
шта г . cena 60 Шп	Celle, 16. Januar 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LASKO/MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Hara drevesa padajo
v Celju so te dni začeli žagati stara drevesa, ker so že ogrožala
•arnost oziroma so grozila, da se bodo sama podrla. Gre veči-
loma za topole, ki so jih zasadili takoj po vojni v akcijah za hitro
•zelenitev mesta. Topoli res hitro rastejo, vendar pa tudi hitro
»starüo in odmrejo, zato jih bodo zamenjali z lipami, ki imajo
laljšo življenjsko dobo. Delavci Vrtnarstva bodo (oziroma so že)
»odrli nekaj topolov ob Ljubljanski cesti (pri Ojstrici) in do
polovice požagali topole v drevoredu ob Ulici XIV. divizije (če
se bodo potem ta drevesa obrasla, bo topolov drevored ostal še
пекад časa), potrebno pa je bilo porušiti še nekaj posameznih
dreves v Celju, kot na primer veliko akacijo ob Opekarniški ulici
(na fotografiji). Vrtnaiji pa im^o precej težav z novimi nasadi
oziroma z nepridipravi, ki lomijo mlada drevesa. Tako so na
primer odlomili vrhove štirih lip pri Ojstrici in s tem naredili
precejšnjo škodo.
S. Š.. Foto: EDI MASNEC
Znanje priteka tudi z igra
Zanimivi poskusi šolanja na nižji
stopnji. Stran 5.
Je biia iatija res brez prave posadlie
Položaj KK Šmarje naj bi rešil ukrep družbenega varstva.
Stran 2.
Srečanje z najboljšimi športniiii
Poleg športnikov leta v Celju razglasili tudi najobetav-
nejše. Stran 12.
Razprodane razprodaje
Pri obutvi Je že taifo, enak naval
pričakujejo tudi pri konfekciji
Razprodaje gredo vsako
leto bolje v »prodno«. Lju-
dje so se že navadili, da se
znižanja pričnejo takoj po
Novem letu in postajajo
razprodaje glavni čas naku-
pov sezonske obutve in
oblačil. Razprodaje obutve
so se pričele takoj po praz-
nikih, delovni organizaciji
Tkanina in Teko pa bosta
pričeli z razprodajo 20. ja-
nuarja.
V Borovu so v prvih treh
dneh razprodaje prodali sko-
raj vse, le tu pa tam je še
kakšen par čevljev ali zim-
skih škornjev, pa tudi to bo
šlo še preden bo razprodaja
zaključena. Na zalogi so ime-
li največ ženskih škornjev,
malo pa je bilo moške in
otroške obutve. Vendar, pra-
vijo v trgovini, naval v začet-
ku razprodaje ne more po-
kriti prodaje za ves mesec,
saj je trgovina sedaj bolj
prazna, pošiljke obutve za
sezono pomlad-poletje pa
bodo pričele prihajati šele
meseca marca.
Tudi v Alpini gre prodaja
dobro. Od vsega kar so imeli
- to pa je vsa sezonska obu-
tev - imajo na zalogi še do-
volj ženskih škornjev, od
moških pa so jim ostali le še
trije pari. V Alpini pravijo,
da se jim razprodaje izplača-
jo in so veseli, da bodo novo
sezono pričeli z majhnimi za-
logami. Veseli pa so tudi ku-
pci, saj je na razprodaji blago
prve kakovosti in krojeno po
najnovejši modi.
Tudi znižanja so kar pri-
vlačna, s^ so od 10 (vendar v
zelo redkih primerih) do 50
odstotkov, v povprečju pa se
gibljejo od 30 do 40 odstot-
kov. V Alpini bo razprodaja
do 14. februaija, v Borovu
pa, dokler pač bo.
Na posezonsko znižanje se
pripravljajo tudi v posloval-
nicah delovnih organizacij
Teko in Tkanina.
V Teku bodo znižali vso
otroško, žensko in moško
konfekcijo, pletenine, srajce,
usnjeno galanterijo in še kaj.
Vsa znižanja bodo enotna -
cene v razprodaji bodo manj-
še za 40 odstotkov. Zagotav-
ljajo, da bodo razprodajah
resnično vse kar je bilo nove-
ga v jesensko-zimski sezoni
85/86.
Tako kot v Teku bo razpro-
d^a v Tkanini do 1. februar-
ja. Niso se še dokončno do-
govorili kakšna bodo zniža-
nja, v povprečju pa naj bi vse
blago znižali za 40 odstotkov.
Tudi v Tkanini zagotavljajo,
da im^o dovolj blaga na raz-
polago in se dogovaijajo s
proizvíyalci o dodatnih koli-
činah. Razprodajah bodo
vse, od konfekcije do plete-
nin in perila, športno kon-
fekcijo pa bodo pričeli raz-
prodiuati po 10. februaiju.
Po razprodaji obutve v Ce-
lju lahko sklepamo, da so si
ljudje vendarle privarčevali
пекгџ denarja, kljub prazni-
kom, ali pa morda velja tisto,
kar je rekla ena izmed proda-
jalk, da namreč tisti, ki ku-
pujejo na razprodajah silve-
strujejo doma.
VIOLETA
V. EINSPIELER
Skupno do pravih dokumentov
Sindikati imajo v tem času
'eliko dela. V večini občin-
kih organizacij se priprav-
|ajo na zasedanje najvišjih
»rganov - skupščin, v Žalcu
»a so to že opravili včeraj. Ob
em so vse bolj poglobljene
»riprave na slovenski in jugo-
.lovanski kongres Zveze sin-
Ukatov, precej dela pa zahte-
vajo še priprave na skupščin-
Jie volitve in vključevanje v
avno razpravo o kritični ana-
izi političnega sistema soci-
Uističnega samoupravljanja.
' Podobno kot drugod so se
»riprave na skupščino občin-
ike organizacije pričele v Celju
se lani spomladi s pripravami
ia občne zbore osnovnih orga-
nizacij. »Priprave so pokazale
'eliko zanimanje za sodelova-
nje članstva, še zlasti pri izbiri
Istih, ki bodo vodili sindikal-
no organizacijo v naslednjem
obdobju,« pravi predsednik
občinskega sveta Zveze sindi-
katov í'ranci Vrbnjak.
V poročilu o delu v zadnjem
štiriletnem obdobju v celjskih
sindikatih ugotavljajo, daje bi-
lo vloženih veliko naporov
predvsem v krepitev dela in
ustvarjanje pogojev za obvla-
dovanje razmer, vendar kljub
izrazitemu porastu prisotnosti
sindikata na vseh področjih
življenja še ne morejo biti za-
dovoljni. Gospodarske razme-
re namreč niso omogočile
uresničitve vseh ciljev in nalog
sindikatov. Padanje življery-
ske ravni delavcev se je izrazi-
to odrazilo tudi v Celju, brez
jasne poti za boljši družbeno
ekonomski položaj delavcev
paje tudi težko voditi sindikal-
na prizadevanja.
Za Celje je značilna tudi do-
bra obravnava osnutkov kon-
gresnih dokumentov. Pri-
pomb in spreminjajočih pred-
logov je bilo res veliko. Med
drugim za poročilo o delu ugo-
tavljajo. da je presplošno pri
ugotovitvah in nedorečeno pri
odprtih nalogah. Manjka oce-
na naložb, ki smo jih pričeli v
tem obdobju brez soglasja sin-
dikatov, čeprav gre za velike
porabnike energije (železarna
Jesenice, Kidričevo), premalo
je o nosilcih izgub (Gorenje,
IMV ...), manjka ocena nizke
družbene produktivnosti.
Tudi z osnutkom Resolucije
v Celju niso zadovoljni. Med
problemi in pojavi v preteklem
obdobju in nalogami za naprej
je premalo zveze. Pisana je za
forume, manj za članstvo in
njegove osnovne organizacije.
Bolj je treba naglasiti odgovor-
nost za uresničevanje sprejetih
sklepov in usmeritev, poudari-
ti nujnost skupne politike. So-
cialna politika je v Resoluciji
razbita in nepopolna, premalo
pa je tudi govora o uresničeva-
ryu kolektivne pogodbe in
sploh položaju delavcev zapo-
slenih pri obrtnikih.
Številne pripombe, tudi na
Statut, so v Celju odraz teženj,
da bi bili dokumenti kongresa
slovenskih sindikatov takšni,
kakršne želijo. Temu bo name-
njena tudi vrsta tematskih raz-
prav, ki jih bodo v občini pri-
pravili skupno s klubom samo-
uprav^jalcev, vseh 24 delega-
tov za kongres iz občine pa bo
pripravilo razprave.
MILENA B. POKLIČ
Za najodgovornejše dolžno-
sti v občinski organizaciji so
skupščini predlagani: za
predsednika občinskega sve-
ta Peter Privšek iz delovne or-
ganizacije Ljubečna, za pod-
predsednika še naprej Jože
Zimšek, za sekretarko pa Maj-
da Meštrov.
( Idilične novoletne praz-
^ nike s krepkim mrazom
\ so državljanom priskr-
, beli kalkulatorji pri INI,
ïJUGOPETROLU in po-
f dobnih petrokemijskih
ei firmah. Množica lastni-
i kov peči na olje je bre-
1 zupno obletavala črpal-
^'ke. Če je to ogrevanje
* ljudi za višje cene, po-
^ tem so ubrali prave stni-
ij ne. Kot če bi nekdo zaprl
j, ljudem zrak. Pristali bi
J na vsako ceno, ko bi jim
f zmanjkovalo sape. Hva-
la za čestitke!
TEDNIK, 14. 1. 1971)

2. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
Je bila ladja res brez prave posadke?
Položaj KK Šmar/e naj bi rešil ukrep družbenega varstva
Lanska izguba Hmezadovega Kme-
tijskega kombinata Šmarje pri Jel-
šah se je približala dvestotim milijo-
nom dinarjev. Bolj kot sama številka
skrbi dejstvo, da se rdeča krivulja
zadnja štiri leta strmo vzpenja in da
je noben sanacijski načrt do sedaj ni
mogel umiriti. Štiriletne slabe izkuš-
nje torej terjajo učinkovito akcijo, v
kateri ne more biti več prostora, še
manj pa časa za sentimentalnost.
Brez pravih obetov za prihodnje je
bil tudi poslednji kombinatov sanacij-
ski program, s katerim se je šmarski
izvršni svet ukvarjal ob koncu prete-
klega leta. Zanesljive poti k boljšemu
gospodarjenju niso nakazovale niti
kasnejše dopolnitve tega dokumenta.
Oceni izvršnega sveta šmarske občin-
ske skupščine so svojo dodali še stro-
kovnjaki na ravni Hmezada. Pobuda
na zadnji seji izvršnega sveta, da je
rešitev možna edinole z ukrepom
družbenega varstva, je bila pravilna.
O tej pobudi je pred kratkim raz-
pravljal tudi komite občinske konfe-
rence zveze komunistov Šmarje pri
Jelšah. Tudi ta organ se strinja z oce-
no, da je dopolnjeni kombinatov sana-
cijski program pomanjkljiv, zlasti v
njegovem kadrovskem delu. Poudaril
je, da sedanji položaj v Kmetijskem
kombinatu že dlje časa slabo vpliva na
kooperantske odnose ter da skrhani
odnosi med Celjsko mesno industrijo
in Kmetijskim kombinatom iz Šmarja
težave pri urejanju dohodkovnih od-
nosov le še povečujejo. Komiteje izre-
kel nezaupnico sedanjemu vodstvu
Kmetijskega kombinata Šmarje in
podprl pobudo izvršnega sveta.
Začasno družbeno varstvo v Kmetij-
skem kombinatu Šmarje pri Jelšah
mora biti pod okriljem kolektivnega
poslovodnega organa, so si v občini
edini. Poiskati ljudi, ki bi bili kos tej
zahtevni nalogi, pa je sedaj glavna na-
loga vseh, ki v občini Šmarje rešujejo
ladjo oziroma njeno posadko. Do zase-
danja vseh treh zborov šmarske občin-
ske skupščine, ki bo predvidoma 29.
januarja, morajo biti stvari jasne. Zad-
njo besedo bodo imeli delegati.
