe mali zavitek i gda je domo prišeo pa odpro zavitek, je v njem najšeo jezero zlati Frankov, to je ravno tisto šumo, štero je tisti den potrebUvao, da je izplačao delavce. Tej jezero zlatih Frankov njemi je prišlo brez dvoma iz Marijine roke.
Te čudoviti dogodek se je razneseo kak blisk po vsem varaši i vno-gi so prišli k Don Boski, pa so ga prosili, naj je on priporoči prebl. Devici i vsi so bili pripravleni opraviti edno devetdnevnico pa daruvati kakši dar za novo cerkev. Don Bosco je večkrat pravo: *Ce bi jaz šteo pripovedavati, kak vnogo prošenj i molitev se je spunilo na priprošnjo Marije Pomočnice krščenikov, za časa, gda se je cerkev zidala, te bi mo-gao napisati debele knjige". Naj ešče eden dogodek opišemo.
V septembri 1. 1866. se je Don Bosko pali nahajao v velkoj stiski. Mogli bi dovršiti kupolo svetišča Marijinoga. Postavili so že stebre, šteri bi držali velko okroglo kupolo. Naednok Don Bosko stavi delo, potom pa naroči majstri, naj da napraviti plehnati obok, namesto da bi zidali dale. Majster se je začudo i je delo nekaj časa zavlačUvao. I glejte, ka se je zgodilo 1 Ravno v tistih dnevaj je prišeo h Don Boski bogat bankir
Anton Kota, ki je Don Boska proso, naj da kupolo dokončati po prvom plani. »Penezna pomoč Vam ne bo sfalila4', je pristavo bankir. Ka se je zgodilo? Te bankir je bio starček v 83. leti in je bio že bluzi smrti. Zdravniki so njemi odpovedali vsakše vUpaoje, ka bi on ešče nekaj časa mogeo ostati pri živlenji. Gda ga je nekši den Don Bosko obiskao, je bankir z jako slabim glasom tožo: „Samo ešče par minut i jaz bom mogeo vmreti." „Ne, ne, dragi gospod", nierai odvrne Don Bosko, „Vas potrebuje Marija ešče na zemli. Vi morete pomagati, da se dozida njena cerkev." „Iz srca rad bi pomagao, nego za mene vega več vtipanja". „Ka bi včinoli Vi, če bi Vam Mati boža podelila milost ' ozdravlenja?" Tisti dober mož je nej pričakUvao takšega pitanja, i je malo pomislo nato pa odgovoro : „Ce jas pali ozdravim, oblubim, ka bom skoz šest mesecov vsakši mesec dao dve jezero Lir za zidanje cerkve." »Dobro 4, je odvrno Don Bosko, „jaz se povrnem k svojim dečkam i njim naročim, naj molijo i jaz vUpam, da Vam bo Marija sprosila milost ozdravlenja. ZavUpajte, ar je Marija mogočna Devica." Prle kak se je ločo od njega, njemi je nedelo blagoslov Marije Pomočnice kristjanov. Tri dni sledkar so Don Boski naznanili obi^k ednoga gospoga. I što je bio? Bankir je prišeo i ves srečen etak gučao: „Jaz sam prišeo k Vam, Mati boža me je proti vsemi pričakUvanji ozdravila, vsa moja družina i vsi moji znanci -?e tomi čUdi-vajo. TU je prvih dve jezero Lir." Gospod je šče v naslednjih petih me-secaj redno prineso dve jezero Lir i je vsikdar kazao srčno zahvalnost do Marije Pomočnice krščenikov.
Takših čUdnih dogodkov bi lehko vnogo našteli. Don Bosko je pravo : »Nega niti ednoga cigla v toj cerkvi, šteri ne bi mogeo pripovedavati od kakše milosti Matere bože." Na den posvečenja te cerkve je vnogo ludi čUdežno bilo ozdravlenih i vnogi so dosegnoli, ka so prosili v svojih molitvaj. Vsi so pri toj priliki Don Boska slavili i njemi čestitali, nego on je odgovarjao: *Nej sam jaz, ki je vse to napravo i ki dela čude; lii-bi Bog i njegova presveta Mati sts se štela poslužit! ednoga sirmaškoga duhovnika v izvršitvi toga velkoga dela. Jaz sam iž svojega nikaj nej dao kcoj. Marija si je zozidala hišo 1"	'	f J. ŽERDIN.
