SVOBODNA SLOVENI JA

Registre Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 352611

Redaccion y Administracion:
Calle Victor Martmez 50 (Suc. 6)
Buenos Aires, Argentina

“ESLOV ENIA LIBRE”

Ano (Leto) IX (4)

BUENOS AIRES, 6. SEPTEMBRA (SEPTIEMBRE) 1951

No. (Štev.) 36.

II

E- c
w o.
K & 'a

as S

CtfO p
O«!

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N 1 ? 3824

Victor Martinez 50 - Buenos Aires |

Generali se zbirajo

Kancler nemške zahodne republike dr.
Adenauer je napovedal, da bo Nemčija
v pol ieta spet postala suverena in ena¬
kopravna čianica z zahodnimi evropski¬
mi državami. Mirovne pogodbe sicer še
ne bo uobi.a, pač pa je že cela vrsta
d.žav slaer.i.a uk.niti vojno stanje z
N ničijo. Nekateri komentatorji ameriš¬
kih listov pozdravljajo ta dogodek in
prisa.l.ajo, da ni daleč čas, ko bo za¬
hodna Nemčija postala tudi članica se¬
verne atlantske obrambne zveze. Vstop
Nemčije v to obrambno zvezo je po njih
mnenju treba pozdraviti, kaj d še vedno
d.ži, da je nemški vojak najboljši v Ev¬
ropi.

Toda ta pot do obnove nemške arma¬
de ne bo tako lahka. General Eisenho-
wer sicer terja oborožiti čim prej in
izvežbati 150.000 mož za nemško vojsko,
toda v Franc.ji se temu upirajo, ker so
prepričani, da no v i nemški vojski ni mo¬
či zaupati: b.ž ko bo Nemčija imela svo¬
jo vojsko, se bo začela pripravljati na
nov pohod za maščevanje nad svojimi
p.emagovalci. V Angliji v kako bodočo
enotno evropsko armado ne verujejo,
prav tako pa si ne žele obnove nemške
vojne industrije, ki bi to domačo nemško
vojsko oborožila. Ne samo, da bi bilo to
orc žje spet lahko nevarno angleškemu,
ampak bi prevelika obnova nemške in¬
dustrije spet sprožila konkurenco med
nemško in angleško trgovino.

V Nemčiji sami pa se le počasi razvi¬
ja potrebno rozpoloženje za obnovo
nemške armade. Komunistična propa-
ganganda z vso silo izrablja grozote
zadnje vojne, ko svari nemško ljudstvo
pred novim razdejanjem, ako se Nem¬
ška spremeni v bojišče med vzhodom in
zahodom. Proti sedanji zamisli nemške
vojske v okviru atlantske ali pa evrop¬
ske obrambne zveze pa so prav tako tu¬
di vsi bivši nacisti; mnogi med njimi
gredo celo tako daleč, da odkrito zago¬
varjajo misel, da mora biti v prvi dobi
Vsak nemški vojak zaveznik sovjetov.
Skupno s sovjeti je treba najprej vreči
iz Evrope Amerikance, nato pa bo že
nemška pest obračunala še s sovjeti. K
tem nasprotnikom nemške oborožitve
pa je treba še prišteti pripadnike raz¬
nih protestantskih verskih sekt in ločin,
k' terjajo, da se naj Nemci, predajo
skrajnemu pacifizmu in se naj tudi zlu
z vzhoda ne upirajo več z orožjem.
Cerkev da ima svoje zagotovilo o nepre¬
magljivosti, zato proč z generali in njih
služabniki.

Toda zadnje tedne se je začela med
pripadniki nemških oboroženih sil veli¬
ka debata o tem, kako naj generali in
Voj ki odgovore ra poziv, da se spet
zboro na branik domovine. Ljudje, ki so
smatrali vojaštvo za svoj poklic v tolik¬
šni meri, kakor se je to razvilo ravno
pri N?mc ; h. n'so mogli večno ostat j ob¬
sojeni na brezpomembnost in brezdelje.
Tudi j-» poteklo že šest let od zaključka
Vo‘ne in nacisti tem generalom niso mo¬
gli dosedaj kaj posebnega nuditi. Zahod¬
na nemška vlada in okupacijske oblasti
pa že penumjo nove službe. Ti pozivi
pa n ; so ostali bfez uspeha in med ve¬
terani vseh vrst nemškega orožja se zbi¬
rajo taki, ki bi hoteli najti pot nazaj
na svoja stara mesta.

Dcsedaj sta se iz tega pripravljanja
izcimili dve skupini Predstavnik prve
je general Guderian, drugo pa vodi sve¬
tovalec vlade v Bonnu, general Speidel.

V 'menu prve je povedal mnenje Gude-
rian v posebni knjigi, ki je vzbudila po
vsem svetu precejšnje zanimanje, pri¬
padnik 1  druge skupine pa so se te dni

V Frankfurtu sešli na svoj prvi kongres,
ki so: ga dali pod geslo proslave spomi¬
na ma šala Rommela in njegove vojske v
Af iki, tkzv. Afrika—Korpsa. Obe struji
se sedaj trudita obdati se s posebno mi¬
stiko, ki je tak ; m gibanjem potrebna, da
bi potegnda čim več ljudi za seboj. V
svoji knjigi pravi Guderian, da je osta¬
la čast nemške vojske po drugi vojski
prav tako necmadeževana, kakor je to
bilo po prvi svetovni vojni. V prvi je
bila nemška vojska premagana, ker je
prejela “sunek z bodalom v hrbet”, po¬

litikanti v zaledju so vojaka na fronti
izaali in zato je Nemčija vojno izgubi¬
la. Po drugi svetovni vojni pa ostaja
čast nemškega vojaka neomadeževana
zato, ker je vojak ostal zvest prisegi do
zadnjega treno.ka. Vojno so tokrat Nem¬
ci izgubili, ker je vojsko vodil diletant v
vojaških zadevah, kakor je bil Hitler
in so Hitl-rju siužili generali lizuni, ka¬
kor so bili Keitei, Jodi in Brauchitsch.
Ako bi b 1 Hitler Guderiana v letu 1941
ne odstavil, bi bila tedaj Moskva padla
in bi ne bilo Stalingrada. Toda tisti, ki
eo 20. julija 1944 hoteli z atentatom od¬
straniti Huler.a, niso imeli prav, ker
so s tem kršili svojo prisego. Vseeno je,
kdo je formalno dobil prisego v svoje \
reke, prisega je bila dana Nemčiji in za¬
to je moral ostati vsak vojak na svojem
mestu in se vojskovati, dasi je povelje¬
val tej armadi Hitler. Kajti krščanstvo
je tisto, bi prepoveduje umor in vsako
nasilno dejanje. Tako misli Guderian.

V Frankfurtu pa se zbirajo tisti, ki
jih je general Guderian obsodil kot pri¬
padnike puča, ki se 20. julija 1944 ni
posrečil. Zbrali so se, da proslave spo¬
min afriški ga zbora, za lep spomin na
maršala Rommela pa porošivujeta nje¬
gova vdova in sin, ki sta se osebno ude-
I- žila. tega kongresa. Na kongres so pri¬
šli tudi zastopn ki zahodnih zavezniških
skupin, ki so ss na afriškem bojišču voj¬
skovali proti nemškemu maršalu, ki ga
pa razni zgodovinarji sedaj proglašajo za
"vitškega in gentlemanskega nasprot¬
nika.” V afriškem zboru ni bilo fcdinic
SS in v Afriki je b'lo, ko je Rommel za¬
čel uvidevati, da more Nemčijo rešiti sa

mo odstranitev Hitlerja in njegovega
rtžema. Pozneje je Rommel pristopil k
zarotnikom proti Hitlerju in ako bi u-
spel 20. julij, bi Rommel moral postati
državni poglavar Nemčije, ki bi z za¬
hodom skiemla m.r. Toda po 20. juliju
ga je Hitler obsodil na smrt, moral se
je na poti iz domače hiše v bolnišnico v
navzočnosti dveh generalov v avtu za¬
strupili, da si je tako omogočil časten
pogreb na državne stroške, svoji družini
pa ohraniti življenje.

V ntmšivi vojski, ki se pripravlja, se
načenja stara borba okoli parole, ki je
za nemšktga vojaka tako značilna: nem¬
ški vojak nikdar ni bil premagan, vedno
je bil le žrtev izdajstva. Guderian že ka¬
že s pistom na izdajalce, ki jih je veter
že odpihnil in na izdajalce, ki so še med
ljudstvom. Za Hitlerja in mnoge naci¬
stične lizune so mnogi nemški generali
zadovoljni, da jih povrh vsega odnese še
ta pečat izdajstva; oni so ga že od¬
stavili z cči.kom diletantizma in nespo¬
sobnosti (vedno je najbolj sposoben v
jiemški vojski samo pruski general),
prav tako pa svari Guderian tudi pred
tistimi, ki se zbirajo pod senco Romme-
lovega spomina. Za slednjo skupino je
značilno, da je njen glavni glasnik ge¬
neral Speidel. ki je poleg svoje vojaške
stroke tudi doktor in vseučiliški profe¬
sor filozofije. Vsekakor bo trenje med
tema dvema tok ( ovoma v novi nemški voj¬
ski silno zanimivo, toda pruska tradici¬
ja nemške vojske nas uči, da je sleher¬
ni strumnejši vojaški korak v Nemčiji
pisatelje, pesnike in filozofe kar odpih¬
nil. To sicer ne pomeni, da bi bili sled-
nji v zmoti ali pa celo izdajalci, le po¬
trebni;-junaki so v tragediji iiemške zgo¬
dovine.

NOVE PRIPRAVE V AZIJI

V San Francisco se pripravljajo na
podpis mirovne pogodbe z Japonsko.
Sovjeti so poslali tja delegacijo, ki jo
vodi Gromiko, strokovnjak za saboti¬
ranje mednarodnih pogajanj in konfe¬
renc. Kom. Kitajska na konferenci sploh
ni zastopana in Indija tudi ni poslala
svojega delegata na to mirovno konfe¬
renco. Pač pa sta na dan otvoritve te mi¬
rovne konference Stalin in Mao Tse
Tung izmenjala brzojavki, v katerih si
čestita za dan obletnice skupne zmage
nad Japonsko. Stalinove vojske so se
vojskovale proti Japonski le nekaj dni,
kit. komunistom so pa leta 1945 pora¬
ženi japonski vojni zbori pustili toliko
orežja, da so se lahko utrdili v borbi za
Uvedbo svoje d’'k ature na Kitajskem in
š? danas na Koreji uporabljajo kitajski
komunisti orožje, ko so ga dobili od Ja¬
poncev.

NOVE KOMUNISTIČNE VOJNE
PRIPRAVE

Ko se tako vojna proti Japonski v San
Francisco zaključuje s posebno mirov¬
no p-gedbo, pa se med kit. in sovjetski¬
mi komunističnimi poglavarji razvijajo
nove priprave za nadaljnje oborožene
posege v vsej Aziji. M<.d Stalinovimi in
Mao Tse Tung„vimi generali se te dni
zaključujejo posebna pogajanja za novo
vejno zavezništvo med obema diktatura¬
ma — kitajski in sovjetski komunizem
bosta nadaljevala vojskovanje in to ta¬
ko, kakor dosedaj, da se prava, tretja
svetovna vojna ne izvari poprej, kakor
pa bodo-to s-vjetski voditelji v Moskvi
sami odločili. Listi v Hongkongu objav¬
ljajo posamezne določbe iz te nove voja¬
ške pogodbe med Moskvo in Pekingom.

Nova pogocba določa predvsem, da
bodo skupne kit, in sovjetske oborožene
s le in pa vsa oprema pod poveljstvom
sovjetskih ruskih generalov. V Mandžu¬
riji se vsa industrija preuredi tako, da
bo lahko opremljala komunistične čete,
ki se bedo vojskovale na Koreji. Mand¬
žurija ostane še naprej oporišče za vse
vojaške operacije na Koreji. — Drugo
vojaško področje postane jugozahodna
ICtajska ob meji z Birmanijo in Indijo.
Tamkajšnje kitajske sile bodo podpirale
vojskovanje komunist’čnih upornikov v
I Birmaniji in v Siamu. — Tretje skupno
I operacijsko področje pa postane ozem-
| Ije sovjetske vzhodne Sibirije nasproti

Japonski. To področje pa bo organizira¬
no tako, da bo služilo predvsem za pod¬
poro japoskim komunistom za njih bor¬
bo, ki predvidevajo, da se bo kmalu
sprožila na japonskih otokih.