MARJELA AGREŽ
Jubileji
gasilskih
društev
Letos bodo na celjskem
območju slavila pomemb-
nejše obletnice obstoja na-
slednja gasilska društva:
100 let GD Ljubno ob Savi-
nji in Vransko, 90 let GD
Bistrica ob Sotli, 80 let GD
Prekopa in Letuš, 60 let
GD Rečica ob Savinji, Pa-
rižlje in Zabukovica, 50 let
industrijsko gasilsko dru-
štvo EMO in GD Vinski
vrh, 40 let GD Frankolovo,
Ostrožno, Šmartno v Rožni
dolini, Dobriša vas ter in-
dustrijski gasilski društvi v
Tovarni volnenih odej
Škofja vas in tovarni noga-
vic Polzela.	TV
Prekinitev dela v
osrednji celjski
lekarni
če ne bi šlo zares, bi biij
prekinitev dela v osrednji
karnlški enoti v središču C«,
Ija kar nekoliko smešna. V p^.
tek se je namreč na vratih na,
enkrat (ob 13.20) pojavil na
pis: »Zaprto zaradi delovnegj
sestanka.« Še dobro, pravijo
politiki, da so takoj obvestili
občinski svet zveze sindika-
tov in občinski komite Zveze
komunistov. Tudi to je poma,
galo, da so že čez 15 minut
(13.35) z delom pričeli v mini.
maini zasedbi (en delavec).
Razlogi za prekinitev dela so
bili tudi v lekarni številni. Naj.
bolj odločno izrečena je bila
zahteva po višjih osebnih do.
hodkih, ki je menda kar upra.
vičena. Natančneje bo to poka.
zalo gradivo o gibanjih oseb-
nih dohodkov v sorodnih de-
javnostih v Sloveniji, ki ga bo-
do pripravili do prihodnjega
sestanka 10. februaija. Sicer pa
so delavci izrekali tudi pomi-
sleke o smotrnosti togega
vztrajanja pri natančnih izra-
čunih možnosti za dvig oseb-
nih dohodkov. Sredstva bi jim
namreč omogočala povečanje
osebnih dohodkov z 5 do 8 od',
stotkov. Očitno pa se je v le-
karni zapletlo tudi pri medse-
bojnih odnosih in odnosih de-
lavci - vodstvo.
Prva letošnja prekinitev dela
v celjskih občini je bila dokaj
zgodnja, sicer paje v veliki me-
ri podobna šestim lanskim
prekinitvam. Ko so na občin-
skem sindikalnem svetu raz-
vrščali razloge zanje so ugoto-
vili, da so jih povzročili slabi
medsebojni odnosi, slaba ob-
veščenost, na tretjem mestu
nizki osebni dohodki, nato za-
pleti z nagrajevanjem po delu,
pa še nezadovoljstvo z delom
vodstvenih delavcev in zaradi
rastočih življenjskih stroškov
zaskrbljenost za socialno var-
nost.
MILENA B. POKLIC
Kritična analiza v razpravi
Kritična analiza delova-
nja političnega sistema so-
cialističnega samouprav-
ljanja, ki jo je skoraj tri leta
pripravljal Zvezni družbeni
svet za vprašanja družbene
ureditve, je v Sloveniji v
javni razpravi od 7. januar-
ja, ko je predsedstvo Repu-
bliške konference SZDL
sprejelo program aktivno-
sti v javni razpravi. Na celj-
skem območju so priprave
na javno razpravo zaključe-
ne, sama javna razprava o
kritični analizi pa se bo raz-
mahnila prihodnji teden.
Časa za razpravo je malo,
saj bodo vsebinske povzetke
strnili že sredi marca na seji
republiške konference, njen
pomen pa je velik. Spodbu-
diti želi predvsem kritično
preverjanje prakse v vsakem
okolju in oblikovanje pred-
logov za odpravljanje slabo-
sti. Kritična analiza vsebuje
vrsto predlogov za neposred-
no spreminjanje razmer, za
katere je bil na zvezni ravni
dosežen sporazum. Spreme-
nilo bi se naj 20 ustavnih do-
ločil, 140 določil Zakona o
združenem delu in vrsta dru-
gih predpisov. O spremem-
bah bi se naj izrekli vsi.
Predlaganih sprememb je
veliko, zato vseh seveda ne
bo mogoče obravnavati pov-
sod. Ker je Socialistična zve-
za temeljni nosilec in uskla-
jevalec javne razprave, so se
o poteku javne razprave na
našem območju dogovorili
na Medobčinskem svetu
SZDL. Socialistična zveza
bo organizirala razpravo v
krajevnih organizacijah
predvsem o temeljnih vpra-
šanjih političnega sistema,
zlasti delegatskega in komu-
nalnega sistema, o ustavno-
sti, zakonitosti, o delu druž-
benopolitičnih organizacij,
društev... V organizacijah
združenega dela bodo vodili
razprave sindikati. Ti name-
ravajo pozornost nameniti
zlasti odločanju delavcev v
organizacijah združenega
dela, družbeni reprodukciji,
delovanju delegatskega si-
stema - skratka tistim vpra-
šanjem, s katerimi se najbolj
pogosto srečujejo.
Povsod so se odločili, da
bodo razprave o kritični ana-
lizi povezali z drugo politič-
no dejavnostjo. V krajevnih
organizacijah Socialistične
zveze bodo povezane predv-
sem s kandidacijskimi kon-
ferencami, v združenem delu
pa bodo, na primer v celjski
občini, razprave potekale na
ravni vodstev družbenopoli-
tičnih organizacijah.
MILENA B. POKLIC
Niso Čisto zadovoljni
Preti programsko konferenco šentjurskih
komunistov
šentjurski komunisti se v
tem času pripravljajo na
volilno-programsko konfe-
renco, ki bo februarja in
ocenjujejo svoje delo v pre-
teklem letu. Menijo, da so
bili na nekaterih področjih
uspešni, drugod pa bodo
morali še marsikaj storiti.
Tako jim še vedno ni uspe-
lo, da bi osnovne organizaci-
je postale nosilke aktivnosti.
Predvsem manjše osnovne
organizacije se preveč uk-
varjajo z notranjo disciplino,
torej same s seboj, premalo
pa z aktualnimi družbenimi
dogajanji. Težave pri delu
imajo predvsem organizacije
v krajevnih skupnostih, ki so
večinoma maloštevilne in se-
stavljene iz upokojencev in
študentov. Ostali komunisti
v krajevnih skupnostih pa se
večinoma vključujejo v delo
organizacij v svojih delovnih
okoljih.
Ocenjujejo, da so imeli več
uspehov pri uresničevanju
programa gospodarske sta-
bilizacije, pri pripravi plan-
skih dokumentov, in nagra-
jevanju po delu. Menijo, da
je uspeh že to, da je gospo-
darstvo občine ob koncu leta
poslovalo brez izgub. Eden
od vzrokov naj bi bila pravil-
na kadrovska politika, saj so
v delovnih organizacijah,
kjer so imeli težave, zame-
njali vodilne. Kljub temu, da
niso imeli izgub, pa komuni-
sti menijo, da z doseženimi
rezultati ne morejo biti zado-
voljni, saj niso dosegli načr-
tovanega obsega proizvod-
nje in izvoza, povečujejo pa
se zaloge in nelikvidnost. Se
posebej pa jih skrbi, ker v
razvoju ne dosegajo bistve-
nih premikov, ampak vsako
leto bolj zaostajajo.
Pri pripravi načrtov za na-
slednje obdobje ocenjujejo,
da so se uspešno vključili v
vse faze in zagotovili predv-
sem demokratičnost postop-
ka in usklajevanje načrtov v
materialnimi možnostmi.
Aktivni so bili tudi pri razvi-
janju nagrajevanja po delu in
prerazporeditvah osebnih
dohodkov v korist delavcev
v neposredni proizvodnji.
Dograditi pa bodo morali
kriterije za nagrajevanje de-
lavcev na kreativnih delov-
nih mestih.
TC
V času priprav na volilno-
programsko konferenco so
evidentirali kandidate za
najodgovornejše funkcije v
občinskem komiteju komu-
nistov v Šentjurju. Za pred-
sednika so predlagali Stan-
ka Lesniko, za sekretarja
Martina Voduška, v pred-
sedstvo pa so evidentirali:
Iva Grčarja, Bogdana Kne-
za, Mirana Korena, Zdenko
Plavsteiner, Dušana Pun-
gartnika, Rada Tržana,
Slavka Zalokarja in Jožeta
Žnidarja.
Po izsiljenih sestankih višje plače
RutiarjI so prekinili tielo, ker niso bili zatiovoljni z osebnimi tiobotiki
»Raven osebnih dohod-
kov za januar 1986 naj bi
bila za enako število oprav-
ljenih delovnih dni kot v
novembru in ob doseženi
dnevni povprečni proizvod-
nji 18.500 ton enaka ravni
osebnih dohodkov v novem-
bru 1985, pri čemer se bo v
okviru resolucijskih določil
upoštevala inflacija,« je pr-
vi in gotovo najpomemb-
nejši sklep delavskega sve-
ta velenjskega rudnika lig-
nita, ki se je zaradi izsilje-
nih sestankov, ki se jih je v
petek in soboto udeležilo
približno 750 velenjskih ru-
darjev, sestal v torek na
izredni seji.
Z drugimi besedami pove-
dano, čeprav je šlo v primeru
izsiljenih sestankov v velenj-
skem rudniku lignita za očit-
no izsiljevanje, tako je vsaj
moč soditi po dosedanjih
razpravah in čeprav je spo-
četka kazalo, da vodstvo ko-
lektiva in družbenopolitične
organizacije ne bodo popu-
stile rudarjem, so se na kon-
cu odločili za kompromis. K
novemberski osnovi osebnih
dohodkov bodo namreč šteli
tudi novembersko stimulaci-
jo za nadpoprečne proizvod-
ne rezultate, ki je znašala
17,7 odstotkov, kar prepro-
sto povedano pomeni, da so
si velenjski rudarji zvišali
plače za skoraj 18 odstotkov.
Velenjski rudarji so se od-
ločili za izsiljene sestanke,
ker so dobili v decembru niž-
jo stimulacijo kot v mesecu
novembru. Slo je za to, da so
v velenjskem rudniku lignita
sprejeli poseben pravilnik,
razen delavskega sveta tozda
Jama Škale, kjer so se rudar-
ji tudi prvi odločili za izsilje-
ni sestanek, po katerem so v
lanskih zadnjih treh mesecih
izplačali rudarjem dodatno
stimulacijo, ki pa je seveda
bila odvisna od preseženega
proizvodnega načrta v posa-
meznem mesecu.
Tako je znašala dodatna
stimulacija (glede na prese-
žen proizvodni plan), v no-
vembru 17,7 odstotka, v de-
cembru, ko so nakopali manj
premoga, pa 6,5 odstotka.
Kljub temu, da so rudarji, ra-
zen v ^že omenjenem tozdu
Jama Škale, sprva soglašali s
pravilnikom, so kasneje zah-
tevali pojasnila in niso sogla-
šali, da bi sprejeli za decem-
ber nižjo stimulacijo kot za
mesec november. Kot že re-
čeno so se, vodstvo kolekti-
va in družbenopolitične or-
ganizacije velenjskega rud-
nika lignita, odločili za kom-
promis, ki pa je bil v tem
trenutku verjetno tudi naj-
bolj razumen. V januarju bo-
do namreč gotovo še v mar-
sikaterem kolektivu povišali
plače, vendar bi lahko rudar-
ji dosegli povišanje tudi po
redni samoupravni poti.
S to ugotovitvijo je sogla-
šala tudi večina velenjskih
rudarjev, ki se je v ponede-
ljek sestala na izrednih zbo-
rih delavcev. Poleg že ome-
njenega sklepa so velenjski
rudarji na zborih delavcev
tudi sklenili, da se bo velenj-
ski rudnik lignita aktivno
vključil v razreševanje odpr-
te problematike odmere po-
kojnin za rudarje in vodstvo
kolektiva se je obvezalo, da
bo rudarje o vsem pravočas-
no obveščalo.
Med pomembnejšimi skle-
pi delavskega sveta velja iz-
postaviti: analizo vzrokov za
izsiljene sestanke, ki mora
biti končana do konca janu-
arja, takojšnje ukrepanje na
osnovi pripomb, ki so jih
imeli rudarji na zborih delav-
cev, takojšnja izdelava pred-
loga pravilnika o stimulativ-
nem nagrajevanju in sklep
da veljajo za izplačilo oseb-
nih dohodkov za lanski de-
cember že sprejeti sklepi na
delavskih svetih tozdov. V
razpravi se je delavski svet
odločil, na pobudo družbe
nega pravobranilca samou
pravljanja, da bo pregleda
in dopolnil vse smoupravní
akte, kolektiva, ki so stari že
več kot osem let. Nadalje sc
še sklenili, da bodo skušal
doseči sedanji izkop premo
ga v rednem delovnem času
s čimmanj nadurami in da s:
bodo še bolj prizadevali
ureditev družbenoekonom
skega položaja v rudarstvi
in enegetiki, ki je bil gotovo
zaradi očitne neurejenosti
eden izmed bistvenih vzro
kov za izsiljene sestanke.