Od „Doma sv. Frančiška".
I	Tolažba za darovnike.	9
= i Za vse darovnike Sive i pokojne i v teh namene se sltili vsaki
i tjeden edna sveta nteSa od tistimao, kak se je začelo nabirati
na Dom i se bo služila v Domi stalno naprej kak večna meSa p
| do konca sveta. To je na leto 52 svetih meS do konca sveta!
^Tllll Vf llllllllllflllf liliaillllllllllllllltlllltlllf II11KIIII1II llllllf lllllllllillllllllllllfllllllllllllllllllllilllllllllllfltlliailllllllllisilif ■lllllltlll'^^ Najlepši spomin. Zadnjič smo omenili dar preč pleb. g Bednarik Rudolfa pri Gradi, ki so dali na spomin za pokojnov svojov materjov na en črep. 650 din. To je najlepši spomin. Zakaj? Zato, ka te spomin nik-ša reč ne more podreti; zato ka te spomin največ haska nosi. Nišče ga ne more podreti, zato ka je dani večnemi Bogi za njegove sirote. Boga obladati pa nišče nemore. Največ haska pa zato nosi, ka se slUži vsaki tjeden edna sveta meša za darovnike žive i pokojne i zato ka vsaki den
235353534889234848232348485353485353485300535301485348234823532348532348535323534853234853234853485323
Irrnca sveta i vso večnost de Jezuš plačUvao dar, ki je njiemi dani v cirnmakai To Ippo navado prečastitcga gospoda plebanoša naj bi nasle-diivali pri smrti svojih dragih vsi premožnejši i dali na en črep; siromaki oa naj bi dali menši dar, ka bi premogli.
Ste čtel« v hakSo nesrečo so spadnoli g. Sakovič plebanoš V D Siniki? Da ozdravi njihov jezik od raka, obečavajte dušice, štere L :d niih toliko darov dobile, dare n,a Dom sirot i jih zročite v namen ozdravlenja sv. Fi.nciški i sv. Družini. Naredite oblube kak ste v meseci
februari čfeli M. Listi.	.
Novi črep i kamen. Kolenko Kalman 7. Crensovec nam $e poslao na eden kamen-iz Kanade; darUvao je 672 din; črepe po 650 din. so pa kUpili Kolarič Mihal i žena z Trnja pa izobraževalno društvo z G. Bistrice.
Več črepov nam je darflvala driižina gospoda Hartnera iz M. Sobote: darUvala je za dom sirot 5000 dinarov.
GenjHva zahvalnost. En oča iz C. fare je meo veliko žalost za volo sina. OblUbo je dar na dom sirot, če se odvrne ta nesreča od njegove hiže. I z punim veseljom je prifteso svoj obečan dar na Dom, sin je rešen.
V sreči neso se spozabili z sirot. Tkalec Števana domači na G. Bistrici neso se spozabili z Doma, kda njim je njihov pošlo z Argentine peneze. Prinesli so 30 dinarov.
Svatje so bili darovitni na večih gostovanja]. Njihove dare objavimo na platnicaj lista.
Iz šterih mest ali občin smo dobivali zdaj dare ? Te so slede-deče : D. Bistrica, Golnik. Sv. Martin, Črensovci, G. Bistrica, Zlatar, Sobota, G. Lendava, Trdkova, Marijane*, Žižki, Bokreči, Srednja Bistrica, Trnje, Števanovci, Andovci, Virica, Beograd, Cieveland, D. Lendava, Ženi m v, Beltinci, Hotiza, Sv. Kr ž, Tešanovci, Nedelica, Turnišče, Ljutomer, Berovo, Martinje, Širine, Mostje. V, Poiana, Strehovci, Bednja, Maribor, Hamilton, Odranci. — Kak se vidi, vsikdar večih mestaj se za naše sirote i se pomaga. A vendar je šče jako dosta občin v Slovensko] Krajini, ka ne so zvedle za nje 1 Naj pa zvejo, moremo vsako priliko porabiti i priporočati v svojih gučaj, pismaj zadevo „Doma sv. Frančiška".
Zah- alnost, ka dober Bog posluhne molitve darovnikov, je pali odprla svoje srce. K?ik na tablaj izkazani dari posvedočijo, več takših darov smo dobili. Vnoga sirota od svoje stvari ma jedino preživljanje, zato jo dober Bog poslUhne, kda prosi njegove pomoči, ka občuva njene stva-rice. To svidočijo objave darov iz zahvalnosti.