V vseh teh vojnih operacijah pa bosta
kit. kom. in sovjetska ruska vlada zaple¬
teni le v tolikšni meri, da ju ne bi bilo
mogoče odbolžiti aktivnega sodelovanja
ali pa ju poglasiti kot napadalki, proti
katerima bi mogle članice UNO ali pa
od komunistov napadene države izzva¬
ti potrebne sankcije.

“LJUDSKO FRONTO”
NAPOVEDUJEJO

Dočim se tako komunizem v Aziji od¬
loča za nadaljevanje vojskovanja, ki pa
še ni prava vojska med vzhodom in za¬
hodno Evropo, pa pripravlja za zahod¬
no Evropo in ostali zahodni svet nov
načrt. G.arf.o tajn.šovo kominforma v
Bukarcš.i je vsem komunističnim stran-
k m razposlalo okrožnico, v kateri pozi¬
va vse te organizacije, da morajo po¬
spešiti infiltracijo komunistov v vse or¬
ganizacije in ustanove, ki niso komu¬
nistične. Tako je naročeno, da se mo¬
rajo komunisti vriniti v vse strokovne
organizacije, v vse kulturne ustanove in
prodreti tudi v vse verske družbe, zla¬
sti pa v katoliške kulturne in socialne
organizacije. V vseh teh organizacijah
morajo komunisti minirati položaje vseh
dosedanjih voditeljev, spravljati na njih
mesta svoje zaupnike ali pa somišljeni¬
ke in z agitacijo zagovarjati skupno so¬
delovanje vseh, ki se bore za mir in za
boljši red na svetu.” V vseh političnih
strankah se tako predvidera povečana
boiba med desnim krilom, ki da je za
ckr:pitev reakcije in pa levim krilom,
k da stremi za naprednejšimi solucija-
mi vseh vprašanj, ki danes tarejo svet.

V Angl ji velja danes za levo krilo,
ki zasluži ime “naprednosti”, tisto krilo
delavske stranke, ki ga vodi bivši mi¬
nister B van. V Franciji se najmočnej¬
ša stranka v sedanjem parlamentu, to
je socialistične stranka, tako slabo poču¬
ti v sedanj” vladni večini, da ni marala
aktivno vstopiti v vlado, ampak jo samo
podpira. Dejansko pa v parlamentu v
Vprašanju šolstva socialisti že skupno s
komun : sti glasujejo proti vsaki konce¬
siji, ki bi bila dana katoliškemu svobod¬
nemu šolstvu. V Italiji se v levičarskem,

Dedino la Senora Eva Peron sej candidalura a la vicepresi-
dencia. Prodamose la formula Peron - Ouijano

La Esposa del primer mandatario, Senora EVA PERON se dirigio el vier-
nes pasado con un emotivo mensaje a todo el pueblo Argentino.

Las palabras de la Senora Eva Peron fueron transmitidas por toda la red
de la difusion argentina.

La Senora Eva Peron aviso al pueblo que la prodamo en el Cabildo abierto
del justicialismo como candidata para vicepresidencia, que irrevocable y defini-
tivamente renunciara a este puesto de honor.

En su mensaje la Senora Eva Peron subrayo que nunca tuviera mas que una
sola ambicion, una sola y gran ambicion personal de servir y luchar con los tra-
bajadores y los humildes de la patria. Ha decidido renunciar al insigne honor,
pero seguira ocupando el puesto de batalla donde sirva como pueblo al pueblo
mismo. Esta segura que el pueblo y el Movimiento Peronista acepta su decision
porque es irrevocable.

El mensaje de la esposa del presidente de la Nacion provoco una gran re-
percusion y emocion en el pueblo argentino.

En seguida el Consejo Superior del Partido Peronista resolvio proclamar
candidato del Movimiento Peronista para la vicepresidencia de la Republica al
Dr. HORTENSIO QUIJANO, vicepresidente actual.

Gospa Eva Peron oklonila kandidaturo za podpredsednico
Republike. Proglasitev formule Peron - Ouijano

Soproga predsednika republike gospa EVA PERON je prejšnji petek ob pol
devetih zvečer govorila argentinskemu narodu. Njeno poslanico so prenašale v sp
argentinske radijske postaje.

S svojim govorom je obvestila narod, ki jo je na mogočnem zborovanju so¬
cialne pravičnosti proglasil za kandidatinjo za podpredsednika republike, da ne-
preklicljivo in končno odklanja ta častni položaj.

V nadalnjih svojih izvajanjih je gospa Eva Peron naglašala, da nikdar ni
imela druge ambicije, kakor samo to osebno svojo ambicijo, da bi delala za de¬
lavce in se z njimi in vsemi trpečimi in bednimi borila za njihov boljši položaj.
Odločila se je odkloniti častni položaj, toda vztrajala bo na svojem bojnem mestu,
kjer bo z narodom delala za narod. Prepričana je, da bosta narod in Peronistič-
no gibanje sprejela njeno odločitev, ker je tudi nepreklicljiva.

Poslanica soproge predsednika republike je napravila po vsej Argentini glo¬
bok vtis.

Vrhovni svet Peronistične stranke se je nato takoj sestal ter je razpravljal
o novonastalem položaju. Sklenil je proglasiti kot kandidata Peronističnega gi¬
banja za podpredsednika republike dosedanjega podpredsednika Dr. HORTEN-
SIJA QUIJANO

tisku spretno napihuje trenje v krščan¬
ski demokratski stranki, kjer sta Gron-
ehi in Dossetti začela z opozicijo proti
De Gasperiju; očitata mu, da vlada ni
dovolj moderna v svojih socialnih in go¬
spodarskih ukrepih.

RAZKOL V ŽIDOVSKEM TABORU

V Jeruzalemu zaseda te dni svetovni
zionistični kongres .V tem kongresu so
se vedno sprejemali sklepi, ki so bili za
Vse židovstvo obvezni; dejansko je bil
Uspeh zionističnega gibanja tisti, ki je
privedel do ustanovitve in sedanje usta¬
litve židovske države v Palestini. Po u-
s‘anovitvi te države pa se je začelo to
enotno gibanje krhati in danes ugotav¬
lja kongres, da velik del židovstva noče
Več sled ti njegovim sklepom.

Voditelji zionističnega kongresa v Je¬
ruzalemu terjajo, da se morajo vsi Žid¬

je zed ni ti na naziranju, da je Izrael do¬
movina vseh Židov in da morajo tedaj
Vse skupme po svetu usmerjati svoje de¬
lo tako, da bodo sčasoma Židje prišli
prebivat v svojo domovino v Palestini.

Proti temu pa se je dvignila zelo moč¬
na skupina židovstva v Združenih dr¬
žavah. Veliki večini ameriškega židov¬
stva ne prija, da bi odšli v Izrael, ali pa
da bi podpirali odhcd svojih sorodnikov
v to lastno državo. Samo pravijo, da so
sicer Židje po veri, niso pa židovski na¬
cionalisti in hočejo ostati lojalni držav¬
ljani svoje dosedanje domovine.

Kongres v Jeruzalemu namerava
sprejeti svoj pripravljeni sklep vkljub
opoziciji ameriških Židov. Iz New Yorka
pa svare, da bo ta sklep ubil zionistično
gibanje po vsem svetu. Pomemben raz¬
kol za razvoj tiste politike, ki je bila
pod vplivom židovstva.

Komunisti se pripravljajo za napad na Japonsko

Na Koreji do nadaljevanja mirovnih
pogajanj še vedno ni prišlo, pač pa ko¬
munisti nadaljujejo z obtožbami o krše¬
nju nevtralnosti Kaesonga s strani A-
merikanesv, ld jim odgovarjajo na sle¬
herno noto in pekinško radijsko poro¬
čilo z utemeljenimi odgovori, v katerih
dokazujejo, da so “komunisti tisti, ki na¬
merno zavlačujejo ponovna pogajanja,
ker hočejo dati Gromiku, ki je sedaj v
San Francisco na japonski mirovni kon¬
ferenci, propaganden materijal v roke”.
Vodja ameriške delegacije Joy je z dve¬
ma pomočnikoma odletel s Koreje v To-
kijo, kjer je imel konferenco z Ridgwa-
yem. Po konferenci so izdali poročilo o
vprašanju miru na Koreji in objavili,
da “je ugotovljeno, da je bil glavni ko¬

munistični cilj, ki še vedno ostane, konč¬
na zasedba Japonske, ne pa Koreje sa¬
me. ’ Ta ameriška protiobožba je doslej
najhujša, kar jih je ameriška delegaci¬
ja objavila v odgovor na komunistične
napade.

Medtem so komunisti po zadnjih po¬
ročilih privlekli na bojišče in v neposred¬
no zaledje do 800.000 mož. V to ogrom¬
no maso ljudi so vključeni tudi številni
oddelki evropskih satelitskih držav, med
n j mi Poljaki, Madžari in Romuni. Boji
ra vsem bojišču postajajo vedno srdi-
t jši, vendar pa Amerikanci menijo, da
sc z zasedbo nekaterih važnih položajev
na srednjem bojišču onemogočali komu¬
nistom izvedbo veleofenzive, kakor so si
jo ti zamišljali.

Truman za sprejem Japonske v organizacijo Zdr. Narodov

V San Franciscu so se zbrali pred-
j stavniki 52 narodov na rbirovni konfe-
| renči za podpis mirovne pogodbe z Ja-
| ponsko.

| Konferenco je v torek zvečer začel
predsednik Truman z govorom, v kate¬
rem je poudarjal cilje, ki jih zasleduje¬
jo Združene Ameriške Države in Orga¬
nizacija Združenih Narodov s to mirov¬
no pogodbo. Glavni njen cilj je zagoto¬
viti mir na Daljnjem Vzhodu. Zato je
treba podvzeti vse da Japonske nihče

ne bo mogel napasti, da pa tudi sama
Japonska ne bo več ogrožala miru. Ja¬
ponska so bo sedaj vrnila v zbor svo¬
bodnih narodov ter bo z njimi utrjeva¬
la in branila mir v svetu in ustvarjala
nove dobrine človeštvu. Tega pa sama
"ne bo mogla vršiti tako dolgo, dokler
bo ogrožena od komunizma. Zato bo pa
tudi ameriška vojska ostala na njenem
ozemlju ter bo Japonska sama tudi
vključena v pacifiški obrambni sistem.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 6. VIII. 1951

PISMO IZ TRSTA

Trst se spe! pripravlja
na volitve

Po odredbi Zavezniške vojaške upra¬
ve bodo v angloameriškem pasu Svobod¬
nega tržaškega ozemlja 7. oktobra t. 1.
zopet upravne volitve. To bodo že druge
upravne volitve. Prve so bile pred dve- ,
ma letoma. (12. in 19. jumja 1949) Ka¬
kor so potekale prve volitve v znamen¬
ju boja med italijjanskimi nacionalisti,
ki zahtevajo prik'jučitev Trsta Italiji,
ter med drug'mi skupinami, ki so proti
tej priključitvi, tako izgleda, da bo tu¬
di pri teh volitvah.