VILI EINSPIELEf
Velikokrat je govora o
plačah rudarjev, ki so vča-
sih zaradi nadurnega dela
resnično visoke, zato velja
zapisati kakšne povprečne
osebne dohodke so prejeli
velenjski rudarji za obdob-
je januar-november. Pov-
prečni OD nekvalificirane-
ga delavca v jami je okoli
64.000 din, polkvalificirane-
ga nekaj manj kot 67.000
din, kvalificiranega okoli
75.000 din, visokokvalifici-
ranega 90.000 din, delavca s
srednjo izobrazbo okoli
92.000 din, z višjo izobrazbo
110.000 din, z visoko izo-
brazbo pa 115.000 din.
Poprečni osebni dohodek
delavcev v jami je bil 75.000
din.
Vsi ti dohodki so brez
jamskega dodatka, dodatka
za minulo delo in boleznin.
Ključno z dodatki in sti-
mulacijo za nadpovprečne
proizvodne rezultate je zna-
šala plača nekvalificirane-
ga delavca v jami v novem-
bru 125.000 dinarjev.
Velenjsko občina je brez
zajamčenih osebnih dohodkov
Velenjski izvršni svet je
prejšnji teden obravnaval
vloge za izplačilo osebnih do-
hodkov v delovnih organiza-
cijah, ki so ob koncu leta po-
slovale z izgubo. Po zakonu o
zajamčenih osebnih dohodkih
bi morali delavci kolektivov,
ki so zaključili poslovno leto
z rdečimi številkami, preje-
mati zajamčene osebne do-
hodke, vendar je v pristojno-
sti izvršnih svetov, da odobri-
jo kolektivom tudi izplačeva-
nje normalnih plač, če oceni-
jo, da so za izgubo krivi objek-
tivni vzroki.
V velenjski občini so lani po-
slovale z rdečimi številkami
delovne organizacije sozd Rek
Franc Leskošek-Luka: velenj-
ski rudnik lignita, šoštanjska
termoelektrarna in Elektrofil-
terski elementi ter velenjsko
podjetje za hidrogradnje, grad-
njo prometnih objektov in hor-
tikulturno (HPH) in Gorenjeva
delovna organizacija Elektro-
nika široka potrošnja.
Kar zadeva izgubo velenj-
skega rudnika lignita in šo-
štanjske termoelektrarne je bil
tik pred novoletnimi prazniki
sprejet Zakon o pokrivanju iz-
gub v elektrogospodarstvu, po
katerem bo del izgube pokrilo
slovensko združeno delo. Ko-
likšen bo ta del, zaenkrat še ni
natančno znano in temu pri-
merno tudi ne, kje bosta dobila
kolektiva preostali potreben
denar za pokrivanje izgube.
Kakorkoli že, velenjski izvršni
svet ni pristojen, da bi odločal
o višini plač v teh dveh kolek-
tivih, zato je zahteval le to, da
naj bodo plače v skladu z reso-
lucijskimi predvidevanji in da
naj ne bi bile višje od povpreč-
nih slovenskih osebnih do-
hodkov.
Podobno velja tudi za Gore-
njevo delovno organizaci^jo
Elektronika široka potrošnja,
ki ima še vedno izgubo iz pre-
teklega poslovanja, ker se Go-
renje in Jugobanka še nista
uspela dogovoriti, кгу bo s sed-
mimi milijoni dolaijev izgub,
ki naj bi jih po sanacijskem
programu prevzela Jugoban-
ka. V tej Gorenjevi delovni or-
ganizaciji znaša izguba s tem
vred za deset mesecev 2 mili-
jardi in 235 milijonov din.
Rek ova delovna organizacija
Elektrofilterski elementi je
imela ob koncu leta 30 milijo-
nov dinarjev izgube, ki pa jih
bodo pokrili znotraj sozda. De-
lovna organizacija HPH pa je
zaključila lansko leto s 50 mili-
joni dinarjev izgube, vendar se
izvršni svet ni odločil za zajam-
čene osebne dohodke, ker pri-
čakuje, da se bo kolektiv kma-
lu združil z velenjskim gradbe-
nim podjetjem Vegrad, kar naj
bi dolgoročno razrešilo proble-
me v tem velenjskem kolek-
tivu.
Delavci HPH so na referen-
dumu že glasovali za združitev,
v Vegradu pa bo referendum
konec januarja. V zvezi z izgu-
bo v delovni organizaciji Elek-
trofilterski elementi je treba še
zapisati, da so v kolektivu že
ob četrtletju in polletju sprejeli
program ukrepov za sanacijo
razmer, ki jih, po oceni izvrš-
nega sveta, zadovoljivo izpol-
njujejo. Izvršni svet je ob tem
sklenil, da v HPH in Elektrofil-
terskih elementih ne smejo po-
viševati osebnih dohodkov.
Ostali n^ bi na ravni lanskega
polletja.
VILI EINSPIELER
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Razgrnitev grafičnih prikazov
Obravnava osnutka dolgoročnega razvoja velenjske občine
Pred novoletnimi prazni-
ki so tudi v velenjski občini
javno razgrnili grafične pri-
kaze prostorskih sestavin
osnutka dolgoročnega načr-
ta občine za obdobje od leta
1986 do 2000. V teh dneh pa
so jih javno razgrnili tudi v
vseh šestindvajsetih velenj-
skih krajevnih skupnostih.
Čeprav velenjski komite
za planiranje, gospodarjenje
in varstvo okolja doslej še ni
prejel nobene pripombe, je
že zdaj jasno, da usklajeva-
nje ne bo niti malo lahko.
Velenjčani se namreč sreču-
jejo pri prostorskem načrto-
vanju s številnimi težavami.
med drugim z negativnimi
vplivi, ki jih imata na okolje
izkopavanje premoga in
energetika.
' Osnutek dolgoročnega na-
črta bo v javni obravnavi do
konca meseca februarja in
načrtovalci upajo da bo le-ta
tokrat kakovostna in da se
ne bo več ponovila praksa iz
preteklosti, ko so krajani za-
vračali zazidalne načrte, če-
prav so pred tem soglasno
sprejeli družbene načrte.
V teh dneh bodo gradivo
za javno razpravo prejeli tudi
vsi temeljni nosilci načrtova-
nja. Konec januarja bo skup-
ni sestanek z vsemi načrto-
valci iz organizacij združene-
ga dela, krajevnih skupnosti
in samoupravnih interesnih
skupnosti, med 20. januar-
jem in 20. februarjem pa bo-
do razprave po krajevnih
skupnostih. Ves čas javne
obravnave bo komite za pla-
niranje, gospodarstvo in var-
stvo okolja zbiral pripombe
in jih, če bodo realne, vklju-
čil v predlog dolgoročnega
načrta.
Konec februarja bodo o os-
nutku dolgoročnega načrta
spregovorili tudi delegati ve-
lenjske skupščine.
V. E.
Za
najodgovornejše
funkcije v
Laškem
Tudi v Laški občini zak-
ljučujejo evidentiranje
kandidatov za marčevske
volitve. Na skupni seji sta
seznam evidentiranih kan-
didatov za vse delegatske
funkcije in najodgovornej-
še funkcije v občini obrav-
navala občinski svet zveze
sindikatov in občinska
konferenca SZDL, ki sta
tudi sprejela rokovnik za
nadaljne volilne aktivnosti
v občini Laško.
Za predsednika in pod-
predsednika občinske
skupščine so bili evidenti-
rani naslednji kandidati:
Tone Brilej, Raša Brkljačič,
Miro Gozdnikar, Danilo
Hočevar, Cveto Knez, Jože
Krašovec, Roman MavTi,
Anica Perše, Franc Perše,
Saši Pešec, Jože Sadar,
Ludvik Sotlar, Zlata Strel,
Janez Zahrastnik in Anton
Zupančič. Za predsednika
skupščine občine je predla-
gan Jože Krašovec, za pod-
predsednika pa Roman
Mavri.
Za predsednika izvršne-
ga sveta pa so evidentirali
naslednje kandidate: Tone-
ta Brilej a. Danila Hočevar-
ja, Bojana Košaka, Ludvi-
ka Sotlaija, Romana Matka
in Rudija Rumbaka. Za
predsednika izvršnega sve-
ta predlagajo Romana
Matka.
Na pragu vpisa
Bistvenih novosti v srednjih šolah na
celjskem ne bo
čez dober mesec bo izšel
skupni republiški razpis za
vpis v prve letnike usmerje-
nega izobraževanja in na obe
univerzi.
Osnutek razpisa je že izšel na
republiški izobraževalni skup-
nosti, v ponedeljek gaje obrav-
naval tudi koordinacijski od-
bor za poklicno usmerjanje in
usmerjanje vpisa v Celju.
V primerjavi z lanskim le-
tom bistvenih sprememb v
srednjih šolah občine Celje ne
bo. Zavzemejo pa se za vpis
enega oddelka več (torej 9 in
ne 8 oddelkov kot predlaga re-
publiška skupnost) v progra-
mu kovinarstvo in strojništvo
na srednji tehnični šoli Marša-
la Tita; za oddelek več naravo-
slovno matematične usmeritve
na isti šoli (trije namesto dveh
oddelkov), na pobudo delovne
organizacije Ingrad pa bi imeli
oddelek več kr^šanega pro-
grama v gradbeni usmeritvi.
Tudi v tekstilno tehnološki
usmeritvi na srednji šoli Boris
Kidrič naj bi vpisali pet in ne
tri oddelke kot predlagajo v re-
publiki. Prihodnje šolsko leto
pa bodo na tej šoli pričeli izva-
jati še program pete stopnje za
poklic tekstilno konfekcijski
tehnik.
Za peto stopnjo se še vedno
zavzema tudi srednja šola za
gostinjstvo in turizem, ki ima
pri svojih zahtevah tudi vso
podporo ustreznih delovnih
organizacij.
Na pobudo vzgojno varstve-
nih organizacij in skupnosti
otroškega varstva pa se koor-
dinacijski odbor skupaj s pe-
dagoško šolo zavzema, da bi
prihodnje leto namesto v ene-
ga vpisovali v dva oddelka pro-
grama vzgojitelj predšolskih
otrok.
Za srednjo kmetijsko šolo
bodo razpisali 5 oddelkov za
srednji in tri oddelke za skraj-
šani program, vendar po skle-
pu posebne izobraževalne
skupnosti za agroživilstvo ni
ovir za kakšen oddelek več, če
se bo v to usmeritev vpisalo
več učencev.
Odprto vprašanje pa ostaja
usoda, dislociranega oddelka
kovinarsko _ predelovalne
usmeritve v Žalcu. Republiška
izobraževalna skupnost te še
ni vereficirala, po sklepu po-
sebne izobraževalne skupnosti
pa naj bi se ukinil ta dislocira-
ni oddelek srednje tehniške
šole Maršala Tita. Problem ni
nov. Očitno je, da nihče ni pri-
pravljen reči zadnjo in odločil-
no besedo. Gre namreč za
enajst pedagoških kadrov, ki
jim je potrebno najti ustrezno
prezaposlitev.
Celjani se zavzemajo za ohra-
nitev dislociranega oddelka
pedagoške akademije, čeprav
je posebna izobraževalna
skupnost za to usmeritev v os-
nutku samoupravnega spora-
zuma o temeljih plana napisa-
la, da tega oddelka ne bo več.
VIOLETA V. EINSPIELER
Pričakovali večjo solidarnost
Razprave o razvoju družbenih dejavnosti v Šentjurju
v Šentjurju so pripravili
osnutke sporazumov o te-
meljih planov družbenih
dejavnosti v občini. V tem
času o njih razpravljajo v
združenem delu, krajevnih
skupnostih in izvajalskih
organizacijah, nato pa bodo
uskladili vse pripombe, da
bi sredi februarja o spora-
zumih sklepale skupščine.