Evangelske sirote dar smo tudi dobili. Kak svedoči izkaz darov, nam je sirota Kata poslala iz Beltinec eden dinar. Što zna, če te dar ne ne najvekšega plačila vreden pred dobrim Bogom i mi te dinar z tak zahvalnim srcom vzememo i vsaki najmenši dar, kak vsakoga najvekšega.
Lepi dar z Kanade Kustec Marko iz Srednje Bistrice zdaj v Sud-bury v Kanadi nam je poslao po materi 500 Din.
Naši od doma odtrgnjeni mislijo na sirote. Tak so včinoli Jerebic Marija iz D. Bistrice pri Sv. Križi, kde služi, Svetec Jožej žandar, Vra-taric Franca domači v Zlatari, Puhan Magda na Golniki, Jankovič Marija v Zesiuni, Ritiop Martin v Širini, Horvat Marija v Clevelandi.
Dobre diiže, dajte vsem svojim glas, kde koga mate, naj podpira sirote, ka kemprle pridejo do svoje strehe.
Vsem prisrčni Bog plačaj!	Odbor.
Mesna zveza M. P.
V zadnjoj številki Marijinoga lista smo vam obliibili pisati od duhovnih dobrot, Štere dobijo kotrige „mešne zveze M. P. Najprle ščemo pa spregovoriti par reči od blaženoga Don Boska, ustanovnika salezijan-ske družbe. Toga človeka imenujejo sv. Vincencija Pavelskoga 19. stoletja. Smileni je bio, zato pa tudi poštUvani: znameniti francoski pisatel Victor Hugo (izg. Viktor Ugo) je vore pa v6re čakao v predsobi na sprejem pri Don Boski v Parizi.
- -ž : ' ' ■ -
. ■; gT iS?	,ri? j • -- f ' '-L
-
:p		
»n		
m	A	
	-t?	
		' "i
Na križi je tvoj Gospod, Misli na krv, ki pretaka, Misli nanjga vsepovsod 1 Se za tebe, duša draga ! Naj trpečega Gospoda Vsaka duša verno boga!
Salezijanska družba se je čudovito hitro povekšala. Dnes je salezi-jancov že več kak 6 jezero, med temi je eden dosegno prvo čast za pa-pom v sv. Materi cerkvi, postao je kardinal. Kak misijonare jih najdemo že po čelom sveti. Zavodov majo više 500, ravnotoliko hčeri »Marije Pomočnice" s 5000 kotrigami; te zadnje so ženska vejka salezijanske družbe, ustanovlene par let kesnej kak salezijanci.
Gde je vzrok te hitre širitve salezij. družbe ? V načini njihove vzgoje, ki ma svoj fundament na liibezni. »Lubimo druge zato, ka vzbudimo pri
r
njih Iflbezen do Boga I" to je njihovo geslo. Salezijanski zavodi so predvsem za siromaško mladino. Večina zavodov je takših, ka se v njih mladina vzgaja za salezijance-redovnike, ništerni pa, gde ma mladina, ki hodi v svetske šole, stanovanje in, ka je največ vredno, dobro krščansko vzgojo.
Šatan je probao vničiti dobro delo Don Boskovo, zato njemi je po-šilao vnogo neprijatelov; liki tudi prijatele je meo te dobrotnik človečanstva; prijatele, ki so njemi pomagali pri deli za rešitev mladine s tem, ka so vstopili v njegovo driižbo.
Don Bosko pa je znao, ka bi njemi šče vnogi radi pomagali, liki nemrejo zato, ar njim njihove razmere ne dopuščajo, ka bi postali salezU janci: za te je nastavo »zvezo salezijanskih sotrUdnikov i sotriidnic". To je Don Boskov tretji red (prvi: salezijanci, drugi: hčere Marije Pomočnice, tretji: salezijansko sotriidništvo). Kotrige te zveze podpirajo salezijance gmotno to je s penezi ali z drugimi telovnimi dobrotami, z molitvov in s svojim vplivom pri prijatelaj ali dobrin Ifldeh. Pa k šenki ? Ne. Ogromne duhovne dobrote dobijo za svoj najmenši dar. Najvekša duhovna dobrota je gviišno takzvani
Velki odptistek posvetitve dela.