Pri prvih volitvah so bili rezultati na¬
slednji:

I. V mestu Trst:

1. ) Krščanska demokracija 65.627
glasov (39.4%), 25 odbornikov;

2. ) Scci.lističra stia.ka 10.747 gla¬
sov (6.39%) 4 odborniki;

3. ) Ital. so:ial, gibanje (fašisti)
10.741 (6.39%), 4 odborniki;

4. ) R.publlkans..a stranka 9.081 gla¬
sov (5.41%), 3 odborniki;

5. ) Itahjansk blok 8.252 glasov
(4.91%), 3 odborniki;

6 ) Liberalna stranka 3.095 glasov
(3.84%), 1 odbornik;

7. ) Kom. partija (kominform) 35.548
glasov (21.14%, 13 odb-mikov;

8. ) Fronta za neodvisnost Trsta 11.476
glasov (6.83%), 4 odborniki;

9. ) Tržrški blok 4.860 glasov (2.89%),

1 odbornik;

10. ) Ljudska fronta (Titovci) 3.957
gl sov (2.35%), - odbornik;

11. ) Slovenska narodna lista 3.004

glasov (179), 1 odbornik;

12. ) R:pbl. gib. za neodvisnost Trsta

2 291 glasov (1.36%), —

V lilnih upravičencev je bilo takrat
198 300. Volilo jih je 171.096 (86.3%).
N veljavnih glasovnic je bilo 2.961, vel-
jrvnih torej 168.108. Prvih šest strank
se je izreklo za prključitev Trsta Ita
Ii'i. Te so takrat zmagale s 106.108 gla
šovi (64.34%) in debile oziroma si raz-
d lile mesta v upravi in odborih. Vlada¬
le so skrajno šovinistično in krepko izgu¬
bile ra kredi f u pri volilcih. To tudi sa¬
me čutijo in gredo le s strahom na
predsteječe volitve. Zato tudi pozivi ce¬
lo sam ga predsednika italijanske vlade
De Gaspcrija, naj bi se vsi Italijani
združi'i ra eni sami listi, da bi bila nji¬
hova korajža večja. Toda to, izgleda, da
bo propadlo, kajti v Trstu Italijani bolje
poznajo svoj položaj, kot pa ga pozna
De Gasperi. Malo Tržačanov je šovini¬
stov in enotna lista bo verjetno slabše
obrezala p d eno samo parolo “K Itali¬
ji”, kot pa stranke po sistemu prvih
vol tev. Razen tega pa dela Italijanom
t žave tudi to, da bi se morali na enot¬
ni lis*i znajti skupaj s fašisti, med tem
ko b :  se na drugi strani nekako ne šteli
k Italijanom oni ,ki bi glasovali za ko-
minformist?, ki so močni. Te in dmge o-
kolnosti jemljejo v poštev in odklanjajo
enojno listo.

. .II. V pod žoLkih občinah, ki pripada¬
jo angloameriškemu pasu Svobodnega
težaškega ozemlja, pa je bilo pri prvih
Vo’’tvah razm°rje sil sledeče:

1. ) Komunistična partija je dobila
4.183 glasov v Miljah, 1466 glasov v Do¬
lin', 949 glasov v Nabrežini, 345 glasov
v Zgoniku in 97 glasov na Repentabru.
Skuon' 7.040 g’asov.

2. ) Ital. kršč. demokracija je dobila
2042 glasov v Miljah m 569 glasov v
N brežini. Skupno 2611 glasov.

3. ) Ital. socialistična stranka 564 gla¬
sov v Miljah.

4. ltai. republikanska stranka 243
glasov v Miljah.

5. ) Ljudska fronta (titovci) 323 gla¬
sov v Mil.ah, 401 glas v Dolini, 395 gla-
scv v Nabrežini, 148 glasov v Zgoniku
in 86 glasov na Repentabru. Skupno
1353 glasov.

6. ) Slov. neodvisna lista 772 glasov v
Dolini.

7. ) Slov. narodna lista 752 glasov v
Nab^žini, 185 glasov v Zgoniku. Skup¬
no 937 glasov.

8 ) Zv za delavcev in poljedelcev 51
glasov v Nabrežini.

9.) Slov. neodvisna gospodarska zve¬
za 142 glasov na Repentabru.

Če seštejemo glasove enih in drugih,
vid mo, da je bilo za stranke, ki so za
priključitev Svobodnega tržaškega o-
zemlji k Italiji, oddanih skupno 110.836
glasov (69.78%), za stranke pa, ki so
proti pr ključi vi, je bilo oddanih 71.535
glasov (39 22%).

Vprašanje je zdai, koliko se je raz¬
merje sil v teh dveh letih spremenilo.
Vse kaže, da se je nršljenje ljudi res
precej spremenilo, a ne v korist Italije,
temveč v njeno škodo. Misel na samo-

IZ TEDNA V TEDEN

Sz svobodnega sveta

USA: Bivši ameriški predsednik Hoo¬
ver e v v:lik m govoru v državi Iowa
opozoril Amerikance na nevarnost “no¬
tranjega razkroja in duhovnega propa¬
da našega naroda, če ne bomo takoj
p^svtili vso p'zornost zdravljenju da-
n-šnje moralne krize v USA.”

Zun. min. Acheson je obvestil franco¬
sko in angleško vlado o sklepu ameriške
vlade, po katerem bodo USA v prihod- ,
nj ; h štirih mesecih sklenile z Zahodno
Nemčijo vrsto političnih in vojaških po¬
godb, s katerimi bodo Zahodno Nemčijo
kot enakopravno članico politično in vo¬
jaško vključile v zahodnoevropski poli¬
tični in vojaški obrambni sistem. V ta
namen Acheson predlaga konferenco v
Rimu, na kateri naj bi sodelovali zuna¬
nji ministri treh zahodnih velesil in
nemški kancler dr. Adenauer. O izvedbi
teh sklepov ameriške vlade bo Acheson
govoril že v San Franciscu nato pa še
v Washirgtonu z angl. zun. min. Morri¬
sonom in fr. zun. ministrom Schuma-

Slovenski tisk v Argentini

Družabna pravda, september 1951. Iz
vsebine. Zakaj naj študiramo papeške
sccLlne ckrožnice (El), Cesarju, kar je
cesarjevega... (Mgr), V aktivnem or¬
ganizacijskem sodelovanju ter sožrtvo-
vunju je naša moč in naša rešitev (1'ran¬
če žužek), Družina — celica človeške ,
družbe in cerkve (F.D.), Delavec - del- j
ničar svojega podjetja. (R. Smersu),
B-iraga — zagovornik brezpravnih (p.
dr. Hug} Bren OFM), Škof Viljem Ket-
teler — predhodnik Leona XIII. (Drin),
ostala vsebina je poleg nekrologa Msgr.
Francetu Gabrovšku posvečena notran¬
jim problemom Druž. pravde ter pregle¬
du Stud jskega tečaja v Madridu.

stojno tržaško državo je v Tržačanih
med tem časom dozorela iz različnih
vzrokov. Nekateri so tile: 1.) Tržača¬
nom se pod sedanjo angloameriško u-
pravo razmeroma dobro godi. Marshal¬
lov plan je s svojimi krediti storil svo¬
je: pristanišče cela, tvornice so se po¬
pravile in razširile, delajo se javna de¬
la. nemirov ali neredov ni, kdor išče,
ta najde delo in kruh in to je važno. 2.)

I alija jemlje ladjo za ladjo iz tržaške
luke in jih odvaža v Genovo in druga
italijanska pristanišča. Tržačani to ve¬
do, komentirajo, se jeze: Italija jim

jemlje pristaniško delo. 3.) Birokrati¬
zem, ki je tako znan v Italiji, se je pod
Italijani razpasel tudi v Trstu in sedan¬
ji i al.janski oblastniki nimajo nikake
volje ga odpravi-i. Na sprotno, šikani¬
ranje, ki ga izvaja nezmožno in leno
uradništvo po raznih javnih uradih nad
ljudmi, je naravnost škandalozno; 4.)
četudi je mnogo Tržačanov slovenskega
porekla čisto presedlalo na italijanski
jezik, se vendar čuti do neke mere še
povezano s Slovenci; diskriminacija, ki
jo italijanska administracija izvaja nad
Slovenci, do neke mere tudi te ljudi jezi
in jih odklanja od Italijanov. 5.) Tito¬
va politika da v sedanjih časih upati na
izboljšanje izmenjave gospodarskih dob¬
rin in na boljši osebni promet in tako
povprečni Tižačan spet upa, da bo po¬
stal Trst luka srednje Evrope, kot je bil
n.kdaj. Promet z Avstrijo, n. pr. je že
sedaj zelo živahen. Te in druge okolno-
sti gospodarskega in političnega znača¬
ja nagibajo povprečnega Tržačana vse
bolj k misli na samostojen Trst in ta¬
ko se polagoma, a stalno, krepi fronta
za neodvisnost Trsta. Ta fronta, kot
vidimo, se je že pri prvih volitvah poka¬
zala kot jako močna. Pri teh volitvah
pa bo svoje položaje brez dvoma še iz¬
boljšala. Pod takim občim mnenjem je
moral tudi tukajšnji titovski leader Ba-
b č izpr imeniti svoje stališče in se izre¬
či za samostojnost Trsta, med tem ko
je še do nedavnega zagovarjal razko¬
sanje trga ozemlja med Jugoslavijo in
Italijo. Za uveljavitev mirovne pogodbe
in imenovanje guvernerja so se izrekli
tud kom'nf nrmisti, kar tezo italijanašev
o priključitvi k Italiji, dokaj slabi. Da
so za Svobodno tržaško ozemlje čisto
slovnske skupine, kot je Slovenska de¬
mokratska zveza in pa Krščansko social¬
na zveza, to je pa itak znano. Zdaj jih
podp'ra še skupina titovskih disidentov
(Dr. Tončič in dr. Ferfolja kot skupi¬
na .enodvisnih).

Še nekaj dni, pa se bo začel volilni
boj. Videli bomo, krak bo izid. Ne mo¬
ramo biti do tega ind : ferentni, saj bo
veljal kot močen prejudic za nadaljno
usodo Trsta in tukajšnjih Slovencev.

U' 1 R. P.

nom. Navzoči bodo tudi trije zavezniški
visoki komisarji v Nemčiji.

USA izdela letno po izjavi preds. a-
mer š.-re atomske komisije 250 atomskih
bomb.

Prvo atomsko podmornico bo v USA
izdelala Westinghouse Eelectric Co..

USA bo v kratkem končala s postav¬
ljanjem radarske mreže” okoli Evrope,
britanskih otokov in vzdolž obal Sredo¬
zemlja. V ta namen je b : lo določenih
nad eno milijardo dolarjev.

Ameriška FBI je aretirala v Los An¬
gelesu tri, na Havaj h pa sedem vodij
ameriške k munistične stranke.

Jama. ki se bliža z vso naglico nov
ciklon ter prčakujajo novih žrtev na
oteku, ki se še ni opomogel od zadnjega
ciklona, kateri je zahteval nad 100 smrt¬
nih žrtev.

Ameriški poskusni pilot Bridgeman
jo doseg i doslej največjo višino z leta-
1 m. V ret: o^ktivnem lovcu novega ti¬
pa. ki ga sedaj preskušajo, se je dvig¬
nil v viš'no 72 km z leteče trdnjave, ka-
te a je ponesla lovca do višine 20 km. :
Istočasno je dosegel tudi največjo hrži¬
mo in sicer 1600 km na uro. Z višine 72
km ’e kot prvi človek v naravi videl
okroglino zemlje.

95% ameriške bakrene industrije, je
prizadele zaradi nedavne stavke 100.000
dekvcev, ki zahtevajo povišanje plač.

Iz roročila statističnega oddelka UNO
je razv'dno, da je svet v pretekli svet.
vojni izgubil okrog 80 milijonov prebi¬
valcev, od tega 32 milj. na bojnih poljih,
15'20 mil. pri bombnih napadih, 26 mil.
15120 mil. pri bombnih napadih, 25 mil.
1'anjprih, 21 mil. jih je izgubilo celotno
premoženje in 25 mil. Nemcev je bilo
preseljenih iz Srednje Evrope in Daljne¬
ga vzhoda.

PANAMA: Medam p r>ška gosnodar-

ska in socijalna konferenca v Panami
se je v torek končala. Na konferenci so
sprejeli 10 resolucij glede denarnih
problemov obeh Amerik, vprašanja cen
V prevozu materijala po ameriških celi¬
nah, razmerja surovm in tehničnega so¬
delovanja v medameriškem prometu.