V tem času je še precej
neznank predvsem na po-
dročju investicij. Želje so na-
mreč spet prevelike, da bi
jim bili finančno kos. Komi-
te za družbeno planiranje v
občini zato pripravlja sez-
nam vseh potreb, ki bi jih
bilo treba v naslednjih letih
uresničiti in na drugi strani
materialne možnosti združe-
nega dela. Že sedaj pa vedo,
da bo v občini treba najprej
zagotoviti izvajanje zagotov-
ljenega programa, dopolnil-
nega pa v okviru možnosti.
Vendar pa se tudi obseg
zagotovljenega programa ve-
ča. V izobraževalni skupno-
sti gre to na račun novih pro-
gramov v osnovnih šolah, v
skupnosti socialnega skrb-
stva na račun socialnih po-
moči. Večje so tudi obvezno-
sti do skupnih programov
republiških interesnih skup-
nosti. Na drugi strani pa je
solidarnost vedno manjša,
čeprav so pri pripravi spora-
zumov nanjo računali v večji
meri. Tudi zaradi tega vseh
nalog s področja družbenih
dejavnosti ne bo mogoče
uresničiti. V zdravstveni
skupnosti so pričakovali 100
odstotno solidarnost glede
na povprečno porabo na za-
varovanca v Sloveniji, ven-
dar pa so v republiki oprede-
lili le 88 odstotno. To bo po-
menilo nižjo raven zdrav-
stvenega varstva v občini,
večjo obremenitev domače-
ga združenega dela in verjet-
no spet izgubo v zdravstveni
skupnosti.
Nič bolje ni s solidarnostjo
v drugih skupnostih družbe-
nih dejavnostih. V šentjurski
občini zato ugotavljajo, da to
pomeni tudi na tem področ-
ju vedno večji razkorak v
razvitosti v primerjavi z dru-
gimi občinami. Zato upajo,
da bodo v republiki sprejeli
dodatne ukrepe, s katerimi
bi začeli uresničevati načela
o skladnejšem regionalnem
razvoju.
TC
nezaposlenih, med katerimi
prevladujejo tisti s končano
prvo in drugo stopnjo usmerje-
nega izobraževanja. Med njimi
je tudi precej pripravnikov, ki
jih delovne organizacije po
končanem šolanju kljub šti-
pendiranju ne potrebujejo.
Iz vsega tega lahko sklepa-
mo, da bodo strokovnjaki tudi
v prihodnje v šentjurski občini
težko našli delo. Ob tem pa so
nesmiselna vsa razpravljanja o
krepitvi razvojnih služb v de-
lovnih organizacijah in o po-
trebi novih razvojnih progra-
mov. Dokler bodo zaposlovali
predvsem nekvalificirane de-
lavce, so takšne razprave brez-
predmetne.
TC
Strokovnjaki odhajajo drugam
Neustrezno zaposlovanje v šentjurski občini
v šentjurski občini že nekaj
let ugotavljajo, da pri zapo-
slovanju ni bistvenih kvali-
tetnih premikov. Vedno več je
tistih, ki si iščejo delo zunaj
občine, med njimi pa so
predvsem visoko izobraženi
ljudje. Tudi število brezposel-
nih ni zanemarljivo, pri vsem
tem pa v občini načrtujejo
eno odstotno stopnjo zaposlo-
vanja v naslednjih letih.
Doslej je v občini našlo zapo-
slitev od 120 do 140 ljudi na
leto, v prihodnje pa tudi ne bo
boljše. Novih razvojnih pro-
gramov, ki bi zagotavljali tudi
nova delovna mesta, v občini
ni, računajo lahko le na manjše
posodobitve v proizvodnji. V
preteklem srednjeročnem ob-
dobju so načrtovali 3 odstotno
stopnjo zaposlovanja, pa so jo
uresničili le 0,7 odstotno. To-
krat so raje načrtovali manj,
kar pomeni, da se bo še pove-
čalo število tistih, ki se vsak
dan vozijo na delo v Celje in v
druga industrijska središča.
Teh je sedaj približno 3600, le-
tos pa naj bi šolanje končalo
več kot 200 mladih, ki jih tudi
ne bodo imeli kam dati. Tako
že vsa leta mladi izobraženi lju-
dje odhajajo drugam, saj jih v
občini ne znajo pritegniti niti s
štipendijami. Celjske delovne
organizacije štipendirajo 250
ijiladih iz šentjurske občine, v
Šentjurju pa štipendije ostaja-
jo nepodeljene.
V občini je v tem času 160
Iznajdljivost ali
stiska trgovcev?
Odprt ventil za prodajo na obroke
Kaže, da sta tudi ekonom-
ska stiska trgovcev in
predvsem upešana kupna
moč prebivalstva spodbu-
dila razmišljanja o tem, ka-
ko hkrati pomagati potroš-
niku z nakupi na obroke in
tudi izboljšati prodajo ozi-
roma zmanjšati zaloge za
pulti.
Sozd Merx se je po pogo-
vorih s konferenco svetov
potrošnikov pri celjski
SZDL odločil, da podpišejo
nekatere njegove trgovske
• delovne organizacije, kot na
primer Tkanina, Potrošnik,
Teko, Moda in Avtotehnika,
samoupravne sporazume s
konferenco svetov potrošni-
kov o prodaji nekaterih vrst
blaga na obročno odplače-
vanje.
Ideja sicer ni povsem nova
' iznajdba, kajti že prejšnje le-
to je bilo mogoče ugodneje,
predvsem na obroke, kupo-
vati v nekaterih trgovinah,
zlasti tistih, ki imajo sedeže v
drugih republikah. Pa tudi
sicer je bilo shšati iz pouče-
nih virov, da so v drugih re-
publikah pri takšnih stvareh
bolj prožni, ali pa manj ob-
: čutljivi za veljavne predpise
o blagovnem prometu.
V okviru sozda Merx so s
prodajo na obroke prvi že za-
beli v konjiškem Dravinj-
skem domu, lani proti jeseni
je s podobnimi poskusi začel
yubljanski Merkator, tudi v
Celju. Od ponedeljka dalje
pa je zaenkrat v celjski obči-
s prodajo na obroke začel
, Merx oziroma nekatere nje-
trgovske organizacije.
i!	Merxa je, da na po-
doben način poskuša držati
; J^akupovalsko kondicijo po-
irošnikov »nad vodo« tudi v
svojih prodajalnah v drugih
obcmah.
Možnost plačila na obroke
"rez obresti - do 90 dni ozi-
roma na tri obroke - bo ve-
ljala za vse vrste blaga in si-
cer za nakup v vrednosti več
kot 10.000 dinarjev. Dogo-
vorjena je omejitev posojila
na tretjino osebnega dohod-
ka, kar bo mogoče dokazati s
potrdilom delovne organiza-
cije, pri upokojencih pa bo
veljal postopek, kot je sicer
poznan pri splošnih potroš-
niških posojilih.
V bistvu gre za to, da trgo-
vina, ki so ji pred kratkim
odobrili tudi nekaj boljše
marže, samo prenaša na kup-
ce plačilne ugodnosti, ki jih
ima sama v odnosu do proiz-
vajalcev - to pomeni plačilo
v 90 dneh. Ker pa gre pri tem
še za dogovor, ki ga podpira-
jo sveti potrošnikov s podpi-
som samoupravnega spora-
zuma, tak način prodaje ni v
nasprotju s predpisi o bla-
govnem prometu.
MITJA UMNIK
Deset državnih
odlikovanj v
Šentjurju
Za posebne zasluge pri
delu in razvijanju samou-
pravljanja bodo desetim
prizadevnim občanom in
delavcem iz šentjurske ob-
čine podelili visoka držav-
na odlikovanja.
Na slovesnosti, ki bo da-
nes, v četrtek, bo Ivan Salo-
bir st. prejel red dela z zlatim
vencem, Jernej Borovnik pa
red republike z bronastim
vencem. Ivan Horvat in Sta-
ne Jazbec bosta dobila red
dela s srebrnim vencem,
Florjan Erjavec, Anton Krofi
in Dušan Kundih pa medaljo
zaslug za narod. Medaljo de-
la pa bosta prejela Franc
Krampi in Dušan Vodeb.
Razgibana neuvrščenost
Januar prinaša prve novice o in-
tenzivnejši dejavnosti članic giba-
nja neuvrščenih. O tem priča med-
vladni sestanek 38 ministrov za in-
formacije neuvrščenih držav v
glavnem mestu Senegala, Dakar ju.
O tem priča sestanek koordinacij-
skega biroja neuvrščenih, ki je bil
v torek na sedežu Združenih naro-
dov v New Yorku. O tem pričajo
priprave na ministrski sestanek
neuvrščenih, ki bo sredi aprila v
indijskem glavnem mestu, New
Delhiju.
Ta dejavnost, posveti in dogovo-
ri sodijo v okvir priprav na osmi
sestanek šefov držav in vlad ne-
uvrščenih, ki bo septembra letos v
Harareju, glavnem mestu Zimbab-
veja. Na delhijskem sestanku bodo
zunai^i ministri in drugi funkci-
onarji obravnavali sodobne sve-
tovne politične in gospodarske pro-
bleme. Že kratek razgled po svetu
pokaže, da bodo imeli obilo dela,
saj je katalog zapletenih razmer že
na prvi pogled zajeten. Kako dose-
či, da bodo neuvrščeni s skupnim
nastopom dejavneje vplivali na
svetovno dogajanje v dobro popuš-
čanja napetosti, miru, zaviranja
oboroževalne tekme? Kako se otre-
sti skušnjave, da se spričo gospo-
darskih in nnančnih držav posa-
mezne države ukvarjajo pretežno
same s seboj, manj pa jim je mar
delovanje v gibanju neuvrščenih?
Kakšne novosti prinaša obnova di-
aloga voditeljev obeh supersil? Kaj
storiti ob gori dolgov držav v raz-
voju, kije vredna že okoli tisoč mi-
lijard dolarjev? Kako okrepiti
medsebojno sodelovanje med čla-
nicami neuvrščenih? To vprašanje
je še zlasti pereče, ko gre za gospo-
darsko sodelovanje: število skle-
pov in resolucij je na žalost v opaz-
nem nesorazmerju z rezultati.
Sestanek v Dakarju je bil razum-
ljivo posvečen medsebojnemu in-
formiranju in razpravi o zamisli o
vzpostavitvi novega mednarodne-
ga informacijskega sistema. Ugoto-
vili so, da je informiranje med ne-
uvrščenimi sicer napredovalo, da
deluje tako imenovani pool tiskov-
nih agencij 94 držav, da pa s tem ne
bi bili smeli biti zadovoljni. Zlasti
še, ker sicer dobro zamišljeno sode-
lovanje med radijskimi in TV po-
stajami nekako ne more prav zaži-
veti. Dogovarjali pa so se tudi o
pomoči Zimbabveju pri izvedbi
zahtevne naloge na področju infor-
miranja - osmega vrha neuvrš-
čenih.
Kar zadeva novi informacijski si-
stem, je razumljiva težnja, da bi
vsaj nekoliko omejili dejanski mo-
nopol tiskovnih agencij in drugih
informacijskih sredstev gospodar-
sko razvitih držav. Obenem se je v
Dakarju pokazalo, da novega siste-
ma ne gre jemati kot negacijo ob-
stoječega sistema, ki se ga pač ne
da »ukiniti«, marveč kot iskanje
kolikor se le da enakopravnih mož-
nosti za vse.
Vsekakor je dobro znamenje, da
člani gibanja neuvrščenih že na za-
četku leta izpričujejo razgibano de-
javnost, razveseljivo pa je tudi dej-
stvo, da so nekateri dolgo časa spr-
ti člani gibanja zdaj manj skregani
med seboj (na primer Indija in Pa-
kistan), da prihaja do novih regi-
onalnih povezav neuvrščenih in
drugih držav v razvoju (na primer
v Aziji). Na žalost neuvrščene slej
ko prej bremeni vojna med dvema
neuvrščenima državama, Irakom
in Iranom. Ali bo angažiranost dru-
gih članic gibanja vendarle prine-
sla vsaj korak k prenehanju sovraž-
nosti in spopadov?
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
O deviznem
sistemu
Za danes ob 15. uri sta v
Narodnem domu v Celju
društvo ekonomistov in
medobčinska gospodar-
ska zbornica pripravila
posvet o novostih deviz-
nega sistema. Razlagala
bosta dr. Miran Mejak in
mag. Janez Drnovšek, de-
legata zveznega zbora re-
buplik in pokrajin.
