Nase trgovinske razmere. »V tretje gre rado«, pravi pregovor. Ko sem pred nekaj tedni pod omeajenim naslovom opisoval hiranje naSe trgovine, priporočal sem v d?eh člankih, naj bi se cvet naSih rodoljubov zbral in ustanovil med našim ljudstvono. toii potrebne trgoviaske zadruge. V njih naj bi se zbrala vsa mod naše trgovine, ker le tako bi bilo moč konkurirati z nasprotnikom, kateri ima žaiibog sedaj skoro vso trgovino v svojih rokah. Zlasti sem opozarjal na naSo lesno trgovino ob Dravi, ter povdarjal, da pred vsem nam treba ustanoviti zadrugo za središče lesne trgovine na Spod. Štajerskem. Da sem o vseh teh razmerah scdil prav, pokazal je zopet jasno zadnji lesni semenj v Ptuju ob Katarininem. Vsakovrstnega blsga se je pripeljalo iz KoroSke in Pohorja nad 50 vagonov in čez 30 pplavov, tako, da je je bilo res prav tesno na sejmiilču, Še bolj tesno pa je biio trgovcem, ki so z velikimi težavami in stroški spravili blago na trg, pa kmalu videli, da bodo delali le v svojo iz- gubo. Le malo kupcev in še ti so slabi, ker »letina slaba, denarja ni«, slišalo se je do njih. Razume se lahko, da pri takih razmerah na sejmu ni bilo veselo, prodajalci so končno oddajali blago v očitno izgubo, zatrjujoč, da jih drugokrat ne bode z lepa več kdo videl na ondotnem sejmu. Toda za nekoga so bile te raznaere prav kakor pSenica v klasju in ta je znani žid. VidevSi toliko blaga pa malo kupcev, je ceno že naprej določil, pa tudi po tej in Se nižji ceni veliko blaga dobil. Torej koroški- in pohorski kinetje oiso prisli na sejem z blagom, da bi kaj pošteno stržili, niti da bi kmetom v dolinah postregli s pržstnim blagom, nego oni so na s?ojih sp^avih in vagonih pripeljali le — židov dobiček! Kaj je temu krivo, aoio te gori nekoliko povedali. Slaba vinska letina, vsled katere kmet posebao v jeseni stiska z novci, ko ima Se toliko drugih stroško?. Tudi se po zimi malo popravlja ter to delo odlaga na spo mlad in se zanaša na takratni sejem. Toda vsejedno bi še marsikdo rad kaj kupil, ko ne bi trebalo takoj plačati, ko bi namreč dobil blago na upanje. Morda mu že bližnja bodočnost zagotavlja, da bode dobil tu in tam novce, ali ravno sedaj jih še nima. Vsled tega kupčijo raje odloži. Kadar pa pride resen čas za stavbo in popra/ljanje, takrat pa ravno sejma ni in on hočeš, nočeš, moraš imeti blago. Kje ga takrat vzeti, če ga ni drugje, nego pri židu. Ge je tudi dražje in siabeje — boljše blago baje ti razpoSiljajo v tujino, — za naSega kmeta in trpina je že dobro kakorsno je. In če on ravno nima v rokah denarja, pa ima morda kaj pridelkov, vina ali zrnja, tudi s temi žid baranta, toda seveda po kaj znižani ceni. Ali če tudi teh ktnet, uboga para nima za oddati, pa ima morda lepo polje ali pa dober vinograd, kjer se kažejo izvrstni pridelki. Tudi na to nado kmeta »milostni gospod« da nekaj blaga in tako priveže na se cele kraje, kjer se trpeSe ljudstvo muči in dela za — njegov dobiček. Ali ni slika ta iz naših poljan ob Dravi dovolj žalostna in britka? Toda to Se ni najhuiše, veS baje Se pride. Pri takih razmerah bode seveda nastai upljiv židovskega delovanja čedalje večji, da bo konečno imel vse pod svcjim klobukom. Navrh — tako sem slišal — pa baje Se stavi mesto Ptui svojo parno žago, da bode ona s svojimi izdelki izpodrinila kmetske trgovce, ki se Se zdaj oglašajo na sejmu, tako da bodo ubogi kmetje res za gotovo prisiljeni kupiti blago !e iz njihovih rok. S tem pa bodo prišli popolnoma v oblast nemSkožidovske klike, kar je menda ža davno preračuojen načrt omenjenega njih delovanja. Ali naj se jim toraj prepusti kar ves blagostan prelepih okrajev Slov. goric, Ljutomera, Haloz in Se več? Ali naj mi mežimo, medtem ko sovražnik tako marljivo dela v naš pogin? Dragi bratje rojaki, tega ne! Sedaj še je čas, da tudi mi kaj napravimo, dokler namreč nimamo 8e popolnoma zvezane roke. To pa storitno le, ako se stresemo nameravane odvisnosti od židovsko - nemSke strani ter se postavimo popoluoma na lastne noge. To pa dosežemo na dva načina. Prvič skrbimo, da zopet oživimo hirajoče lesne 8ejme v Ptuju 8 tem, da se jih obilno udeležimo in ondi kraetje Ie s kmeti, kakor brat z bratom trgujemo. Da se to pomnoži, bi bil prav umesten 3e jedeo novi sejem proti koncu majoika, ko je setev končana, pa je pred koSnjo Se najlepši čas za stavbe pohištev in drugih poprav, za kar se potrebuie les. Vrhtega imajo takrat Pohorci največ blaga pripravljenega za oddati. S tem bi bilo pomagano le v nekoliko. Da pa bi se naša domača trgovina za stalno postavila na lastne noge, nam je neobhodno potrebna čvrsta z a d r u g a, katera bi polagoma postala središče vse naSe trgovine. Ona bi kupovala ob sejmih od kmetov les in ga ob priložnostib oddajala kmetom, vselej po primerni ceni. Ona bi lahko posredovala ob večjih potrebah lesa, da bi se ta preskrbel in ne jemal iz rok, katere potem kmeta bičajo in tlačijo. Ona bi tudi lahko skupljevala pridelke n. pr. vino in zrnje, katerega sedaj gorjaaci dobivajo za drag denar iz tujine, medtem, ko ga ubogi kmetje v dolini ne morejo spraviti v denar. Vse to bi zadruga lahko storila mislimo da od začetka z ne prevelikim kapitalom, ker bi se zraven tudi veliko z zameniavanjem kupčevalo. S časoma pa bi vse naraslo samo ob sebi, samo da se stvar vzame v prave roke. Ker je ta zadeva jako velike važnosti za razvoi naSe trgovine, oziroma blagostanja nažega ijudstva, ne morem si kaj, da ne bi je Se enkrat priporočal v prevdarek naSim rodoljubcm. Naj bi se sklicala kje skupSčina mož, vnetih za blagor ljadstva, kjer bi se vse to obravnavalo in sklenilo, potem tudi •Jvrsto delovati. To bi se labko storilo že tekom zime, da v spomladi že lahko začnemo z dejanji pod zastavo »Zadruga za lesotrStvo v Ptuju«! Naj bi te vrstice ne ostale samo na suhem papirju, naj bi se ne menilo samo o njih in prevdarjalo, dokler bi se stvar zopet ne založila med mnoge že osnovane načrte in pozabila. Predragi rojaki, tega ne! Lotimo se vendar že enkrat r e s n o dela, s katerim edino le bomo osvobodili sebe in svoje potomce tujega jarma in tako zagotovili v naSem ljudstvu obstatiek! Nobenega izgovora drugega sedaj, na delo rojaki, na delo! Kmet iz Pohorja.