ČILE: Či’ski pristanišči Valparaiso
in San An f onio sta zaradi stavke prista¬
niških delavcev pod policijskim nadzor¬
stvom .Mornar'ški oddelki raztovarjajo
in natovarjajo ladje. 1

ANGLIJA: Na kongresu angl. Delav¬
ska zveze (Trade. UnLn) je predsednik
kongresa Roberts imel oster govor proti
tistim elementom v del. stranki, ki s
svojo politiko zmanjš-vanja oborožitve¬
nih streškov ‘igrajo Sovjetom v karte’.
Cilj v čine pripadn kov del. stranke pa
je, delati za obrambo svobode in demo¬
kracijo.

Najhitrejšo b.itansko letalo Sabre
Jet pa je preletelo Atlantski ocean v
si.b to v 4 urah, 18 minutah in 29|2]5
stkundah.

'£a železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Po sklepu
velikih 3 zav. bo Jugoslavija prejela v
t..ku prihodnjih mesec, v ekrog 50 mi¬
lijonov novega posojila v svrho izbolj¬
šanja industr je, obrambe ter ureditve
prehrambenega stanja. Objava o odob-
r. nem posojilu je sledila obisku Truma¬
novega odposlanca Harrimana v Beo¬
gradu.

Na alb. - jug. meji je pršlo do enour¬
nega streljanja med obmejnimi vojaki,
ker so, kot pravijo jug. kom., Albanci
p estepili mejo. Albanci so imeli enega
mrtvega ter tri ranjene.

Tito je preko svoj ga zastopnika Mo¬
še Pi ade odl koval podpredsednika Bra¬
zilije Joaa Cafe Filha z redom, Jug. za¬
stave’ za njegove zasluge. Filho je bil
nato povabljen tudi na Bled k Titu.

Tanjug je te dni objavil načela nove
gospodarske politike v FLRJ, ki bodo
stonTa s 1. jan. 1952. v veljavo. Po teh
načelih se država ne bo spuščala več v
celotno vodstvo gospodarstva, pač pa bo
veTk del iniciative prepuščen zasebni-
k‘m, s veda pa ta iniciativa ne bo sme¬
la preš g"t ;  od države danih navodil m
zakonov. Trgovina bo postavljena na
načelo ponudbe in povprašenja; država
bo določevala cene samo najvažnejšim
predmetom. Zvezna uprava se v delo
posameznih republik ne bo toliko vt'kala
kot doslej. Podjetja bodo smela z za¬
služkom razpolagti po potrebah podje¬
tja, rrepuščajoč državi po zakonu dolo¬
čano količino. Plače se bodo ravnale po
višini dobička podjetij, v primerih pa,
kjer ne bi podjetje moglo plačati delav¬
cev v okviru minimaln : h mezd in plač,
bo za to poskrbela država.

NENADNA SMRT LOUISA ADAMIČA

Dne 4. septembra so listi obiavili pod
senzacionalnimi naslovi poročilo, da je
bil na svojem posestvu v New Jerseyu
umorjen ameriški pisateli — Slovenec
po rodu: Louis Adamič. Ntegovo truplo
so našli v spalnici, čez koleni pa je imel
položeno puško, dočim je hiša že gore¬
la; vendar je zgorela samo kuhinja,
predno so pri s li gasilci, ki so požar po¬
gasili in odkrili truplo.

Pokojni Adamič je odšel iz svoje do¬
movine, ko je bil 14 let star. V Združe¬
nih državah je postal najprej delavec in
pozneje nameščenec v neki slovenski
tiskarni \v New Yorku. Udeležil se je
prve svetovne vojne, prve svoie knjige
na je začel objavljati po 1. 1925. Imel
je srečo, postal je hitro znan in si kma¬
lu ustvaril trden sloves na knjižnem tr¬
gu. V svojih knjigah je popisoval svojo
živbiensko pot, z zgodbami iz svoje do¬
movine in s svojimi doživetji v prvih le¬
tih v Združenih državah je nabral toliko
tistega gradiva, ki je zanimalo bralce,
ker je bilo vse podano na lahek in ro¬
mantičen način. Kakor je izjavil pri
enem svojih obiskov v Ljubljani, je za¬
čel pisati, ne da bi kaj prida obvladal
angleški jezik, jezikovno. mu je vse ro¬
kopise morala prede'ati njegova žena,
roiena Američanka. Med prvimi niego-
vimi knjigami je najbolj znana “The
Cradle of life — Zib-lka življenja”, naj¬
več hrupa pa je dvignila njegova po¬
slednja knjiga “The Dinner at the
White House — Večerja v Beli hiši”, ki
mu je prinesla velik proces, ker ga je
tožil sam bivši predsednik angleške vla¬
de Churchill zaradi tega, češ da je do¬
godke na tisti večerji, pri kateri so bili
! Roosevelt, Churchill in on, popisal tako,

| da so bili žalitev za Churchilla. Založnik
Harpers je res plačal veliko odškodnino
| Churchillu, Adamič pa je poslej postal
bolj propagandist in agitator za Titov
komunizem, kakor pa da bi bil ostal
zvest svoji pisateljski poti.

V politično obračunavanje pa ga je
potegnil stik z domovino, kamor je za-
i čel zahajati takoj po svojih prvih lite¬
rarnih uspehih v New Yorku. Ko je pri¬
šel na prvi obisk domov, mu je sam
Oton Župančič priznal, da je “pisatelj

svetovnih razmerij” in v času diktature
kralja Aleksandra je po daljšem potova¬
nju po Jugoslaviji napisal obsežno knji¬
go proti tej diktaturi. Knjiga sicer ni
imela posebnega učinka, pač pa je iz¬
zvala mnogo političnih sitnosti. Med
drugo svetovno vojno je Adamič takoj
postal močan zagovornik zahtev Jugo-
slaviie, najprej zagovarjal Mihajloviča
in njegovo gibanje, pozneje pa postal
najmočnejše propagandno sredstvo Tita
in njegovega komunizma v Združenih
državah. V tej dobi je prizadejal veliko
škode vsem, ki so se trudili, da bi ohra¬
nili demokracijo našim narodom. Po voj¬
ni pa se je še bolj postavil na stran ko¬
munističnega režima v Jugoslaviji, čim
bolj je delal zanj, tem bolj je ginevala
njegova zvezda med ameriškim občin¬
stvom.

Zadja leta je večkrat potoval v Jugo¬
slavijo, zlasti potem ko je Tito prelomil
s kominformom. Titova vlada mu je po¬
darila vilo na Gorenjskem in Adamič se
je tam naselil. Toda ko je prišel v tes¬
nejši stik s prebivalstvom, je lahko spo¬
znal, koliko je resnice na tem, da je Ti¬
tov režim osrečil ljudstvo a’i pa da je
•Titov komunizem tisti, ki lahko zboljša
življenske pogoje našemu ljudstvu. Za¬
čel je zbirati svojo prtljago, da bi se
vrnil v Združene države, toda Titove
oblasti mu niso marale dati dovoljenja.
Morala je posredovati zanj ameriška
ambasada v Beogradu, da se je mogel
vrniti v New York.

Sedaj so ga našli mrtvega tako, ka¬
kor je moralo končati mnogo takih, ki
so bili v službi komunizma; senzacija je
njegova smrt, kakor je bil on sam sen¬
zacija takrat, ko se je pojavil na trgu
s prvo knjigo. Literarna vrednost nje¬
govih spisov pa ga nikakor ne postavlja
v vrsto vodilnih ameriških sodobnih pi¬
sateljev in ga ni mogoče primerjati no¬
benemu izmed velikih kakor so Dos Pas-
sos, Lewis, Sinclair, Hemingway in
Bromfield. Več uspeha je žel v delih po¬
litične vsebine in po’itična zapletenost
mu je tudi prinesla konec pred tisto le¬
po dobo, v kateri bi mogoče mogel po¬
dati še svoj zadnji veliki tekst. Umrl je
razmeroma mlad, star šele 52 let.

ARGENTINA

Predsednik gral Peron je sprejel
skupino brazilskih časnikarjev. Med
drugim jim je dejal, da bo leto 1952
za Argentino atomsko leto. V labora¬
torijih za proizvajanje atomske ener¬
gije v Barilochah se je prof. Rich¬
terju posrečilo doseči že temperaturo
7 milijonov stopinj, to je stopinja vro¬
čine, ki jo ima sonce na zunanji po¬
vršini. V novem atomskem laborato¬
riju, ki ga grade, pa bo mogoče do¬
seči isto stopnjo vročine, ki jo ima
sonce v notranjosti, to je 30 milijo¬
nov stopinj.

Spričo vedno bolj se zapletajočega
svetovnega položaja, ki zori v novo
svetovno vojno, se je general Peron
zavzemal za obnovitev pakta A.B.C.
to je medsebojne pogodbe med Ar¬
gentino, Brazilijo in Čilom.

Po sklepu Glavne delavske zveze
bo 31. avgust vsakega leta spominski
dan na Evo Peron, ki se je tega dne
odpovedala kandidaturi za podpred¬
sednico republike, ker hoče še naprej
ostati v službi otrok, vseh trpečih in
bednih ter zanje delovati kot navad¬
na članica peronističnega gibanja.

Za poveljnika I. armadnega zbora
v Rosario je imenovan divizijski ge¬
neral Felipe Urdapilleta. Pred odho¬
dom na novo službeno mesto — do-
sedaj je zavzemal visok vojaški polo¬
žaj v Čampo de Mayo — se je v
»spremstvu vojnega ministra generala
Lucera poslovil od predsednika gene¬
rala Perona.

V Buenos Airesu je začel zasedati
I. nacionalni kongres argentinskih
časnikarjev.

Največja argentinska ladja-kitolov-
ka, ki je tudi največja taka ladja na
svetu “Juan Peron” je v angleških
ladjedelnicah v Belfastu že popolno¬
ma zgrajena in je že izvršila tudi
prvo poskusno vožnjo. V kratkem jo
bodo prevzeli predstavniki Argentine
ter se z njo podali na njeni prvi vož¬
nji v domovino.

Argentina in Danska sta sklenili
novo trgovinsko pogodbo. Argentina
bo na Dansko izvažala olje, kože, sve¬
že in posušeno sadje ter ostale polje¬
deljske in industrijske proizvode, iz
Danske bo pa uvažala različne indu¬
strijske izdelke. Danska bo iz Argen¬
tine uvozila raznega blaga v vredno¬
sti 120 milijonov danskih kron, Ar¬
gentina pa iz Danske v vrednosti ne¬
kaj nad 119 milijonov danskih kron.

Prosvetni minister zvezne vlade je
izdal odredbo o zdravniškem pregledu
vseh učencev v zadnjem letniku ljud¬
skih šol, t. j. v šestem razredu. Po
pregledu bodo vsi dobili sanitetne
knjižice, ki jo mora imeti dijak, če
obiskuje srednje šole, drugače pa v
zaposlitvi.

Velika nemška avtomobilska indu¬
strija Merzedes Benz bo po izjavi
svojega predstavnika v Argentini ba¬
rona Korffa še to leto odprla svojo
avtomobilsko tovarno v Argentini.
Tovarna bo v prvi vrsti izdelovala to¬
vorne avtomobile, omnibuse, ladij¬
ske motorje in končno tudi osebne
avtomobile. Iz Nemčije so že na poti
strokovnjaki in Vse strojne naprave.
Tovarna avtomobilov Merzedes Benz
obo v Argentini odprla tudi svojo
avtomobilsko šolo.

“Pueblo”, buenosaireški katoliški
dnevnik, je prejšnji teden objavil dva
pregledna članka o zatiranju kat.
Cerkve v Titovi Jugoslaviji.

Novoimenovani brazilski poslanik
v Buenos Airesu dr. Juan Bautista
Luzardo je pred dnevi izročil genera¬
lu Peronu poverilne listine, s katerim
ga je brazilski predsednik dr. Var-
gas imenoval za svojega poslanika v
Argentini. Kot svojo glavno nalogo
smatra novi poslanik obnovo trgo¬
vinske pogodbe med obema država¬
ma, večano izmenjavo filmov in še
večjo izmenjavo turistov. Po njegvoi
izjavi to ne bo težka naloga, ker sta
Argentina in Brazilija tradicionalni
prijateljici.