UM
Alpos brez novih razvojnih programov
y tozdu Oprema računajo na zaposlovanje strokovnjakov
Alposova temeljna orga-
nizacija Oprema se je lani
srečevala s precejšnjimi te-
žavami. Zaloge so rasle, iz-
voz je padel, večala se je ne-
likvianost. V tem času ugo-
tavljajo, da se je položaj iz-
boljšal. Vodja tozda Jože
Kop pravi, da so v zadnjih
mesecih sklenili za 30 od-
stotkov več pogodb o pro-
daji izdelkov v Jugoslaviji
kot so jih imeli doslej. Eden
od vzrokov je, da so okrepili
komercialno službo, ki se-
daj uspešneje prodaja Alpo-
sove izdelke, s tem pa se
zmanjšujejo njihove zaloge.
Prodaja vrtne opreme je
res nekoliko zastala, saj je
poleg tega sezonskega zna-
čaja, zato pa je veliko več na-
ročil trgovske opreme. Eden
glavnih problemov v tem ča-
su je, kako v roku končati
izdelke. Pri tem sodelujejo s
številnimi kooperanti.
Menijo, da pri prodaji cene
ne morejo biti ovira, saj so
jih lani povišali samo za 10
odstotkov, medtem ko so se
surovine nenehno dražile.
Trudijo se sicer, da bi v toz-
du te težave s prodajo pre-
magali, vendar ugotavljajo,
da njihova celotna dejavnost
v staganaciji. Na žalost v Al-
posu še vedno več zaslužijo s
prodajo cevi kot pa s končni-
mi izdelki, ki jih proizvajajo
v Opremi.
Ko govorijo o svojem raz-
voju v naslednjih letih ugo-
tavljajo, da jim manjka per-
spektivnih programov, ki bi
zagotovili tudi napredek
šentjurske občine. Ta na-
mreč v veliki meri računa
prav na Alpos, ki pa ima pre-
malo lastnih sredstev in še
manj strokovnjakov. Jože
Kop ugotavlja, da so lani si-
cer zaposlili 20 novih delav-
cev, vendar bo v prihodnje
treba zaposlovati predvsem
strokovnjake, ki bodo spo-
sobni n^ti nove razvojne
programe. Pred časom so si-
cer računali na sodelovanje s
Cevarno, ki je imela v načr-
tih program nerjavečih cevi.
Z vključitvijo Opreme v pre-
delavo teh cevi bi bile tudi
možnosti za uveljavitev no-
vega programa večje. Ven-
dar pa so zaenkrat uresniči-
tev tega programa prestavili
na kasnejši čas, saj bi moral
biti izbor po kakovosti suro-
vin in dimenzijah izdelkov
zelo širok, zato se postavlja
vprašanje ekonomičnosti
proizvodnje.
V	Opremi so pri sestavlja-
nju načrtov zaradi vsega na-
štetega nekoliko zaskrbljeni.
Prodaja na domačem trgu se
ustavlja, izvoz pa je težaven
zaradi visokih cen surovin,
čeprav je naročil veliko. Že
nekaj let uspešno sodelujejo
z zahodnonemškimi kupci in
tako naj bi bilo tudi v pri-
hodnje.
V	načrte so zapisali, naj bi
letos ustvarili 4 milijade di-
narjev prihodka, medtem ko
so ga lani 2 milijadi. V ta na-
men bodo morali še okrepiti
nekatere službe in povečati
delovno disciplino, da bo 430
zaposlenih uspelo uresničiti
te naloge. Ena glavnih tem
razprav v prihodnjih letih pa
bo prav gotovo tudi drugač-
na organiziranost Alposa.
Združitev obeh tozdov v
enega ali obUkovanje vsake-
ga zase v samostojno delov-
no organizacijo o tem bodo
še veliko govorili, saj že ne-
kaj let ugotavljajo, da sta oba
tozda tako rekoč dva sve-
tova.
T. CVIRN
Sušno leto za
samolepilne trakove
V Aerovem tozdu Grafika
so bili s poslovanjem v mi-
nulem letu v glavnem zado-
voljni. Sestava dela se je si-
cer bistveno spremenila, saj
je bilo več manjših naročil,
kar je od delavcev Grafike
zahtevalo bolj prožno prila-
gajanje pri pripravljalnih de-
lih in je bilo doseženega tudi
manj tiska na časovno enoto.
Celjski grafičarji v Aeru pa
še vedno niso povsem zado-
voljni s predolgim časom, ki
ga porabijo od naročila do
končnega izdelka in gre prav
v tem dejstvu iskati vzroke
za slabše poslovno odmeva-
nje pri novih naročnikih gra-
fičnih storitev. Za letos bodo
skušali čim več pripravljal-
nih del vključiti v računalni-
ško obdelavo in so se v ta
namen že povezali z Razvoj-
nim centrom Celje.
V Aerovem tozdu Trženje
pa napovedujejo za letos
večjo poslovno agresivnost,
saj bodo po besedah direk-
torja tega tozda Harolda Kar-
nerja to tudi morali storiti,
ker lahko zaradi prevelikih
proizvodnih zmogljivosti sa-
molepilnih trakov pričakuje-
jo oster konkurenčni spopad
na domačem trgu. Aero za-
enkrat presežnih količin ni v
stanju hitreje prodajati na
tujih trgih, čeprav mu uspe-
va tovrstno tehnologijo pro-
dati celo na Kitajsko.
Aero ocenjuje, da je svoj
položaj na domačem trgu la-
ni celo izboljšal, čeprav je
napredovala tudi konkuren-
ca. Prav zato so se odločili,
da že začetek leta označijo s
celovito ponudbo iz palete
svojih izdelkov.
UM
Novi programi in kakovost
UniorjevI načrti za srednjeročno obdobje
Kovinsko-predelovalna
industrija v konjiški občini
bo v naslednjih petih letih
usmerjena v proizvodne
programe, ki se bodo odli-
kovali po visoki stopnji
predelave, visoki kakovosti
in racionalni rabi energije
in surovin. Glavni nosilec
te industrije ostaja Unior iz
Zreč.
Pri proizvodnji orodja bo-
do v Uniorju dajali večji po-
udarek specializaciji proiz-
vodnih programov in širše-
mu izboru ter tako izboljšali
možnosti prodaje na doma-
čem in tujem trgu. V drugi
polovici srednjeročnega ob-
dobja bo stekla proizvodnja
homokinetičnih zglobov. Ta
bo pomenila novo kakovost,
saj bodo v Uniorju s finaliza-
cijo surovcev zmanjšali koli-
čino potrebnega jekla na za-
poslenega in dosegli višjo
stopnjo obdelave.
Povprečna stopnja rasti fi-
zičnega obsega proizvodnje
bo rasla s šestimi odstotki na
leto, tako da bodo v letu 1990
izdelali 10 milijonov različ-
nih ključev in 4,5 milijonov
raznih klešč. Nekoliko manj-
ši porast proizvodnje načrtu-
jejo za kovačnico, proizvod-
nja sintranih in hladno kova-
nih odkovkov pa bo ostala
na ravni minulega leta.
Tudi avtomatizaciji obsto-
ječe in nove proizvodnje bo-
do dajali večji poudarek in
tako dosegli tudi večjo pro-
duktivnost.
V Uniorju načrtujejo vla-
ganja v proizvodno dejav-
nost v skupni vrednosti 5 mi-
lijard 800 milijonov dinarjev.
Skladno z rastjo proizvod-
nje pa bodo v Uniorju pove-
čali tudi izvoz, tako da bo v
letu 1990 le-ta znašal 22,5 mi-
lijonov ameriških dolarjev.
Uvažali pa bodo le najnuj-
nejši repromaterial in opre-
mo, kije ni mogoče dobiti na
domačem tržišču.
MATEJA PODJED
Večje zaloge
ob porastu
industrijske
proizvodnje
Industrijska proizvod-
nja se je lani v velenjski
občini gibala zelo neena-
komerno, tako da je ko.
mite za planiranje, go.
spodarstvo in varstvo
okolja še v oktobru dvo-
mil, da bo velenjsko
združeno delo doseglo
resolucijsko načrtovano
3-odstotno rast indu-
strijske proizvodnje.
V zadnjih dveh mese-
cih se je položaj spreme
nil, vendar so ob večji in-
dustrijski proizvodnji po-
rasle tudi zaloge gotovih
izdelkov. Najbolj pa od-
stopa od resolucijskih ci-
ljev načrtovan konverti-
bilni izvoz.
Velenjske organizacije
združenega dela so uspe-
le v novembru dvigniti
obseg proizvodnje za 17,6
odstotka glede na mesec
oktober in tako povečale
obseg proizvodnje za ob-
dobje enajstih mesecev v
primerjavi z enakim ob-
dobjem v predlanskem
letu za 2,9 odstotka. Gle-
de na to, da je mesec de-
cember znan po visoki
proizvodnji, pričakuje
komite za planiranje, go-
spodarstvo in varstvo
okolja, da bo velenjsko
združeno delo doseglo
načrtovano rast industrij-
ske proizvodnje.
Zaloge gotovih izdel-
kov so v novembru pora-
sle glede na predhodni
mesec za več kot 120 od-
stotkov, v enajstih mese-
cih pa so v primerjavi z
enakim obdobjem v letu
1984 porasle za več kot 90
odstotkov. Ob tem je za-
nimivo, da so zaloge naj-
manj narasle v Gorenjevi
delovni organizaciji Go-
spodinjski aparati.
Resolucijska usmeri-
tev, o 16-odstotnem pove-
čanju konvertibilnega iz-
voza, je glede na trenutno
dosegljive podatke, ne-
uresničljiva. Gorenje, ki
je z 90 odstotki daleč пгд-
večji izvoznik v velenjski
občini, je namreč prese-
glo konvertibilni izvoz le
za odstotek. Kar zadeva
uvoz, v Gorenju še ne raz-
polagajo z natančnimi po-
datki, po sedanji oceni
naj bi dosegel le 87,6 od-
stotka predlanskoletne
višine.	V. E.
Nov delovni čas za stranke
Nov delovni čas za stranke, ki v
glavnem v bančnih enotah LB,
Splošne banke Celje velja enotno
praktično od 1. decembra lani, je
zaradi opoldanske »sieste« nekoli-
ko vznemiril občane. Pa poglejmo
razloge, ki so narekovali spre-
membo:
•	omogočiti bančnim delavcem pri
okencih dovolj potrebnega časa za
kakovostne in ažurne dnevne zak-
ljučke dinarske in devizne blagajne
•	odpraviti predolge čakalne čase
in vrste pred okenci ob menjavah
delavcev dopoldanske in popoldan-
ske delovne izmene, ki potekajo
pred čakajočimi varčevalci
• zagotavljati delavcu pri bančnih
okencih temeljito in kakovostno
pripravo za svoje delo in hkrati od-
praviti viške delovnih ur, ki se po-
javljajo v organizacijskih enotah.
Bistvo novosti oziroma sprememb
je v tem, da bančne enote v času od
12.30 do 13.30 za stranke ne posluje-
jo, kar pa je bila ustaljena navada
nekaterih agencij LB, tudi v Celju,
že prej. Mimogrede: opravljena ana-
liza naj gostejšega in naj redkejšega
prometa pred okenci je pokazala,
da je najmanj strank prav v času
med 12.30 in 13.30 uro.
Danes nadaljujemo s pregledom delovnega časa za stranke v bančnih
enotah izven Celja:
Izdelali 43 milijonov parov nogavic
1300 delavcev Tovarne nogavic Polzela je lani kljub težjim pogojem gospodarjei
doseglo proizvodne načrte. V obeh tozdih so izdelali 43 milijonov parov nogavic. Izvoz
povečali za 18 odstotkov in si s kvalitetnim delom utrdili svoj položaj na tujem trgu, kanf
so izvozili polovico proizvodnje. Letos načrtujejo dva odstotka večjo proizvodnjo, izvoz
naj bi bil večji za šest odstotkov. Večjo skrb pa bodo namenili kvalitetnejši izdelavi
boljši izrabi delovnega časa in strojev.
T. TAVÙ
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Pohod uspel
v spomin na zadnjo
bitko legendarnega Po-
horskega bataljona je
planinsko društvo Zreče
tudi letos organiziralo
planinski pohod po po-
teh Pohorskega bata-
ljona.
Letošnji, ki je bil v ne-
deljo, je bil že deveti po
vrsti, udeležilo pa se ga je
okoli 500 planincev iz vse
Slovenije. Na pot so kre-
nili iz Oplotnice in tako v
nekaj urah prehodili del
pohorske transverzale.
Pri Treh žebljih je bila ko-
memoracija s kulturnim
programom. Prireditev
pa je sodila v sklop prire-
ditev ob občinskem praz-
niku sosednje, bistriške
občine.