Salezijanski sotrUdniki i sotriidnice (ravnotak kotrige mešne zveze Marije pomočnice) dobijo 400 dni odpustkov vsigder, gda zgovorijo med delom kakši zdihlaj, na priliko Jezuš ! — Marija! - Moj Bog i moje vse I' — Marija mam te rad 1 i spodobno Ednok pa na den zadobijo popuni od-piistek za takši vzdihlaj zdrUženi z delom. Te odpUstek tudi lehko darujejo za purgatoriumske dUše.
Te velki odpustek, ki zaistino nema para, so Sv. Oča Pij XI. podelili celoj salezijanskoj družini 6. junija 1922. Prihodnjič opišemo njegovo velko vrednost, njegove pogoje pa naštemo tudi drUge duhovne dobrote, štere vživajo salezijanski sotrUdniki i sotrUdnice kak i tudi kotrige mešne zveze Marije Pomočnice.	_

Pismo svetoga Oče proti preganjanji krščenikov v Rusiji.
Globoko nas pretresajo strašna i bogokletna hudodelstva, štera se den za dnevom ponavljajo i naraščajo proti Bogi i proti dušam brezštevilnih prebivalcov Rusije, tak dragih našemi srci že zato, ka toliko trpijo i ar je med njimi toliko vernih i plemenitih sinov naše svete katoličanske cerkve, vernih i plemenitih do junaštva i mantrništva.
Že od začetka našega vladanja smo si po zgledi našega prednika blaženoga spomina Bdnedikta XI. z vsemi močmi prizadevali, da bi vstavili grozovito preganjanje i odvrnoli veliko nesrečo od teh narodov. Vladam zastopanim na konferenci v Genovi (1922) smo nujno predlagali, naj bi se sporazumele za skupno izjavo, štera bi mogla rešiti vnoge nesreče Rusijo i celi svet, naj naime kak pogoj za kakšnokoli priznanje sovjetske
vlade zahtevajo: poštUvanje vesti, sloboščino vseh vereizpovedi i cekvene vrednosti. Ti trije pogoji bi bili hasnoviti predvsem cerkvam ločenim od katoličanske edinosti, a so bili, žalostno, odklonjeni zavolo svetskih dobičkov, šteri bi pa bili bole občuvani, če bi bile razne vlade poštiivale predvsem bože pravice. - Istotak je bilo naše posreduvanje odklonjeno za ohranitev svetih posod i podob, štere so tak drage vsem vernim Rusom. Vendar smo meli tolažbo, da smo ruskoga patriarho, Tihona, toti ločenoga od edinosti, rešili smrtne kazni. Z ednim smo pa z plemenitimi dari katoličanskoga sveta nad 150 jezere dece rešili strašne smrti, odposlanci so je hranili vsaki den toliko časa, dokeč n so bili prisiljeni zapustiti Rusijo, kda je ruska vlada jezere nedužne dece rajši zročila smrti, samo da je ne bi mogla hraniti krščanska lubezen.
Ta bogokletna brezbožncst se ne obrača samo proti duhovnikom i odraščenim vernikom, med šterimi poleg drugih žrtev pozdravljamo posebno naše predrage sine, katoličanske duhovnike i redovnice v vozaj i v pregnanstvi, med njimi dva pušpeka Boleslava Sloskana i Aleksandra Frisona i našega predstavitela za slovenski obred, katoličanskoga eksarha Leonida Fjodorova. Še več! Voditelje brezbožnikov i organizatorje »pro-tiverske fronte" ščejo predvsem pokvariti mladino, zlorabiti njeno preprostost i nevučenost; namesto da di njej dali izobrazbo i vzgojo, štera končno ne more sada nositi brez vere, pa jo organizirajo v »Zvezi borbenih brezbožnikov" ; jakostno i gospodarsko prepadanje zakrivajo z nečlovečov agitacijov, da deca izdavajo svoje stariše, rušijo i oskrunjavajo svetišča i zagiftajo z grehami i najsramotnejšimš zablodami; ali s temi vdarci proti veri i Bogi razdirajo omiko i samo človečo naturo.