Argent. časopisje je te dni obširno
popisovalo novo zgodbo o izgublje¬
nem sinu. Gre tu za uglednega pekov¬
skega mojstra v Mendozi Jorge
Azar-ja, ki ga je pred 47 leti imela
njegova mati s seboj v Beyrutu. Ob
vkrcanju na ladjo pa ji ga je neka
ženska — tedaj enoletnega — ugra¬
bila in z njim izginila. Ko je Jorge
Azar odrastel, je prišel v Argentino,
njegova mati pa je živela v Sev.
Ameriki. Dolga leta sta drug po dru¬
gem poizvedovala in se končno našla.
Mati bo v kratkem prišla po 47 letih
obiskat svojega sina v Argentino,
kjer jo bo pozdravilo 8 vnukov.

Buenos Aires, 6. VIII. 1951

SVOBODNA SLOVLNIIA

Stran 3.

Ilovice: vz Slovenije^

BJu.hiaNCI prihajajo na
OKRAŠENIH VOZOVIH V MARIBOR

Poročali smo, da je mariborski škof
dr. Maksimiljan Deržečnik v poletnih
m secih birm oval otroke v nekaterih
župnijah v ptujskem okraju. Ljudje so
škofa povsod sprejemali tako, kot je bi¬
la to navada prej pri nas. Zbrala se je
vsa fara, postavili so se fantje in dekle¬
ta. Komunistom pa to ni bilo po volji.
V deli so s kakim navdušenjem in lju¬
beznijo je narod povsod sprejemal svoje¬
ga nadpastirja, medtem ko se za kake¬
ga režimskega priganjača ali pa tudi
k m, ministra sploh ne zmeni in te ve¬
ličine pevsod sprejemajo samo Oznovci
in od nje ustrahovani javni uslužbenci.
Zato so komunisti nadalnje birmovanje
škefu dr. Drržečniku po škofiji prepo¬
vedali češ, da je nastopanje ljudi od
bi m^vanju izzvenelo kot protirežimska
manif:stac'ja in vstaj nje “reakcije”, za
katero so bili komunisti prepričani, da
so jo s svojim kivavim nasiljem v zad¬
njih lotih že popolnoma uničili in poko¬
pali vsaj sto klafter gleb ko.

S to prepovedjo pa so komunisti de-
jan-ko uoarili samo sebe.. Ker škof ne
more prihajati več na birmo v posame¬
zne župnije, prihajajo sedaj birmanci
iz teh župnij v Maribor. Pa ne prepla¬
šeno, ampak veselo. Starši okrase svo¬
je vozove in koleseljne s cvetjem ter ta¬
ko vozijo svoje otroke na birmo v Ma-
l.bor. Večkrat se je že zgodilo da se
je po mariborskih ulicah pomikala dol¬
ga vrsta okrašenih vozov z birmanci,
t. ko, da se je v mestu ustavil ves pro¬
met. Komunisti se jeze, ker imajo sedaj
z birmanci še več opravka, kakor ga je
pa bilo poprej, ko je škof lahko birmo-
val po deželi.

UREDBA O UKINITVI PRISILNEGA
DELA SAMO KRINKA ZA
ZAHODNI SVET

V. s Titov propagandni aparat je pred
meseci širil v svet novico, da je sed ko-
munist.čna diktatura omilila svoj režim
napram svojim političnim nasprotnikom.
Kot dokaz za to so navajali uredbo o
ukinitvi prisilnega dela, na katerega so
komunisti poslali na sto in sto tisoče
svojih nasprotnikov.

Iz poročila, ki smo ga dobili od člo¬
veka, ki je bil še nedavno doma, a se
mu je posrečilo pobegniti v svobodni
svet, pa v.dimo, da je ostalo v glavnem
vse pri starem. Za varanje zahodne jav¬
nosti so komunisti res izpraznili neka¬
tera večja in bolj znana taborišča, to¬
da jetnikov niso izpustili, ampak so
jih spravili v druga bolj skrita tabori¬
šča. Taka je n. pr. prisilno taborišče v
Domžalah v smrekovem gozd ču tako
skrito, da ga je t žko najti. Titovci po¬
stopajo s priporniki kot s sužnji. Kaz¬
njenci morajo dosegati celo norme, če
h: čejo dobiti hrano. Od znanih prisil¬

nih tabor.šč v Sloveniji so titovci iz¬
praznili in ukinili prisilno taborišče na
Igu. Iz mariborske kaznilnice pa so že
spomladi premestili jetnike v Novo me¬
sto. Tedaj je bil namreč med komuni¬
sti precejšen preplah, ker so se bali
vojne .Pozneje so pa celice marib. ka¬
znilnice zopet dobile nove stanovalce.

V Ti.o.i Jugoslaviji je po poročilih
z d ma res precej Amerikancev, ki naj
bi nadzirali delitev ameriške pomoči tr-
p č mu in stradajočemu prebivalstvu.
Toda isto poročilo navaja ,da vodijo te
amor š :e ksnrsije po Jugoslaviji samo
zairsljivi titovi k mun'sti in jim kaže¬
jo samo to, kar se jim zdi potrebno,
prikrivajo pa vse, kar bi moglo sedanje¬
mu kom. r ž : mu škodovati. Amerikan-
ci, Im kor tudi ostali in'z'-mci ki potuje¬
jo po Titovini, z narodom ne morejo pri¬
ti v stik, da bi od njega mogli zvedeti
resnico.

Zadnji Rar.kovičovi napovedi o spre¬
membah v sodstvu in uvedbi zakonitosti
v sodnih procesih, se ljudje doma sme¬
jijo, ker vedo, da vse to govore titovi
k.munisti samo zato, da slepijo Ameri¬
ko. Ni izključeno, da bodo po mnenju
ljudi doma, komunisti razne gospodar¬
ske prestopke sodili malo mileje, kakor
se je t 0  dogajalo doslej. V političnih
zadevah se ne bo nič spremenilo, ker
je Ozna tista, ki poskrbi za potrebna
priznanja, organizira procese in določa
tud' kazni. Te pa Rankovič kot njen šef
ni obsodil, zato bo v tem pogledu osta¬
lo stanje nespremenjeno. Sodni postopki
v Titovi Jugoslaviji so čisto navadna
krinka, s katero OZNA pred svetom
zakriva svoje divjanje. Tako je n. pr.
n ka žen ca izjavila pred sodnikom, da
njene obleke in posteljnine OZNOVCI
uradna niso zaplenili, temveč so jo e-
nostavno izropali. Ko je ta ženica od
sodnika zahtevala, naj ji Ozna ugrab¬
ljene stvari vrne, ji je sodn'k dal prav,
rotil jo je pa, naj molči o tem, naj gre
mirno domov ter naj nikar ne dela težav
sebi in sodišču, ker proti OZNI sodišče
nima meči.

Na Angelski gori nad Ajdovščino na
Primorskem so ljudje med kom. držav¬
ljansko vojno kar noreli za Tita in nje¬
govo “osvobodilno partizansko vojsko’’.
Komunisti so v zadnjih letih s svojo go¬
spodarsko politiko tudi tamošnje kme¬
te resn : čno osvobodili vsega, da ljudje
danes nimajo niti najpotrebnejših stva¬
ri za življenje. Zato je tudi nekdanje
navdušenje za rdečega maršala splahne¬
lo. Proti Titu so danes tudi bivši najbolj
! navdušeni partizanski borci, ki kar od-
;  krito pravijo, da so se za Tita borili
I samo enkrat in da se ne bojo nikdar več.
I Za Tita je samo nekaj Oznovcev in kom.
prisklednikov, ki nad ostalimi izvajajo
nasilje.

V Idriji in okolici so se nedavno kla¬
tili cigani, z znaki partizanskih borcev.

Kakor povsod, kjer se pokaže ciganska
nadloga, i-gme več stvari, tako so tudi
cigani v Idriji s partizanskimi znaki
n.kje ukradli 500 dinarjev, na drugem
mestu radijski aparat in druge stvari.
Lju je sj  se šli pritožit na “milico”, ki
se pa za prijave ni zmenila. Ljudje so
si pač mis.ili svoje o obojih.

V Kopru so ustanovili stalno sloven¬
ske gledališče. Z r^dn.mi predstavami
so začeli v diugi polovici avgusta s Can¬
karjevo dramo “Kralj na Betajnovi”.

Ing. Ivan Bartl v Ljubljani je sesta¬
vil nov konstrukcijski gradbeni mate-
rijal, ki ga tvoiijo lesno žaganje, raz¬
ni odpadki kemične industrije in cement.

Umri so: V Ljubljani: Franc Znmc,
•J že šustaišič, Kristina Cervena, roj.
Modic, Katarina Trampuž, roj. Hiršman,
Karel Hladky, Aleksander Stare, Pav¬
la Kavč č, Ivana Fojkar, Tone Jarc, Jo-
s p Jelušič, Franc Drobnič, Neža Kra¬
mar, roj. El kan, Marija Wisiak, roj.
Plut, Albina Prosenik, Viktorija Dolec,
roj. Kiečič, Marija Verbič, Albert Dov¬
gan, Silva Kimovec, Jožko Zajc, Mari¬
ja Šušteršič, Brigita Ferlič, Tilen E-
p’h, Ivan Gregorin, Jakob Plehan, An¬
ton Kovačič, Ivan Car in Viljem Požgaj

V  Kranju, Rudolf Simončič v Mariboru,
Lovrenc P stotnik na Brdu, Marija Ber¬
ger, roj. Ernst v Trbovljah, Ana Jovh
v Vintgarju, Marija Čas, roj. Stanovšek

V  š š anju, Ignac Majnik v Kranju,
T nče Bedina v Kočevju, Marija Kolšek,
roj. Č bela v Celju, Jože Zaman v Dol¬
njem Biričevem, Jul j .na Dedič, roj. Ško¬
fič v Mariboru, Ivan Ogrin na Laverci,
Francka Čop na Jesenicah, Frančiška
Metilovšek v Zagor u, Simon Švajger v
Ptuju, Alojzij Kobal v Idriji, Francka
Lukač, roj Viol e v Kranju in Frančiška
Burd’an v Laškem.

Pravico do vzgoje mladine si laste sa¬
mo komunisti. Glasilo ljubljanske kom.

vlade Poročevalec se je nedavno zelo
ob-tgnil ob kaplana v Leskovcu pri Kr¬
škem, ki se je na okrajnem prosvetnem
sve.u pritožil, da mu je učiteljica, neka
P.rčeva, ouvajaia oiroke na izlet, kjer
da so “rajši poslušali njeno razlago pri-
rodn.h pojavov, razvoja narave ali pa
se igrali z žogo, “kakor pa da bi prišli
k veronauku. S tem korakom se je do-
lični kaplan komunistom z-lo zameril.
Zato omenjeni ljb. list ogorčeno vzkli¬
ka:

“Ustava določa svobodo veroizpovedi,
V-rouk lahko poseča, kdor pač hoče.
Ljudska oblast, socialistična oblast, pa
bo z vsemi silami podpirala samo tisto
vzgojo, ki bo mladino vzgajala v resnič¬
no social.stičntm duhu. Zato je narav¬
nost nesramno, če kdo pr.čakuje, da bo
ljudska oblast zavirala socialistično
vzgojo mladine na račun če-a drugega.
.Danes je jasno, da v resnično poštenem
duhu lahko vzgajajo mladino samo tisti,
ki so v narodnoosvobodilni borbi dokaza¬
li svojo nacionalno poštenost in požr¬
tvovalnost in ostali dosledno 'zvesti tra¬
dicijam osvobodilne borbe in tudi v tem
duhu vzgaja-i mladino! Samo ti imajo
moralno pravico in dolžnost vzgajati na¬
šo mladino in samo tem bo ljudska ob¬
last nudilo vso pomot.”

Kako pa znajo komunisti vzgajati
mladino, je znano .Saj smo tudi že po¬
novno navajali na tem mestu porazne
ugotovitve, do katerih so prišle same se¬
danje kom. oblasti doma, ki so se zgro-
z le ob splesni posurovelosti in pokvarje¬
nosti doraščajoče mladine ter so morale
proti njim najstrožje poostriti šolske
disciplinske predpise. Pa kakor vidimo
s komu isti rad :  tega ne belijo dosti
glav. Nj m je glavno, da ustvarjajo ka¬
der za svojo stranko s kvarjenjem mla¬
dine. Kaj bo pa pozneje narod s tako
mladino počel, jih dosti ne briga.