MP
Združeno delo stoji ob strani
Kadrovska politika se ne načrtuje v šolah
Vsako leto znova ugotav-
ljamo, da želje mladine po
nadaljnem izobraževanju
niso usklajene s potrebami
združenega dela. To se sicer
v manjši meri odraža tudi v
mreži šol in usmeritvah,
programih ter stopnjah, ki
jih ponujajo celjske srednje
šole.
Koordinacijski odbor za
poklicno usmerjanje in
usmerjanje vpisa je tisti or-
gan, kjer naj bi se srečali iz-
vajalci in uporabniki. Kajti
ravno tu se usklajujejo mne-
nja o tem, kam in koliko bo-
mo vpisovali prihodnje šol-
sko leto. Le redkokdaj so se
seje udeležili tudi vabljeni
predstavniki delovnih orga-
nizacij. Prve letošnje seje, ki
je bila v ponedeljek, se jih je
do sedaj udeležilo največ in
sicer predstavnik Cankarne,
Aera, Merxa in Ingrada. Ka-
ko pomembna so staUšča de-
lovnih organizacij naj ilustri-
ramo s primerom Ingrada, ki
je dal pobudo za še en odde-
lek skrajšanega programa
gradbeništva, ker je po iz-
kušnjah delovne organizaci-
je za ta program dovolj zani-
manja in že lani so morali 15
učencev usmeriti v Maribor.
Predstavnica iz Aera je orisa-
la problem pridobivanja Ti-
tovih štipendistov. V sami
delovni organizaciji so evi-
dentirali 15 delavcev, ki bi
bili primerni za to štipendijo,
komaj jim je uspelo prepri-
čati enega. Delavci se bojijo
zaradi prevelikih odgovor-
nosti, kijih imajo kot štipen-
disti Titovega sklada. Če ne
opravijo svojih obveznosti,
morajo povrniti stroške izo-
braževanja, ki niso majhni.
Ker so to v večini mladi de-
lavci, imajo še dosti drugih
problemov, ki jih morajo re-
ševati, če si hočejo ustvariti
družino in normalne pogoje
za življenje.
Po drugi strani je tudi za
delovne organizacije drago
izobraževanje odraslih. Ker
je trenutno deficit grafičnih
inženirjev, iz Aera ob delu
študira 5 delavcev v Ljublja-
ni. Cena za enega pa je 190
tisoč dinarjev.
To so prve lastovke, ki še
ne prinašajo pomladi. Kajti
člani koordinacijskega od-
bora so ponovno lahko ugo-
tovili, da se celjsko združeno
delo nasplošno zelo slabo
vključuje v načrtovanje šol-
ske mreže in vpisa in da še
vedno ni pfodrla zavest o
tem, da so temelji kadrov-
skega planiranja v delovnih
organizacijah in ne v šolah
ali morda na skupnosti za za-
poslovanje.
Da ni povsod tako, priča
primer velenjske občine.
Srednjim šolam v Titovem
Velenju je uspelo s pomočjo
združenega dela doseči to,
da je več kot polovica pro-
gramov do pete stopnje izo-
braževanja (v Celju komaj
nekaj čez 30). Zakaj? Ker
združeno delo razpisuje šti-
pendije za peto stopnjo in če
imajo zaledje združenega de-
la, je seveda velenjčanom ve-
liko lažje prodreti s svojimi
zahtevami na posebne izo-
braževalne skupnosti in nato
na republiško izobraževalno
skupnost. Kajti to ni zgolj
moralna podpora. Z razpisa-
nimi kadrovskimi štipendi-
jami in njihovo podelitvijo
združeno delo najbolj realno
izpričuje svoje potrebe po
kadrih in tako upraviči tudi
zahteve šole po kakšnem od-
delku ali stopnji več.
VIOLETA V. EINSPIELER
Znanje priteka tudi z igro
Razvojne sposobnosti uskladiti z nalogami šole
šolo bodočnosti naj bi
čimbolj prilagodili otroku.
Tako, da se je bo otrok vese-
lil, da bo dobil v njej dovolj
spodbude za razvoj svojih
sposobnosti. Šola, ki bo
omogočila otroku, da se
brez odpora vključi v kolek-
tivno delo in razvija kolek-
tivno mišljenje ob razvija-
nju lastne osebnosti. Učitelj
v tej šoli je prijatelj, tova-
riš, ki pomaga in usmerja
delo, se z otroci skupaj vese-
li in se z njimi igra.
Da igra! Otrok naj se uči
skozi igro. To je vodilo šole
bodočnosti. Seveda govori-
mo za nižjo stopnjo, zlasti za
prvi in drugi razred. Ko
otrok igro potrebuje, ko je to
v bistvu še vedno njegov na-
čin življenja in sprejemanja
sveta in zato tudi učenja.
Stara stoletna šola še ved-
no, kljub komaj pred leti
sprejetemu novemu progra-
mu, ne uspeva podreti oko-
steneli togi pouk, ki otroka
sili, da sedi 45 minut. Mir in
tišina sta še vedno pojem
ubogljivega otroka in »prid-
nega« razreda.
Sola bodočnosti ni tako
daleč, kot se zdi na prvi po-
gled. V Osijeku so že začeli
uvajati novi koncept začet-
nega šolanja, s katerim učite-
lji dosegajo enake če že ne
boljše učne rezultate kot v
»stari« šoli, vendar veliko
boljše na področju vzgoje.
Ravno za vzgojo še vedno ve-
lja, da jo v šoli vse preveč
zanemarjamo.
Po vzoru osiješke regije
dela oddelek prvega razreda
na osnovni šoli Bratov Mrav-
Ijak v Titovem Velenju pri
učiteljici Gizeli Strnad.
Razred je že na prvi pogled
drugačen kot tisti, ki smo jih
vajeni: klopi niso klopi, tem-
več so okrogle mize, za vsa-
ko sedi po pet učencev. Na
tleh pred tablo imajo tapi-
son, imajo igralni kotiček in
celo vrsto najrazličnejših pri-
pomočkov za delo.
Tovarišica si za ves dan te-
meljito pripravi delo in po-
tem se učijo tako, da snov
prehaja iz ene v drugo in se
med sabo prepleta. Usmerje-
na igra ob temeljitem vode-
nju učiteljice prisili sleher-
nega malčka, da razmišlja,
da pove svojo misel, da pre-
veri ali je vse razumel. Vodi-
teljica - učiteljica pa mora
nenehno paziti, da vzbuja pri
otrocih zanimanje.
In danes, tik pred zaključ-
kom prvega polletja lahko
ugotovimo, da so tu učenci
obvladali vse, kar je predpi-
sano v programih za prvo
polletje prvega razreda in še
več, saj kot pravi Gizela Str-
nad, so se ob igri naučili pi-
sati (tudi pisane črke), brati,
računati in še marsikaj. No-
va metoda dela je za otroke
velik korak naprej, za učite-
lja pa velikanski napor.
Na nedavnem seminarju v
Titovem Velenju je učitelje
in druge pedagoške delavce
ta razred navdušil. Pozorno
so spremljali razlago in prvo
informacijo o izkušnjah osi-
ješke regije, ki jo je predsta-
vila Vida Bukovac s celjske
enote zavoda za šolstvo. Ne-
kaj teh izkušenj bodo verjet-
no lahko vnesli v pouk na
naših šolah, naprimer pri
pripravi kulturnega, naravo-
slovnega ali kakšnega druge-
ga dne. Do kod lahko uvede-
mo spremembe pa bodo po-
kazale nadaljnje priprave, ki
bodo morale upoštevati vse
kadrovske, materialne in
druge pogoje na naših šolah.
VIOLETA V. EINSPIELER
Srečanje
ekologov v Celju
člani koordinacije mla-
, dinskih ekoloških skupin
Slovenije, ki delujejo v ok-
viru republiške konference
j mladih, so se prejšnji konec
I tedna zbrali na dvodnev-
; nem posvetu v Celju. Ob tej
priložnosti so tudi celjski
mladinci ustanovili ekolo-
ško skupino, ki jo bo vodila
Biserka Karneža.
Sicer pa so mladi ekologi
IZ Kopra, Maribora, Ptuja,
Murske Sobote in ostalih
slovenskih mest, kjer deluje-
■ JO mladinske ekološke sku-
pine, spregovorili predvsem
o nevarnosti umiranja goz-
dov v Sloveniji. Ob tem so
razpravljali tudi o povezova-
nju oziroma sodelovanju z
evropsko ekološko zvezo, ki
trenutno namenja največ po-
zornosti proučevanju pro-
blematike kislega dežja.
Člani koordinacije mladin-
skih ekoloških skupin Slo-
venije so za svoje srečanje
pripravili nekaj referatov, na
samem srečanju pa so pred-
siavih stanje onesnaženosti
v Sloveniji. Sicer pa so govo-
гш tudi o nekaterih celjskih
^Koloških problemih in o po-
trebnosti oziroma smiselno-
^'^^padnje hidrocentral v
S	IVANA FIDLER
Izredno zanimanje za Amadeusa
Tudi v Celju smo slednjič pričakali enega najboljših filmov zadnjih let - Amadeus. Gre za
film o dvornem komponistu Salieriju in njegovi bolestni nevoščljivosti do Wolfanga Ama-
deusa Mozarta, čudežnega glasbenika, ki ga je prekašal na vseh področjih. Scenarij za ta
film je po svoji gledahški uspešnici (pred dvemi leti jo jo uprizorilo tudi celjsko SLG)
napisal Peter Schaffer, film pa je režiral Miloš Forman. Zaigrali so Tom Hulee v vlogi
Amadeusa, F. Murray Abraham kot Salieri in drugi. Film pa so lani dobesedno zasuli z
Oskarji, saj jih je »nabral« kar osem.
To izjemno kakovostno in domišljeno delo, ki kljub pripovedi o preteklosti imenitno išče
stik s sedanjostjo, bo še kar nekaj dni na programu kina Union v Celju. O izrednem
zanimanju za ta film pa priča tudi posnetek Edija Masneca, kije gnečo pred blagajno slikal
v dopoldanskih urah.	B 3
Kako ste zadovoljni,
tovariš predsednik?
Iztekajoče se srednjeroč-
no obdobje je čas obraču-
nov in čas, ko trasiramo na-
šo prihodnost. V tej luči je
tekel razgovor z Brankom
Pucljem, predsednikom iz-
vršnega sveta skupščine ob-
čine Šmarje pri Jelšah.
Na sejah izvršnega
sveta ste ničkolikokrat
poudarili težnjo po izsto-
pu iz »kluba nerazvitih«.
Koliko ste se v preteklih
štirih letih temu cilju
približali?
Za srednjeročno obdobje,
ki se izteka, smo si zastaviU
relativno velike naloge, vse z-
namenom, da bi zaostajanje
za razvitimi deli Slovenije
zmanjšali. Tako smo planira-
li, da naj bi nam družbeni
proizvod rastel po stopnji 3
odstotke letno, produktiv-
nost po stopnji 0,8 odstotka,
zaposlenost po stopnji 2,5
odstotka, izvoz naj bi se let-
no povečeval za 15 odstot-
kov in tako naprej. Če danes
analiziramo, kaj smo od tega
dosegli, moramo reči, da
smo na področju rasti druž-
benega proizvoda, zaradi bi-
stveno spremenjenih pogo-
jev gospodarjenja, dosegli
precej manj kot smo načrto-
vali, saj beležimo 1,1 odstot-
no rast. Dobro pri tem je, da
je v materialni proizvodnji ta
rast občutno višja in se pri-
bližuje dvem odstotkom, kar
je v primerjavi s -slovensko
rastjo družbenega proizvoda
le uspeh. Na področju zapo-
slovanja smo načrtovano 2,5
odstotno rast celo presegli,
kar je z ozirom na razmero-
ma majhno število zaposle-
nih občanov lep dosežek.
Posebej razveseljivo pa je,
da smo v tem srednjeročnem
obdobju izredno razširili de-
javnosti na področju obrti.
Posebej se ustaviva pri
izvozu. Na tem prednost-
nem področju je občina
Šmarje pri Jelšah »moč-
na«. Ste dovolj izvozili?