Proti tem hudobijam, ki smo je večkrat z bolečinov omeniii v naših govoraj i v našoj okrožnici od vzgoje mladine, nesmo prenehali vsaki den moliti i tudi druge spodbujati k molitvi za miljone duš, odrešenih po krvi Jezuša Kristuša, a takrekoč prisiljenih, da zamažejo sv. krst i starodavno rusko pobožnost do presvete Device. Da bi v to m prizadevanji meli sodelavce, smo ustanovili posebno »Komisijo za Rusijo." Že od prvih tjed-nov našega vladanja smo potrdili i z odpustki obdarili vzdih: »Odrešenik sveta, reši Rusijo I" pa v zadnjih mesecaj tudi dve molitvi k sv. "Tereziji Deteta Jezuša: Odobrili smo, da je naš Vzhodni zavod začeo predavanja za širše občinstvo od bogokletne brezbožnosti v sovjetskoj Rusiji; z vesel-jom smo ugotovili, da so tomi zgledi en mesec poznej sledila spodobna zborovanja v Londoni, Parizi, Ženevi, Pragi i indri.
Ali naraščajoča javna i uradna bogokletna brezbožnost zahteva šče splošnejše zadoščenje. Na zadnjih božičnih svetkaj je bilo zaprtih več stotin cerkvi, je bilo žežganih veliko število svetih podob, zapovedano je bilo delo v fabrikaj i šolaj, odpravljena je bila nedela, i ka je najhujše, delavec v tovarnaj se sili k odpovedi od vere i Boga pod kaštigov, da se njemi ovak vzemejo krOšne, stanovanjske i oblačilne karte, brez šterih v Rusiji ne mogoče dobiti živeža, stana i obleke. ZvOntoga so po vaiašaj i vesnicaj prirejale nesramne maškerade, štere so k božiči v samoj Moskvi vidili celo zastopniki tOjih držav: vidili so obhode automobilov, na šterih so dečki v cerkvenih oblačilaj zasramOvali križ i na njega plOvali; na drOgih automobilaj so bila velika božična dreva, na štera so bile za šinjek obešene podobe, štere so predstavlale katoličanske i pravoslavne pUšpeke.

V središči iste Moskve so pa drugi mladenci na najgnusnejši, bogokletni način zasramUvali sveti križ.
Da bi mi sami na kak najboljši način mogli zadoščuvati za te bogokletne hudobije i da bi vernike sveta povabili k zadcščUvsnj', srno odločili, da bomo na netek sv. Jožefe dne 19. marca, v cerkvi sv. Petra na grobi prvaka apostolov darOvaH zadostilnii prssllno sveto'meso za tak krute žalitve božega Srca, za zvelicanje duš v tak tešklh prezkušnjaj i za tolažbo nešemi predragomi rusko-mi narod!, da bi končno že prenehala ta strašna nevsla i. da bi se posamezuiki i narodi povrnoli k edinosti edine srede Odrešenika i Hešiteia, našega Gospoda Jezusa Kristusa- Presveto Srce bomo prosili vsmiljenja za žrtve i za same krvnike, potem pa bomo prosili priprošnje Presvete i Nevtepene Dev.ce Marije, njenrga prečistoga zaročnika sv. Jožefa, zaščitnika cele cerkve, posebno patrone Rusije, sv. Ivana Krstitela, sv. Mikloša, sv. Baziiija, sv. Janoša Zlatovustnoga, sv. Cirila i Metoda, druge svetnike i posebno sv. Terezije Deteta Jezuša, šteroj smo posebno priporočili bodočnost teh duš.
Trdno zaviipamo, da se bodo toj slovesnoj pobožnosti i našim molitvam pridružili vsi katoiičanski piišpecje i ves krščanski svet, bodisi isti den, bodisi kakši drugi den.
V zavupanji, da bo boža Previdnost pripravila i dala potrebna sredstva za poravnavo jakostnoga i vrednostnoga opustošenja v tej neizmernih pokrajinaj, ki tvorijo edno šestino vsega sveta,, bomo z vsov dUšov vodr-žali pri toj zadostiinoj i prosilnoj molitvi, da bomo pozvali bože vsmilje-nje na ruski narod.
Vsem, ki se bodo nam v toj molitvenoj križarskoj bojni pridružili, v zaviipanji od srca podelujemo apoštolski blagoslov kak poroštvo nebeških miiošč.
Dano v Rimi, pri sv. Petri, dne 2. februara, na Svečnico 1. 1930.
Papa Pij XI.