Slovenci v Argentini

ilue wr **s Aires

Dr. Frido Pogačnik odšel v USA. V
torek zjutraj je odšel v USA g. dr. Fri¬
do Pogačnik, biv. poslaniški svetnik v
Berlinu. G. dr. Pogačnik je begunska
leta preživel v Rimu ter je vedno poma¬
gal Soc. odboru pri reševanju slov. be¬
gunskega vprašanja. Z ostalimi slov. be¬
gunci, ki so bili po raznih beg. tabori¬
ščih v Italiji, je leta 1948 emigriral v

Tomaževič in gdč. Pavla Zupanc. V po-
n deljek, 3. septembra sta pa sklenila
zakonski zvezo v cerkvi Marije Pomoč-
riee v Don Boscovem zavodu v Ramos
Mejia g. dr. Frank Luskar, zdravnik iz
Malargiie in gdč. Katarina Vedenik, ki
je pred dnevi prispela iz Avstrije v Ar-
g nMno. Oba para je poročil g. Janko
Merrik. čestitamo!

t Terezija Kralj. Iz Ljubljane je pri-

Argentino, kjer se je tudi vidno udej- spel radiogram, da je dne 27. avgusta

stvoval v slovenski protikomunistični
skupnosti. Bil je aktiven član Društva
Slovencev in podpredsednik Slov. kat %
akad. starešinstva. V novi domovini mu
želimo veliko sreče in uspehov.

Pred svojim odhodom v USA nas je
g. dr. Pogačnik naprosil za objavo spo¬
ročila, da iskreno obžaluje, da se ni
mogel osebno posloviti od svojih prija¬
teljev in znancev. Zato to stori po Svo¬
bodni Sloveniji ter vse iskreno pozdrav¬
lja in jim želi vso nadalnjo srečo.
OSEBNE NOVICE

Poroki. V nedeljo, 2. septembra, sta
se poročila v farni cerkvi v San Justo
ob pol dvanajstih dopolne g. Anton

t. 1. umrla v ljubljan ki bolnišnici v sta¬
rosti 62 let ga Terezija Kralj, iz Vrh¬
polj št. 1, občina št. Vid pri Stični. Po-

ALI BOMO?

Mn-go rojakov se je v prvih dveh
tednih nabiralne akcije odzvalo m pri¬
skočilo na pomoč slovenskemu seme¬
nišču, da se mu omeg-či nadaljnji ob¬
stoj. Vsem prav iskrena zahvala! Po¬
kazali so, da med nami katoliška zavest
n. um.la, p-k_zaU so, da razumejo, ka¬
dar gre za velike in važne reči.

Ta mesec september je mesec sloven¬
skega semenišča v Argentini. Odbor, ki
ima nalogo poskrbeli za obstoj seme-
r, šča, more danes podati že nekoliko
pregleda o tem, kaj je že doseženega.
Dve nalogi sta pred nami: Poskroeti
najprej sredstva za preureditev in opre¬
mo sem n šča, isteča-no pa organizirati
stalni vir za vzdrževanje.

Sledeči pr. gl d Vam pokaže, kako so
se sredstva v pr, ih dveh tednih zbirala.
Prvi teden je bilo zbranih $ 7.123 darov
in $ 6 950 posojila. V naslednjem ted¬
nu pa je vsota darov zrasla že na število
$ 13 381 od 13/ d r^valcev ter $ 12.150
posejil od 18 upnikov. Poleg tega pa so
že p is ela prva poroč la o zbiranju
stalnih podpornikov slov. semenišča: 73
os b je plačalo septemberski obrok
$ 715 iz Lanusa, Capitala (Flores in Flo-
resta), Villa Dominico ter Carapaehay.
Cerkvena nabirka na Belgrano je 26.8.
prinesla $ 995. Skupna zbrana vsota je
torei $ 27.220.—- .

Če se po pretehtanju teh prvih šte¬
vilk vprašamo, ali bom-o zmogli, moremo
že sklepati, da b’mo. Toda en pogoj pa
je — solelova i moramo vsi! Upamo,
da bo ta pogoj izpolnil vsak roiak. Za¬
to smo tudi mnenja, da bo ob zaključku
toga srmenišk^ga m"seca moglo pove¬
dati poročilo, da smo izpolnili vso nalo¬
go. ..

P trebe so stalne, semenišče moramo
vzdrževati Slovenci sami, ne računajmo
na p-^m^č dmgh. Obves‘i f e vse tiste
Slovence, ki morda za zadevo še ne ve¬
do, ker do njih povabilo še ni prišlo.
Vsi, prav vsi sodelujemo in pomagajmo.
V velikih časih živimo, dokažimo pred
svetom, da smo jim dorasli!

Darov 0  sprejemajo vsi naši čč. gg.
slov. dušni pastirji, Dušnopastirska pi¬
sarna, Victor Martinez 50 in vsi razna-
šalci “Oznanila”.

Odbor za slov. sem. v Argentini

kojnica je bila vzorna mati peterih
ctrok, ki vsi žalujejo zanjo doma. Tu
n, d n-mi pa njen mož g. Jože Kralj,
kateremu ob težkem ž’vljenskem udar¬
cu izrekamo globoko sožalje.

Slovenski Pevski Zbor "Gallus * 9

vabi vse rojake na

DRUŽABNI VEČER

ki bo v soboto 15. septembra ob 20 pri DEKLEVI na Jorge Newbery
35G8 (blizu Chacarite).

Na sporedu je petje, šaljiva pošta, amerikanska ženitev, srečolov,

ples itd.

Titov komunizem

Pregled.

Izdaja NO za
Svobodno
Evropo.

Odgovorni

urednik

Dr. M. Krek

O PREUSMERITVI JUGOSLAVIJE

“Preusmeritev jugoslovanske zunanje
politike in koncesije, ki jih je Tito dal,
so res velikega pomena. Toda glede os¬
nov komunistične diktature, je Tito ostal
zvest komunistični veri in praksi. Tito
ni mogel odstraniti ne zaskrbljenosti in
ne nezaupnosti zapadnega sveta. “New
York Times” je napisal dne 26. decem¬
bra 1949, ko so ameriška letala začela
pristajati v Jugoslaviji: Motil bi se, ako
bi kdo mislil, da ta pogodba pomeni, da
smo mi odobrili Titovo diktaturo, če bo
Tito želel, da bi ga sprejeli med naše |
prijatelje, ho moral razumeti, da ie za
prijateljstvo treba dveh. Mi bomo Tlelali j
z njim le, če bo tudi on držal obojestran¬
sko koristne obljube. Toda po vseh iz¬
kušnjah, ki jih imamo, bomo ostali
skrajno previdni z njim dokler bo trdil,
da je komunist in dokler se bo obnašal
kot diktator...”

V PRIMERU SOVJETSKEGA
NAPADA

“V primeru, da bi bila Jugoslavija
napadena neposredno, ni dvoma, da se
ne bi njena vojska junaško zoperstavi- j

la potem, ko bi iz ravnin odstopila v hri¬
bovje. Če bi so iz tega razvila svetovna
Vojna, bi Tito postal zaveznik zapada
in sobojevnik za zapadna izročila kultu¬
re in črnike...”

“Toda zgodi se lahko nekaj nepred-
Vid nega. Ako se Sovjeti zaženejo proti
Evropi,, se lahko zgodi, da se izognejo
Jugoslavije in jo odsekajo od zapada.
V tem rrime.u bi postalo za Tita že
mnogo težje, da se pridruži ‘zapadnim
l akcij ona j m In gre z njimi proti na¬
prednim silam komunizma’. Stranka in
oficirski zbor bi mu stala ob strani, če bi
bila Jugoslavija napadena neposredno,
toda težje bo dobil to oporo, če bi moral
iti v borbo proti sovietski vojski tudi
v primeru, da bi ta Jugoslavije ne ogro¬
žala neposrf dno. Tito je sicer obljub 1,
da bo sp'štoval odloke Združenih naro¬
dov proti vsakemu napadalcu. Izkuš¬
nje nas uče, da je besedo ‘napadalec’
mogoče tolmačiti na različne načine...”

VRNITEV NA STARO... ?

“Glavno vprašafije je sedaj, ali bo Ti¬
to spričo čedalje hujšega vzhodnega
pri iška in spričo vedno večje njegove
potr be po zapadni pomoči, polagoma le
prisiljen, c’a olajša politično in gospo-
dasko trpljenje jugoslovanskih narodov.
Jugoslovanski komunisti zatrjujejo, da
sta Tito in njegova vlada danes bolj
priljubljena kot kdaj popreje. Bog ve,
če je to res? Res je, da mnogim im-
ponira ošabni nastop Titov proti sovjet¬
skemu velikanu... So prav gotovo tudi

takšni ljudje, ki jih je sprva bilo sram
služiti Titovemu režimu, a ki so si doslej
zamazali roke tako, da jim ni več mo¬
goče, da bi se izvlekli iz režimskih mrež.
Ti sedaj glasno povdarjajo , da so Titu
zvesti. Teh je veliko, tudi takih, ki niso
člani stranke. Morda olajšujejo očitke
svoje vesti s samoprevaro, da je Tito
navsezadnje le — dober Jugoslovan...”

“Tako bo jugoslovansko ljudstvo mo¬
ralo pač nadaljevati svoje trpljenje in
svoj boj. To junaško, a nesrečno ljud-
s vo se ja že dolga stoletja v preteklo¬
sti borilo za svobodo, a najvišjega pla¬
čila, to je popolne svobode nikdar ni do¬
seglo... ‘B dite brez skrbi’, so me neka¬
teri nagovarjali, ‘doslej smo še vedno
uspeli obračunati z vsakim tiranom.
Prož'veli smo premnogo slabih režimov.
Tudi Titov bo izginil nekega one’. Toda
rodoljub', ki so globlje razmišljali o zgo¬
dovini svojega naroda in o njegovih so¬
dobnih izkušnjah, so tem besedam še
pristavili: ‘Da, Tito bo izgin'1, toda kdo
pride za njim? Težko si kot demokrati
zam šljamo katerokoli vlado v Jugosla¬
viji, proti kateri bi ne morali nastopiti
kot opozicija’. To se sliši kot slaba šala.
Toda ljudje, ki nekaj vedo o jugoslovan¬
ski politiki in ki jim je usoda tega ljud¬
stva pri srcu, iz teh besed slišijo tragi¬
čen varnostni klic. Ti Ijirije tudi razu-
m jo, da bo mir na Balkanu in v Evro¬
pi v veliki meri odv'sen od tega, kako
m^čna, kako med seboj povezana in ka¬
ko d'm"kratično urejena bo Jugoslavi¬
ja bodočnosti...”

“VPRAŠAL SEM AMERIKANCE...”

Amerikanec kateremu je dr. Korbe 1

dal prebrati rokopis, ga je vrnil s pri¬
pombami, ki jih objavljamo prav zato,
k r izvirajo od ameriškega opazovalca
in osvetljujejo ozadje ameriškega zadr¬
žanja napram sedanjemu rež.mu. Pri¬
pombe so tele:

“Ni Vam treba spreminjati Vašega
rokopisa. Kajti, stvarno govorjeno, niti
politika, niti polit.čne metode Titove
vlade se niso v nčemur spremenile. Za¬
radi t.ga pa tudi ni nobenih sprememb
v političnem življenju jugoslovenskega
dižavljana.

“Na splošno bi dejal tole: Ljudje da¬
li s smejo —- in jim je celo zapovedano
— zmerjati in preklinjati Rusijo prav
tako glasno, kot psujejo Amerikance.
Rusijo smejo seveda kritizirati samo v
toliko, v kolikor je zatajila in izdala ko-
munlz m, k r je samo jugoslovanski ko¬
munizem pravoveren in izviren. V teh
mejah se danes sme javno kritizirati.
Toda že to je ogromnega pomena za na¬
šo staro debre prijatelje v Beog.adu, ki
redi politiz rajo in sedaj končno^e sme¬
jo glasno govoriti o politiki. Komunisti
sami so sTno aktivni in ambleijozni v
tem oziru. Morajo se pač braniti
‘proti “psovkam” Kcminforma. To pa
mor'jo samo tako, da druge ljudi pre-
p ičujejo kdo ima prav in kdo ne. S tem
pa je že vpeljana — diskusija. No, se¬
daj se diskutira povsodi.