Dosegli smo približno 12
odstotno poprečno letno
rast, kar je glede na čedalje
hujšo konkurenco na med-
narodnem tržišču in na rece-
sijo, ki vlada v svetu, zadovo-
ljiv rezultat. Ocenjujemo, da
je letna rast izvoza, kot jo bo-
mo predvidoma dosegli do-
kaz, da so se naši delavci še
kako zavedali pomembnosti
izvoza, če si hočejo zagotovi-
ti kolikor toliko normalno
poslovanje, normalen razvoj
in socialno varnost. Moram
reči, da smo tukaj dosegli bi-
stven kakovosten pfemik,
saj se je delež družbenega
proizvoda, ki ga danes naše
združeno delo »izvaža«, po-
večal od 18 na skoraj 34 od-
stotkov. To je tisti premik, ki
daje našemu združenemu
delu neke vrste zagotovilo,
da se bo v prihodnjem ob-
dobju normalno razvijalo.
Kolikšen pa je delež in-
vesticij v družbenem
proizvodu?
Ta je nekoliko manjši od
načrtovanega, mislim pa, da
se bo z dokončanjem nalož-
be v steklarni Boris Kidrič v
Rogaški Slatini le nekako
približal načrtovanemu. Je
pa spisek uresničenih naložb
v tem času kar dolg. Poleg
največje, ki so jo več kot
uspešno speljali naši steklar-
ji, je tu nova industrijska pe-
karna v Rogaški Slatini, mo-
dernizirana je bila predelava
jabolk v Vitalu v Mestinju,
temeljna organizacija Dekor
v Kozjem je zgradila novo ki-
slinsko polirnico, končan je
bil hotelski kompleks Sava
Zdravilišča v Rogaški Slati-
ni, zgrajen trgovsko-gpstin-
ski center, imenovan Šmar-
ski hram, v Kozjem so zgra-
dili novo žago, v Podčetrtku
novo gostišče Atomskih to-
plic, Kmetijski kombinat je
postavil novo farmo za proiz-
vodnjo valilnih jajc v Hajn-
skem, Bohor v Mestinju je
dokončal vezno halo in sušil-
nico lesa. Dokončana je bila
melioracija Imenskega polja,
tik pred koncem so meliora-
cijska dela na Pristavškem
polju, pred koncem so dela v
sirarni v Šmarju in še bi lah-
ko našteval, tu so še, seveda,
novi infrastrukturni objekti.
Dokončali smo prvo fazo iz-
gradnje osnovne šole in telo-
vadnice v Ratanski vasi, raz-
širili smo vrtec v Šrnarju,
zgradili novo pošto v Šmar-
ju. Od večjih naložb nam
ostaja kot nedokončana ob-
voznica v Rogaški Slatini, ki
je predvsem gospodarskega
pomena. Z njo bo namreč
mogoče prodati okoli 600 do-
datnih postelj v hotelih, ki
stojijo ob tranzitni cesti.
Zdravilišče teh kapacitet da-
nes ne more ponujati zaradi
prevelikega hrupa. Na po-
dročju varstva okolja pa
ostaja še izgradnja kolektor-
ja in ustrezne čistilne napra-
ve v Rogaški Slatini. To je
tudi ena najpomembnejših
nalog za naslednje obdobje.
Del nalog bo treba
uresničiti že letos. Na
splošno bi lahko rekli,
da ste letošnje cilje do-
kaj smelo zastavili...
Res je. Letos bo treba po-
sebej paziti, da bomo vse
oblike porabe resnično us-
klajevali z našimi realnimi
možnostmi, se pravi z rastjo
dohodka. Posebno pozor-
nost moramo pri tem posve-
čati kadrom, ojačati moramo
razvojne službe v organizaci-
jah združenega dela. Če ne
bo šlo drugače, bomo morali,
tako smo se na izvršnem sve-
tu dogovarjali, sofinancirati
naše »razvojnike« s sredstvi
iz prispevnih stopenj za razi-
skovalno in izobraževalno
dejavnost. Največje delovne
organizacije, nosilke razvoja
v občini, morajo imeti naj-
manj enega človeka, ki bo
delal izključno na razvoju, ki
bo razmišljal samo o tem, kaj
bo ta delovna organizacija
delala jutri, pojutršnjem in
pri tem ne bo obremenjen s
tekočimi proizvodnimi pro-
blemi. Z resolucijo za letos
pa naj bi bil družbeni proiz-
vod za 8 odstotkov večji od
lanskega, industrijska proiz-
vodnja bi naj bila večja za 10
odstotkov, izvoz pa večji za
27 odstotkov. Tako visoka
rast bi naj bila rezultat zago
na investicij iz preteklih let.
MARJELA AGREŽ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
Srečanje
najstarejših
Krajevna organizacija RK na
Polzeli je pred dnevi pripravila
sprejem in pogostitev kraja-
nov starih 75 in več let. Povabi-
li so jih več kot sto, srečanja pa
se je udeležila le dobra polovi-
ca. Zbrane je najprej pozdravil
predsednik KO RK Peter Pun-
gartnik, o delu v KS in načrtih
pa je zbrane seznanil predsed-
nik sveta KS Drago Lubej, na-
to pa jih je povabil na zakusko
ter jim zaželel še obilo zdravih
let.	T. T.
Začeli so se
občni zbori
gasiisicih društev
v začetku januarja so v
celjski občini začeli z občni-
mi zbori prostovoljna in in-
dustrijska gasilska društva.
Prvi so to opravili na Svetini,
kjer so kot največji uspeh v
lanskem letu ocenili nakup
avtomobila, kar sta omogoči-
la samoupravna interesna
skupnost za varstvo pred po-
žari in občinska gasilska zve-
za. Intervencije ob morebit-
nih požarih in drugih pre-
ventivnih akcijah bodo tako
učinkovitejše. Za predsedni-
ka in poveljnika so ponovno
izvolili Ludvika Pesjaka in
Toneta Romiha. Gasilsko
društvo na Svetini obstoja
dvanajst let, ima pa 42
članov.
Občna zbora so tudi že
imeli gasilci v Prožinski vasi
in v Strmcu, jutri (petek, 17.
januarja) pa bo v Lokrovcu,
v soboto (18. januarja) pa v
Vojniku in na Lopati. Vsi
občni zbori v gasilskih do-
movih omenjenih krajev.
25. januarja bodo občni
zbori na Dobrni, v Lember-
gu in na Babnem. Občni
zbor občinske gasilske zveze
Celje, ki je lani slavila 30-let-
nico, bo 28. februarja.
TONE VRABL
Za pomoč, Ifo še ni bolezni
Dispanzerske službe so pomemben nosilec preventivne
dejavnosti v osnovni zdravstveni službi v Celju
z ustanovitvijo Zdrav-
stvenega doma Celje, ko so
se julija lani združile števil-
ne temeljne organizacije, ki
so opravljale osnovno
zdravstveno službo, so se
oblikovale tudi dispanzer-
ske službe. Vanje so se zdru-
žili specialistični dispan-
zerji, ki so dotlej delovali v
različnih temeljnih organi-
zacijah. V njih se uresničuje
velik del vse bolj glasnih in
obsežnih zahtev po krepitvi
preventivne dejavnosti v
zdravstvu.
Za dispanzerje je značilna
njihova usmerjenost v zgod-
nje odkrivanje, preprečeva-
nje in zdravljenje bolezni
predvsem pri ogroženih ozi-
roma rizičnih skupinah pre-
bivalcev. Zato so tudi di-
spanzerji namenjeni ali dolo-
čeni skupini prebivalcev ali
določenim obolenjem. V ok-
viru dispanzerskih služb v
celjskem zdravstvenem do-
mu delujejo dispanzer za
pljučne bolezni in tuberku-
lozo, psihiatrični, revmatolo-
ški in kardiološki dispanzer
ter dispanzer za ženske. Po-
leg njih deluje še vrsta dru-
gih dispanzerjev.
Najstarejši je dispanzer za
pljučna obolenja in tuber-
kulozo. V 65 letih, kolikor
skrbi za preprečevanje in
zgodnje odkrivanje ter
zdravljenje pljučnih obolenj
na območju, seje ves čas pri-
lagajal potrebam. Sprva je
veljala njegova skrb predv-
sem tuberkulozi, nato, zlasti
po letu 1965, pa vsem pljuč-
nim, najbolj pa kroničnim
obolenjem. V zadnjih letih
odkrivajo najbolj razširjen
obstruktivni bronhitis, ki vo-
di v invalidnost ter pljučni
rak, ki ogroža predvsem ka-
dilce po 40. letu starosti. Za-
radi prahu in drugih škodlji-
vih snovi v ozračju vse bolj
narašča tudi bronhialna ast-
ma, zato so v dispanzerju na-
menili poseben poudarek
alergološki ambulanti, v ka-
teri s testi odkrivajo alergene
in potem zdravijo astmo s
pomočjo imunoterapije.
Dispanzer za ženske
opravlja vrsto preventivnih
pregledov predvsem v zvezi
z nosečnostjo in porodom ter
kontracepcijo, pomembno
pa je tudi odkrivanje rakavih
in drugih obolenj. V zad-
njem času poleg že utečene
materinske šole uspešno
uvajajo tedenska predavanja
za mlade, na katerih jih sez-
nanjajo z -delovanjem telesa,
zaščito pred nezaželeno no-
sečnostjo in vsem, kar sodi k
spolni vzgoji.
Psihiatrični dispanzer si-
cer zaradi kadrovskih in pro-
storskih stisk še vedno nosi
v sebi predvsem obeležje
ambulante in se torej pretež-
no ukvaija z zdravljenjem,
vendar se prav tako prilagaja
potrebam časa. V vse večjem
obsegu deluje ambulanta za
bolezni odvisnosti, po-
membna paje tudi ambulan-
ta za ljudi v duševni stiski,
kjer ni, sicer v tem dispan-
zerju vse predolgih, čakalnih
dob.
Revmatološki dispanzer
je bil ustanovljen pred dobri-
mi osmimi leti zaradi nuje po
čimprejšnjem odkrivanju
revmatičnih obolenj, zlasti
vnetnega revmatizma, kjer je
izredno pomembno pravo-
časno in pravilno zdravlje-
nje. Da bi ljudje sami postali
pozorni na spremembe, ki
opozarjajo na revmatična
obolenja, pripravlja dispan-
zer po 10 do 15 predavanj let-
no v okviru organizacij Rde-
čega križa, zaradi nuje po
spremljanju zdravljenja z
močnimi zdravili pa vodijo
tudi register bolnikov, ki se
kronično zdravijo.
Tudi najmlajši, kardiolo-
ški dispanzer, si prizadeva,
da odkrije bolnike čimprej -
najbolje takrat, ko še niso
bolniki, saj se mora prepre-
čevanje srčnih in žilnih bo-
lezni, zaradi katerih umre
največ ljudi, pričeti že kar po
20 letu starosti. Ogrožene
otroke odkrivajo že prej v so-
delovanju s šolskim dispan-
zerjem. Vodijo register bol-
nikov s penicilinsko profi-
lakso, uvajajo pa tudi regi-
ster za bolnike, ki so prebo-
leli srčni infarkt ter register
operiranih bolnikov - vse za-
radi rednega nadzora.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Dr. Janez Tasič, vodja di-
spanzerskih služb in kardi-
ološkega dispanzerja: V vseh
dispanzerjih skušamo ukre-
pati takrat, ko bolezen bolni-
ka še ne ogroža, ko še ni obo-
lel oziroma ko so možnosti
za uspešno zdravljenje naj-
večje. V kardiološkem di-
spanzerju sodijo med rizič-
ne, torej ogrožene skupine,
predvsem ljudje z zvišanim
krvnim pritiskom in tako
imenovane stresne skupine.