Dttiice, ka napravite ve! To pretresljivo pismo svetoga Oče more genoti vse, ki majo samo piknjico vere i lUbezni do dobroga Jezuša. Sinovje i hčeri Slovenske Krajine, vnogo, vnogo vas naj bo te den, na Jožefovo v cerkvi pri svetom obhajili i vsi darujte sveto prečiščavanje, sveto mešo, celodnevne molitve z svetim Očom za nesrečno Rusijo. Pa edno ešče naj vsaki včini: Ne pijmo te den alkoholnih pijač! To naj bo nsš dar HezušN ka reši svoje ovčice toga itrašnoga biča! Te aas bogate dušice?
Izjava sv. Oie. Leta 1927. okt. 19. so sveti Oča dali sladečo izjavo : »Prav vsaki den se spominamo pri sv. mešl Rusije ; niti eden den je ne zapustimo. Spominamo se vseh njenih dfihovnikov, vseh njenih spoznavalcev, vseh njenih vernikov, katoličanov i nekatoli-čanov. Še več! Z našim Gospodom Kristušom pri vsakoj meši potujemo* v Rusijo; vsaki den jo z nami prehodi Jezuš. od Minska do Vladivostoka, od Tiflisa do Soloveckih otokov: blagoslavljamo, molimo, liibimo i vupamo z ednim, predvsem pa trpimo ž njimi z vsemi.«
Ki lubi svojo vero, svojega Boga, svojega bližnjega, bode dosta molo 1 se zatajflvao za preganjane krščenikov v Rusiji!
Na Jožefovo ne bomo pili akoholnih pijač za zmago Cerkve v Rusiji! Ne bomo!
CHRKVEN1 - GLASUJ
J.KONTLE*
Naš apoštolski administrator priporačajo gosto sveto prečiš-čavanje. Prezvišeni g. herceg piišpek i naš apoštolski administrator v lepom pastirskom listi, šteri se je meo vnedelo pred pepeonicom prečteti v cerkvi, opominajo vse vernike, naj se kem večkrat prečistijo. Posebno želejo, naj se osnova Apoštolstvo mož, to je naj se združijo dečki i moški pa majo skupna sveta obhajila. Na konci svojega lista opominajo tiidi vse vernike, ka naj se držijo lepe stare navade i naj se k viizmi vsaki v svojoj domačoj cerkvi prečisti. Vtizemska spoved se pa začne v lavan-tinskoj pušpekiji i tak v našem vikariati prvo postno nedelo i trpi do ne-dele svetoga Trojstva.
Zakaj nega gor Marijine podobe na M. Listi! ? Naši dragi naročniki nas z edne fare pitajo, zakaj nega gor na tablaj Marijinega Lista podobe Nevtepene Device kak je negda bila gori? To pitanje nas zaisti-no do dna srca veseii. Vidimo najmre ž njega, da naše dobro liidstvo veseli, če vidi podobo svoje dobre nebeške Matere. Pa naj bodo ti dobri naročniki pctolaženi, ne je vzeta doli podoba Nevtepene Matere z M. Lista. Gor je ostala, samo ne so je dobro poglednoli. Marijina podoba se najmre ne slika samo v edno formo, nego v sto i sto form. Vsaka forma pa ma svoj pomen. Naj ne bi edna forma postala prenavadna, zato se te vnoge forme menjajo. Tak delajo vsi listi, tak je napravo zato tiidi naš. Kakšo podobo si je pa te zvolo ? Gledajte eto: „Na sredi M. Lista vidite edno okrogltno. Ne je nikaj potreto, nego popolna okroglina je. To pomeni popolnost. Što pa nosi to popolnost? To popolnost nosi tisti, šteroga ime je zapisano v to okroglino. Spisano je pa notri: MARIJA. Probajte samo čteti, pa najdete ka zdaj pišemo. Okoli Marijinoga svetoga imena je pa dvanajsetero zvezd. Te zvezde pomenijo Marijine dvanajsetere jakosti; čistost, ponižnost, liibezen itak dale, z šterimi je bila ta najsvetejša žena okinčena i štere glasi že 26. leto Marijin List i k šterim vodi, naj bi ž njih dragi naročniki v kem vekšoj meri mogli zajimati. Vidite to je zdaj Marijina podoba na platnicaj Marijinoga Lista. Jeli ka je jako lepa I Samo razmiti jo moremo. Zdaj jo že razmimo i mo si prizadevali ka mo mi tiidi kem bole i kem prle spodobni k toj podobi. Ve naslikana Marijina podoba tiidi pride gor, ali letos ostane ta. Mamo že lepo pripravljeno, tečas pa le gledajmo to i pletimo po njoj dosta zvezd okoli svoje dflše l