“G'spod°rski poležai ie hu ; ši kot kdai
poprej. St ki s zapadom se dobro razvi¬
jajo in daj"jo vsaj skromno upanje, da
so bodo razmere kdaj pozneje le izbolj¬
šal'. Jug°slovan c ki km°t je v pasivnem
odporu. To ja edini način, kako razloži¬
ti drugače nerazumljiv pojav, da Beo¬

grajčani že dolge mesece niso videli me¬
sa. Na svobodnem trgu morajo plačeva¬
ti okupne cene za vsako blago. Opazil
sem, da so letos ljudje morda malo bolj¬
še oblečeni in obuti, kot so bili lani ali
je na diugi s rani tudi res, da letos manj
j do in tudi slabše.... Na kratko poveda-
n , v političn.m in gospodarskem oziru
traja s ari komunizem dalje in je v
mnog h ozirih slabši in bolj nečloveški
kot je sovjetski.”

“Ljudstvo seveda zasleduje ameriško
politiko s Titom z največjim zanima¬
nj m. Ne-komunisti se z njo strinjajo
samo v toliko, v kolikor upajo, da bodo
Amer kanci sčasoma Tita le prisilili do
tega, da bo moral popustiti. Rekel bi, da
v Jugoslaviji nisem deb i vt ; sa, vsaj ne
v isti nieri kot po drug h komunističnih
državah, da ljuds vo vidi- v vojni edino
r r  š v in edino upanje, da se režim
spremeni.”

“Kaj glede bodočnosti...? V primeru
sovjetskega napada na Jugoslavijo se bo
T tova vlada gotovo branila. Prepad
med Titom in Moskvo je postal preglo¬
bok, da bi ga idejno sorodstvo moglo
p-cmostii, a Tito je šol tako daleč v bor¬
bi proti Stalinovem revizionizmu, da se¬
daj Kardelj govori celo o sovjetskem
imperijarzmu.

“Popolnoma drugo vprašanje pa je,
kaj bi Titcva vlada storila, če bi Sovje
ti napadli Nemčijo in Avstrijo. Zdi se
mi, da bo poskušala ostati nevtralna ka¬
kor dolgo bo pač mogla. Teda ker bi tak-
š n napad ne ; zb'žno povzročil evropsko
in svet~vno vojno, bi bili Jugoslovani
potegnjeni v voino — na strani zapada.
Vsaj meni se tako zdi.”

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 6. VIII. 1951

SLOVENCI

Španija

Šudiski tečaj kat. akademikov

V dneh od 13. do 20. julija t. 1. je
imela ZSKV v Madridu 4. študijski te¬
čaj. Tečaja se je udeležilo veliko članov
ZSKV iz Belgije in Francije poleg vseh
članov v Šparnji in več slovenskih du¬
hovnikov. Slovenski protikomunisti s
celega sveta so s svojo podporo, mate-
rijaino in duhovno, ogromno pripomogli
k uspešnosti tečaja. Vsako jutranjo sve¬
to m:šo je daroval vodja barcelonskega
ciiuštva SICVD Plamen č. g. Stanko Jaz¬
bec, ki je tudi začel vsak študijski dan
z duhovno mislijo, ki so bile: Evropska
kr za in katoliški izobraženci; O notran¬
jem ž vljtnju; O stanovski dolžnosti; O
mdi’vi in mrd taci ji; O milosti;- O lju-
brzni do bližnjega.

Prvo predavanje “Cerkev — življenj¬
sko počilo družbe’’ js imel dr. Valter
D rmota, prof. f lozofije. Opozoril je na
krizo ustanov zapadne civilizacije in
poudaril potrebo po cerkvenem pojmo¬
vanju družbe. Drugo predavanje “Kr¬
ščansko pojmovanie države’’ je izdelal
Antolin, dipl. pravnik, ki je razlagal
osnevne po’me o državi in vlogo, ki jo
igra v odnosu do Cerkve in človeka.
Prrd-vanje “S f anovec ob končanem stu¬
dim in njegovo delo za slovensko skup¬
nost” ie imel stud. econom. Bernik s
k(vef"ratom dipl. iur. Petra Markeža.
Obd~laH sta emigracijo s soeiološko-
ps^oLš^ga stališča, posebej visokošol¬
ska ndadmo in pa bistvo inteligenčnega
pok 1 ‘ca in dela. Tretji dan je predaval
dipl. iur. Peter Markež o “krščanskem
komora ti vi zmu”. ki ga je obdelal do
p drebnosti. G. Arnež, dipl. econom. in

PO SVETU

lic. v soc. in pol. vedah je govoril o
“svobodnom gospodarstvu, načrtnem
gospodarstvu in socializaciji’’. Prišel je
do zaključka, da je edina rešitev za
splcšno blaginjo socialni nauk papežev.
Dr. Jacint Eterovič, O. P. je predaval o
“krščanskem univerzalizmu in medna¬
rodnem sodelovanju” in ugotovil, da
mednarodne odnose lahko pravilno ure-
di'a le k v ščanska pravičnost in ljubezen.
O vprašanju Koroške je poslal referat
dr. Joško Tišler predsednik NO za Ko¬
roško, ref°rat o Primorski pa prof. dr.
Jože Velikonja. Ekonom Klopčič je pre¬
daval o d Q m n grafskih problemih Slove¬
nije, medtem ko so posebne komispie raz¬
pravljale o vprašanju nadaljevanja štu-
diia, o emigraciji, ena pa je sestavliala
resolucijo, ki je bila ob zaključku tečaja
spreieta. R°soluciio sestavlja 7 točk, ki
se dotokn°io obnove družbe po krščan¬
skih načelih, vloge držav, vnrašania go¬
spodarstva, stanovske ureditve države,
stanovske reorganizacije katoliških
društev v emigraciji, sodelovanja med
stanovi in slovenstva”, ki biva na svoii
z°mlii. v°ndar izven meja zasužnjene
domovine”. #

An ali j a

FANTJE SE ŽENIJO

V cerkvi Kristusa kralia v Coventry-
ju sta 4. avo-usta t. 1. sklenila zakonsko
zvezo g. Valentin Pregeli in gdč. Armi-
da Forgiarini. Dne 6. avgusta sta se pa
v isti cerkvi noročila g. Jakob žučko in
gdč. Marian Wilson. V Aberdare v Juž¬
nem Walesu sta si pa obljubila zakon¬
sko zvpstoho g. Jože Klemenčič in gdč.
Nancy Bailey. čestitamo!

T, a v ti s

MARIJANSKO SLAVJE V LANUSIJ
Preteklo nedeljo je naša slovenska
skupnost spet doživela dan, ki bo ostal
zapisan v zgodovini našega bivanja v
Argentini in nam bo delal čast, dokler
se bo omenjalo naše ime.

Neumorni g. Janez Hladnik je dosegel,
da je Fatimska Mati božja obiskala tu¬
di njegovo, pravkar ustanovljeno faro
sv. Jožefa v Pompeo. Je to velik osebni
uspeh g. Hladnika, kajti organizirati ta¬
ko slovesnost med versko nevednim in
brezbrižnim ljudstvom je kaj tvegana
stvar, ki bi se je skoro noben argentin¬
ski duhovnik ne podstopil. -

Toda g. Hladnik je zaupal neomajno
v pomoč Matere božje, ki je doslej že
tolikokrat dokazala nam vsem svojo po¬
moč. In ni bil varan.

Najprej mu je Bog dal krasno vreme.
Kdor pozna Lanus, ve kaj to pomeni.
Prijazno so migljale zvezde južnega ne¬
ba, ko je v soboto 1. septembra Marija-
Romarica ob desetih ponoči dospela na
lanuški kolodvor.

Tam so jo sprejeli lanuški župniki,

f Rozalija Golež. Iz Maribora je pri¬
spela v Buenos Aires žalostna novica,
da je 25. avgusta t.l. preminula v 60.1e-
tu starosti vzorna slovenska mati ga
Rrzalija Golež, roj. Kante. Pokopali so
jo istotam 27. avgusta t. 1. V Argentini
ž-luje zanjo njen sin g. Karel Golež s
svojo d už no, kateremu izrekamo glo¬
boko sožalje.

predstavniki oblasti in velika, za Lanus
izredna množica, okoli 6.000 ljudi. Na¬
vdušenje je bilo nepopisno, pokale so
bombe, rakete so razsvetljevale toplo
noč, ljudje so vzklikali in peli in tako
je ogromni sprevod prispel okoli polno¬
či v skromno cerkvico sv. Jožefa, kjer je
Mati božja zasedla položaj, ki ji je bil
določen. Procesije se je udeležila tudi
skupina Slovencev z zastavo Brezjanske
Marije in z g. župnikom Oreharjem na
čelu. <-

Nedelja je našla Lanus čisto spreme¬
njen. Z novo zgrajenega zvonika so od¬
mevale potom zvočnika nabožne pesmi in
zvonenje zvonov rimskih cerkva je s
plošč vabilo vernike, da obiščejo nebeško
Mater.

Slovenci so imeli svojo pobožnost ob
osmih zjutraj. Maševal je g. Orehar, ki
je v pridigi poudaril, da je uspeh, ki ga
je doživel g. Hladnik, plod njegove ne¬
sebičnosti, ker ni nikdar iskal sebe. Pri
maši je dovršeno pel slovenski lanuški
cerkveni pevski zbor pod vodstvom g.
Špacapana.

Ob enajskih je bil g. Janez Hladnik
prezentiran na novo župnijo. Ustoličenje
je izvršil župnik iz župnije v La-
nusu Oeste, kamor je dosedaj spadala
novo ustanovljena župnija. Ganljiv je
bil prizor, ko se je po obedu dvignil,
objel in poljubil g. Janeza.

Slovenci so se potem razšli po znanih
družinah, med tem pa so prihajali že no¬
vi od vseh strani, da prisostvujejo slo¬
venski pobožnosti na čast Fatimski
kraljici. Ob pol petih se je nabralo nad

POM

Agenda Si)ncomieiidas

25 DE MAYO 140, Piso 2°, Ofic. 15 T. E. 34-8661, 33-7294

Vašim svojcem pošiljamo v domovino po najhitrejši poti iz naših skla¬
dišč v Trstu živila in ostalo blago po sledečih cenah za 1 kg netto:

Zgoraj navedenim cenam je treba dodati še stroške za paketiranje in
odpošiljatev in sicer za paket 5 kg $ 30.—, za paket 9 kg netto $ 40.—,
in za pakete po 20 kg netto $ 50.—. Pošiljke lahko sestavljate poljubno.
Za pakete težje od 20 kg dajemo posebne popuste.

Posebni paketi:

1 vreča 45 kg najfinejše kanadske bele moke 00

zapakirane v dvojni vreči ... $ 242.—

45 kg netto koruzne moke v vreči . 235.—

45 kg netto sladkorja v vreči . 400.—

45 kg netto riža v vreči . 400.—

Pošiljamo tudi pakete, ki jih pripravi stranka sama.

Važno: Blago prispe hitro v 20 dneh. Paketi so zavarovani. — Vsako
škodo povrnemo.

Uradne ure: od 9. do 12. ure dop. in od 15. do 19. ure pop. Tudi ob
sobotah.

Iz notranjosti lahko pošiljate denar po giro postal na naslov: SITAŠ-
KLIČAN.


300 rojakov, ki so hvaležno sprejeli le¬
pe besede g. svetnika Alojzija Košmer-
lja, ki je znal ubrati najbolj globoke
strune naših slovenskih src. Sledile so
pete litanije in nato se je večina poda¬
la k znancem v slovenski del Lanusa,
kjer hišice rastejo iz zemlje kot gobe
po dežju in pričajo o čudoviti volji do
obstanka, ki jo izpričujejo naši ljudje.
Še pozno v noč je vladalo po naših dru¬
žinah v Lanusu praznično razpoloženje.

Pobožnosti na čast Materi božji se
bodo nadaljevale čez teden do sobote, ko
bo Marija ob sedemnajstih nastopila
znova svojo pot v prestolnico. V četrtek
in petek imajo Slovenci od 19.—20. ure
še dve pobožnosti, da tako tudi naša
skupnost doprinese svoj delež k zmago¬
slavju nebeške kraljice, ki ga te dni do¬
življa v fari g. Hladnika v Lanusu.

31endoza

Baragova  akademija pri nas je
bila prisrčno doživetje. Ob štirih pop.
se je naša skupnost zelo številno zbra¬
la pri Srcu Marijinem. Mnogi so radi
bolezni morali ostati doma. Po večerni¬
cah v cerkvi, smo se vsuli v dvorano,
kjer je že naznanjal vrišč naših otrok,
da bo danes nekaj posebnega. Društvo
je pripravilo dobri dve uri trajajočo aka¬
demijo. Najprej sta nastopila dva slov.
dečka, ki sta se pričkala o Baragi; pri¬
družil se jima je mal Indijanček s pere¬
si na glavi in vsi trije so ugotovili isto:
“Baraga je naš ’. Zarnikova Kristina je
deklamirala “Daj nam vodnika!” Moš¬
ki zbor je pod vodstvom g. Janeza Pla-
hute zapel pesem o Mariji-Morski zvez¬
di, ki je Barago vodila petkrat po mor¬
ju in neštetokrat po velikanskih jeze¬
rih. Sledil je izčrpen govor, v katerem
je g. Tone Ogrin iz San Luisa podal
lik svetniškega škofa - slavljenca in ap¬
likacijo na naše življenje. Nato pa so
nastopili dečki z igrico v treh dejanjih.
Režiral jo je g. Plahuta. Zaposlil je sko¬
ro vse slovenske dečke, ki so se v. svo¬
jih vlogah dobro počutili. Režiser je
spravil na oder tudi pravo pravcato ko¬
zo, ki je spadala v vaško okolje, v kate¬
rem se je igrica odigravala. Scene s ko¬
zo so otročad izredno razgibale, a niso
nič motile sicer resne teme. Naslednja
točka programa je bil prizor pri vaš¬
kem znamenju “Naše male modrujejo”,
ki ga je režiral g. Rudi Hirschegger. Ka¬
kor poprej dečki, so se zdaj tudi dekli¬
ce odrezale. Za sklep je izzvenela pe¬
sem “Slovenec sem”.

Z akademijo smo poživili navdušenje
za Barago, hkrati pa preživeli eno po¬
poldne doma na vasi. Prisrčna zahvala
za to gre vsem sodelavcem, zlasti obe¬
ma režiserjema, moškemu zboru in g.
predavatelju. Režiranje iger je tu težko,
ker smo raztreseni na vse strani, ker so
otroci dopoldne in popoldne v šolah,
zlasti pa, ker ni odrov z rekviziti. Tu v
begati Mendozi se nihče ne zanima za
oder ali gledališče razen ras Slovencev.
Končno ima pa režiser vendar le trojno
zadoščenje: Veselo pripravljenost igral¬
cev, hvaležnost gledalcev in zavest, da
je dal življenju skupnosti novega žago--
na.

Družmska sreča. V družini ge Ane
in g. Luke Grintal se je rodila hčerka.
Iskreno čestitamo!

V nedeljo 19. avg. smo obhajali srebr¬
ni redovniški jubilej naše gostiteljice č.
Matere prednice pri frančiškankah. Njej
ie bila posvečena slov. maša in pridiga,
nakar se ji je šlo poklonit zastopstvo
Slovencev, ki ji je izročilo skromno da¬
rilo.

Minamar

Vesela novica. V družini g. Mirka
Agr ša in nj gove ge Ane, roj. Buh so
dobili hčerko, ki bo pri krstu dobila ime
Marija — Ana. Srečnim staršem iskre¬
no česUfamo!

Villa Bomiitieo

t Alojzij Puntar. V nedeljo, 19. avgu¬
sta t. 1. se je težko ponesrečil Jože Pun¬
tar, stanujoč v Villa Dominico. Tega
dne je odšel z vozom na obisk k svoj¬
cem. Na proti domov se je voz prevrnil
ter pokopal pod sabo Jožeta Puntarja.
S težkimi poškodbami so ga prepeljali v
bolnišnico, kjer jim je po štiridnevnem
trpljenju, previden s sv. zakramenti,
podlegel.

Pok. Alojzij Puntar je bil rojen 1.
1903 v Senušah pri Krškem. V Argen¬
tino je prispel leta 1927 ter je bil tu

Tvoji prijatelji, starši bodo praznova¬
li god in rojstni dan morda šele čez ne¬
kaj tednov in prazniki so še daleč, če
pa misliš poslati pravočasno kakšno le¬
po darilo, pošlji lepo knjigo in... kupi jo
danes. V slovenski pisarni je še vedno
naprodaj nekaj izvodov Kalinove črne
maše, Novačanovega Petega Evangelija.

zaposlen kot tesar. Pred 16. leti se je
vrnil domov po ženo ter je sedaj živel
z njo in dvema hčerkama v Villa Do-
minico. «

Pokojnik je bil skrben gospodar in do¬
ber oče. Udeleževal se je tudi raznih
prireditev, ki so jih začeli prirerajti po
svojem prihodu v Argentino slov. proti¬
komunistični emigranti. Tako se je ude¬
ležil tudi let. lepega skupnega romanja
Slovencev v Lujan ter je bil ginjen nad
vsem Marijinim slavjem.

Maša za trideseti dan smrti bo 22.
septembra t. 1. ob 6.55 v kapeli Herma-
nas Adoratrices, Malvinas 166, Buenos
Aires.

Naj počiva v miru, preostalim naše
sožalje!

drustvenToglasnik

Riglerjev učbenik kasteljanskega jezi¬
ka bo šel v kratkem v tiskarno. Papir
za knjigo je že nakupljen. Sedaj bi bilo
treba še kupiti plošče za ofset tisk, ker
se je treba bati, da se bodo plošče po¬
dražile. Zato se danes obračamo na vse
Slovence, ki se za to potrebno knjigo
zanimajo, da naj se nanjo naroče in
pošljejo zanjo ves znesek to je $ 30.—
ali pa vsaj polovico tega zneska to je
15.—.

Ostale rojake, ki so se na knjigo pred¬
naročili in prednaročnino tudi plačali
pa lepo prosimo, da-če jim je le mnogo-
če, vplačajo še drugo polovico zneska
za knjigo in s tem omogočijo nabavo
plošč še po prvotni ceni in pospešijo na¬
tisk knjige.

Društvo Slovencev opozarja m lepo
preši vse člane in članice, ki so še v za¬
ostanku s članarino in posmrtninskim
p ispevkom, da nič več ne odlašajo s pla¬
čilom, temveč naj to takoj store, vseka¬
kor pa do konca tega meseca.

SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE
KNJIŽNICE

Meško Franc Ksaver: Pot spokorni¬
kov. 1.517.

Meško Franc Ksaver: Pri Hrastovih.
634, 634a.

Meško Franc Ksaver: Samsonova

smrt. 635.

Meško Franc Ksaver: Življenje odte¬
ka. 97.

Metzger Maks: Monika potuje na Ma¬
dagaskar. 488.

Milčinski Franc: Iz delovanja mladin¬
skega sodnika 2.314.

Milčinski dr. Franc: Ptički brez gne¬
zda. 71, 71a, 71b.

Milčinski Franc: Sejmski tatje. 72,
72a, 72b, 72c.

Milčinski Fran: Tolovaj Mataj in dru¬
ge slovenske pravljice. 2.570.

Mirovič: Za narod. 61311-11.

Mladika. Družinski list s spodobami
Letnik V. Leto 1924. 524.

Letnik VI. Leto 1925. 525.

Letnik VII. Leto 1926. 526.

Letnik XVIII, Leto 1937. 537.

Mladika. (Goriška) Leto 1922, štev. 12

Mladika (Celjska)

Leto 1930, Letnik XI-10.

Leto 1932, Letnik XIII-9.

Leto 1933, Letnik XIV-1, 9, 10, 11,
12. 569.

Mladika (Celjska)

Leto 1934, Letnik XV-1, 2,

Leto 1935, Letnik XVI-11,

Leto 1937, Letnik XVIII-8, 9, 10, 12.
570.

Molek Martin: Florjan Skomljan.

(Podobe iz naroda). 604.
Moderndorfer Vinko: Pripovedke. —
2.885.

Murnik Rado: Hči grofa Blagaja.

(Roman). 731.

Nestro: Izgubljeni rod. Clevelandčan
na obisku v domovini. Zabavni
ocvirki. 3.502.

Nemcova Božena — Joža Glonar: Ba¬
bica. (Slike iz življenja na kmetih).
499.

Nicodemi Dario: Postružka. (Ro¬

man). 446.

Novi svet. (Družinski list, letnik XII.
L. 1949. 3.201.

Crczy: — Baronica: Ljubezen, ki re¬
šuje. (Roman). I. in II. knjiga. 423,
424.

Crczy — Poljanec: Za Cezarja. (Ro-
Pajkova Pavlina: Uslišana. (Povest).
613|I.

Pangrac Juraj: Dajte mu nazaj, kar
je njegovega (Povest). 69, 59a, 59b.
Pastuškin: Križev pot Petra Kupljeni¬
ka. (Zgodovinska povest). 2.529.
Pollico Silvio — Dr. A. Budal: Moje
ječe. (Roman). 410.

Perri Francesco — dr. Joža Lovren¬
čič: Neznani učenec. (Zgodovinski
roman iz Kristusovih časov). 427.
Perko Pavel: Goljuf, (črtica). 68, 68a.
Perko Pavel: Na vrhovih. (Povest).
69, 69a, 69b.

Pirandello Luigi — B. Borko: Pokojni
Matija Pascal. (Roman). 3.251.
Planinec A.: Na Vrbovem.( Povest)
708.

Planinac Josip: Drobne povesti. 1.517.
Plesnič Ferko: Mojca in drugi spisi.
1.676.

Plestenjak Jan: Bajtarji. (Povest)

191.

Plestenjak Jan: Herodež. (Povest).
477.

Plestenjak Jan: Lovrač. (Povest). 89,
89a, 89b.

Podgoričan: Joanes studiosus. 606.
Podgoričan: Kako se ježenil Kobale-
žev Matija. 606.

Podgoričan: Ljudska osveta 605.

ZASTOJ V PERZIJI
Harrimanovo posredniško delo je za
nekaj dni prevzel USA poslanik Grady,
ki pa je tudi obupal nad uspehom akci¬
je, češ da so Perzijci nepopustljivi. Med¬
tem pa že pridobiva na splošnosti mne¬
nje treznih politikov, da Perzija tako
dolgo ne bo mogla vzdržati, ako bodo
še naprej vse rafinerije stale in ne bo
nob'ne prodaje. Zato je vlada zaprosila
UNO, da ji pošlje nekaj strokovnjakov,
kajti Angleži že odhajajo. Ostalo j : h je
samo toliko, kolikor jih je treba za nuj¬
no varstvo petrolejskih črpalnih naprav.

Med kupci perzijskega nacionalizira-
nega petroleja se je najprej javila Polj¬
ska, katere ponudbo trenutno perzijska
vlada študira. Za njo pa Češka.

"ČASA  18 O V  U 55  eaa*ar,n,a in

OLAZABAL 2336 T. E. 76-9160

(pol kvadre od ogla Cabildo 2300)

Novorojenčkovi: jedilni pribor iz alpake srebra v etuiju. — Cena: 14,
22, 23 in 36 pesov.

Predelava starega nakita v moderne oblike: v 18 krt zlatu in srebru.
Popravila ur in nakita. Graviranje in nabiranje perl.

Še traja jubilejni popust pri nakupu.

Slovenske molitvenike

££ r i s t u .*s h r a l j u j 99

podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice...
prave FOTOGRAFIJE SLOVENIJE in albume...
vse potrebščine za šolo, za pisarno, za dom. . .
nalivna peresa, svinčnike, birome...

Vam nudi

SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULLA’
Victor Martinez 39 — Capital

Imprenta ''Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644