V primerjavi z deželami, kjer
je razvita preventiva, je teh
pri nas veliko, pa tudi število
infarktov v mlajših skupinah
se še povečuje.«
Dr. Marta Žuraj-Plavt
dispanzer za pljučna oboi
nja in tuberkulozo: »Po¡,
ben poudarek namenjati
opuščanju kajenja oziron,
preprečevanju, da bi se ;
razvada razvila pri mladi]
Ni kadilca, ki ne bi prej a
slej dobil bronhitisa. Kadik
ki pokadijo 40 in več cigan
dnevno, pa so najresneji
kandidati za pljučnega rak
Ta ogrožujoča navada je
največji meri odvisna od V(
Ije posameznika, dosti bc.
obsežni ukrepi pa so potrei
ni za zmanjšanje nevarnost
ki jih prinaša onesnažen
okolje. «
Dr. Marija Ocvirk-Žekar,
dispanzer za ženske: »Mladi
dobro poznajo delovanje
motorja ali računalnika, ne
poznajo pa delovanja svoje-
ga telesa. Z njim namenjeni-
mi predavanji želimo zmanj-
šati število porodov in spla-
vov pri mladoletnicah. Na
predavanja, ki smo jih uvedli
julija lani, prihajajo mladi sa-
mi, na lastno željo, vključiti
pa se nameravamo tudi v
redne programe šol. Meni-
mo, da je to pomembna do-
polnitev dela našega dispan-
zerja, znatno več pa si lahko
obetamo šele čez nekaj let.«
Dr. Vera Petrišič, psihia-
trični dispanzer: »Predsod-
kov proti psihiatričnim bol-
nišnicam in ambulantam je
iz leta v leto manj. Le izjemo-
ma še prihajajo k nam po po-
moč ljudje skrivaj ali z željo,
da ne bi pošiljah njihovih iz-
vidov. Tudi zaradi tega v naš
dispanzer prihajajo ljudje,
pri katerih se težave ali bole-
zen še niso preveč nakopiči-
le in je pomoč lažja. Žal pa
nas je premalo, zato ne gre
brez včasih kar predolgih ča-
kalnih dob.«
Dr. Peter Lipovšek, re
matološki dispanzer: »Lj
dje mislijo takole: Kar bo
je revma. V dispanzerju m
ramo to potrditi ah ovreči
napotiti bolnika drugai
Kadar pa gre res za vnet
revmatizem, moramo boli
ke stalno nadzirati, saj
zdravljenje zapleteno in n
varno, še zlasti osnovno, kj
uporabljamo zlato in dru¡
nevarne preparate. Bolm
moramo stalno nadzirati t
di zaradi dolžine časa zdrs
ljenja in zaradi pogost
stranskih učinkov.«
Podarili so dva računalnika
Pred Novim letom je os-
novna šola I. Celjske čete iz
Celja dobila prva dva raču-
nalnika Commodore za po-
trebe računalniškega krož-
ka. Računalnika je šoli poda-
ril tozd Avtomatska obdela-
va podatkov Kovinotehne
Celje.
Alojz Kure, vodja tozda
nam je o tem, zakaj so se od-
ločili za nakup računalnikov
za to šolo povedal: »Kovino-
tehna Celje ima dobro razvit
informacijski sistem, ki ga
nenehno dopolnjujemo. Za-
vedamo se, da je nujno čim
prej pričeti vzgajati genera-
cije mladih, da bodo abece-
do informacijskega sistema
čim prej osvojili. Če že ne
prej, potem se mora začeti
tovrstno izobraževanje že v
osnovni šoli. Dva računalni-
ka, ki smo ju podarili osnov-
ni šoli, naj bi bila spodbuda
ostalim delovnim organiza-
cijam, da šolam pomagajo,
da si čim prej nabavijo to
najnujnejšo opremo za
učenje.«
Ta tozd že sodeluje s šola-
mi tudi z mentorsko pomoč-
jo pri računalniških krožkih
in če bo treba, bo s strokov-
nim svetovanjem pomagal
tudi računalniškemu krožku
na osnovni šoli I. Celjske če-
te, kiji računalniki pomenijo
pomemben korak naprej pri
izvajanju interesnih dejav-
nosti. In ravno za računalni-
ški krožek so učenci pokaza-
li veliko zanimanje.
WE
Vsi so se naučili plavati
Dopoldanske ure v celjskem bazenu Golovec so v teh dneh zelo živahne, saj otroci četrtih
razredov osnovne šole zaključujejo dneve šole v naravi. V naš objektiv smo zajeli skupino
41 otrok iz šole Loka pri Zusmu in Slivnice, kjer so se prav vsi naučili plavati. Nasploh
beležijo vaditelji zelo lep uspeh, saj ob zaključku prav vsi preplavajo manjši bazen, v
večjem pa so se dodatno izpopolnili tisti, ki so prej že znali plavati.	eDI MASNEC
Trgovina v Andražu spet odprta
v krajevni skupnosti Andraž so bili krajani že nekaj časa brez trgovine. Po nakupih
morali v Polzelo in v Titovo Velenje, ki pa sta precej oddaljena. V soboto pa je Savinjs
magazin Žalec v starih prostorih ponovno začel s prodajo. V trgovini so kupcem na vol
predvsem živila in drobne gospodinjske potrebščine, česar so vsi krajani zelo veseli.
T. TAVČ/
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
ЕЗ
8. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
Lepo drevo s tisoč poganjki
Rast ie odvisna od zdravili zasnov In pobud
Pod okriljem Zveze kul-
turnih organizacij Celje de-
luje že 53 društev in skupin
(s 5000 člani), ki so bila v
minulem letu ena bolj dru-
ga manj udeležena v kultur-
ni ponudbi v celjski občini.
Z gotovostjo pa bi lahko re-
kli, da so bili najvidnejši
uspehi doseženi na področ-
ju vokalne dejavnosti.
V celjski občini deluip 24
pevskih zborov in še vedno
se kažejo tendence po usta-
navljanju novih. Seveda se
na drugi strani poraja dile-
ma, k£0 ob pomanjkanju
sredstev in strokovnega ka-
dra z vsemi temi zbori poče-
ti. Rešitev bo bržčas v kako-
vostni rasti že obstoječih
zborov. Enako velja tudi za
nastajanje novih kulturnih
društev. Nespametno bi bilo
dušiti prave iniciative. Velja
jih upoštevati ob dejstvu, da
je potrebno zagotavljati tudi
osnovne pogoje in denar za
nove dejavnosti. Vendar pa v
celjski občini kljub gmotnim
težavam doslej ni bilo prime-
ra, da bi neka dejavnost pre-
sahnila izključno zavoljo po-
manjkanja denarja.
Lani je bilo društvom za
njihovo dejavnost odmerje-
nih 100 milijonov dinaijev,
letos bo ta znesek v povpreč-
ju večji za 50 odstotkov.
Sredstva so društvom od-
merjena po pravilniku, kate-
rega osnova so materialni iz-
datki in kakovostna raven,
pa tudi število članstva.
Neg za primerjavo povza-
memo nekaj številk iz fi-
nančnega načrta za letos.
ŽPD France Prešeren Celje,
ki vključuje okoli 150 čla-
nov, bo dobilo 2 milijona 800
tisoč, KUD Zaija Trnovlje
milijon 200 tisoč. Plesno gle-
dališče Celje 317 tisoč dinar-
jev, KUD F. Kač Hudinja 40
tisoč,dinaijev. Pihalni orke-
ster Štore 233 tisoč dinaijev.
itd.
Večji problem kot denar
so prostori za posamezne de-
javnosti. Teh je še vedno pre-
malo, ali pa so neprimerni.
Gledalška dejavnost marsik-
je šepa tudi zaradi pomanj-
kanja strokovnega kadra.
Primanjkuje predvsem reži-
serjev. Z usmerjenim izobra-
ževanjem je močno presah-
nila tudi kulturna dejavnost
v srednjih šolah, ki je zd^
skrčena zgolj na nekaj kul-
turnih dni.
Eden izmed ciljev, ki si jih
je Zveza kulturnih organiza-
cij Celje postavila tudi na de-
cemberski konferenci dele-
gatov, bo borba za amortiza-
cijo, ki je doslej nobeno dru-
štvo ni plačevalo, medtem
ko vse več kulturnih domov
teija obnovo. Prav obnova
kulturnih domov in prosto-
rov pa se je znašla na priori-
tetni listi vseh društev.
MATEJA PODJED
Krčmarica Mirandolina v Vojniku
Pod režijsko taktirko Francija Korošca se bo v soboto ob pol osmih zvečer v doma
kulturnem domu v Vojniku gledališka skupina kulturno umetniškega društva France Pi
ren Vojnik predstavila z Goldonijevo komedijo Krčmarica Mirandolina.
Delo je postavljeno v Fiorenzo, kjer je avtor živel in kaže malega človeka, ki zna izkoristiti s
bistrost in skromnost pred pohotnostjo plemstva. Pozitivna življenjska misel je spretno vple
v komične dialoge in situacije in vodi gledalca tudi k razmišljanju. (Kostume in scenc
pomagala zasnovati gosta iz Ljubljane, Irena Felicijan in Saša Kump. Predstavili pa se \
domači igralci:. Danilo Bojanovič, Dušan Bojanovič, Branko Leban, Maijan Volovšek, Мг
Kovač, Marija Štante, Slavica Sevnik, Tone Volasko in Darko Jakopič ob pomoči tehične eli
Lep večer folklore
Celjski plesalci v novih kozjanskih
nošah
Pred polno dvorano Slo-
venskega ljudskega gleda-
lišča Celje so se v petek zve-
čer na svojem rednom let-
nem koncertu občinstvu
uspešno predstavili člani
celjske folklorne skupine
Železničarsko prosvetnega
društva Celje in njihovi
gostje, člani folklorne sku-
pine kulturno umetniškega
društva Karol Pahor iz Pi-
rana. Izpolnili so večer »Ju-
goslovanske folklore«.
Obe skupini sta predstavili
pester program iz bogate za-
kladnice jugoslovanske fol-
klore. Najprej so na oder sto-
pili domačini z znanimi koz-
janskimi plesi. To pot so jih
prvič odplesali v novih, re-
konstruiranih narodnih no-
šah. Celjski folkloristi so na-
mreč s pomočjo etnologinje
Marije Makarovič iz Naro-
dopisnega inštituta Sloveni-
je na terenu zbrali podatke o
kozjanski narodni noši. V
drugem plesu so se predsta-
vili gostje iz Pirana z istrski-
mi plesi ob odlični spremlja-
vi pihalnega sestava piran-
ske glasbene šole. Vsekakor
so bili ti, vsaj našemu občin-
stvu manj znani plesi, prava
zanimivost. Folkloristi, ki so
se celjskemu občinstvu to
pot predstavili prvič, so v
svojem programu odplesali
še prekmurske, šumadijske
in štajerske plese.
Celjsko folklorno skupino
pa seveda ni potrebno pose-
bej predstavljati, saj je v dva-
najstih letih aktivnega delo-
vanja pod vodstvom Eda
Gabrška globoko pognala
korenine v našem, pa tudi v
slovenskem kulturnem pro-
storu, poznajo pa jo tudi iz-
ven naše domovine.
Petkov nastop je pomenil
pravo premiero. Poleg že
omenjenih kozjanskih in go-
renjskih plesov, so se na-
mreč predstavili z dvema iz-
jemno zahtevnima " make-
donskima plesoma. To sta
šobsko oro in splet plesov iz
Povardarja. Trdo, večmeseč-
no delo folkloristov, je bilo
poplačano z navdušenim
aplavzom.
Ob koncu velja omeniti, da
so večino narodnih noš celj-
ski folkloristi sešili sami.
ŽB
Izšli so Obrazi
Pri kulturni skupnosti
Celje je izšla, v dvojni
številki, literarna revija
Obrazi, katere cena je
100 dinarjev.
Reviji na pot je uredni-
ški odbor zapisal, da na
žalost revija Obrazi ne iz-
polnjuje svoje načrtovane
kulturne funkcije, saj
izhaja poredko in v
zmanjšanem obsegu. Za-
to tudi atvo^i predolgo
čakajo na natis svojih pri-
spevkov. Ob pomanjka-
nju sredstev pa so kajpak
pičli tudi honorarji. Za
prihodnje ostaja upanje o
selektivno drugačnem
presojanju tistih, ki
opravljajo menjavo dela,
vloge in funkcije posa-
meznih literarnih revij v
slovenskem prostoru.
To številko je sofinanci-
ral lesno industrijski
kombinat LIK Savinja
Celje, umetniške podobe
je prispeval Peter Krivec.
Na 54 straneh pa se naj-
več avtorjev predstavlja s
poezijo. Pričujoča pa je
tudi proza, prevodi in po-
ezije ter drame, in epi-
grami.
MP
Hledališka abeceda v Laškei
Uspel seminar v organizaciji kulturne skupnosti
že nekaj mesecev, od sep-
tembra, se v Laškem na po-
budo konference Zveze kul-
turnih organizacij nekaj
zavzetih delavcev na ljubi-
teljskem področju spoprije-
ma z gledališko abecedo.
Seminar o gledalski dejav-
nosti vodita dramska igral-
ca Ljerka Belak in Bogomir
Veras, ki sta z rezultati dela
zadovoljna, 1&-15 stalnih
udeležencev seminarja pa
tudi Sredstva, 150.000 di-
narjev, za izvedbo seminar-
ja je prispevala Zveza kul-
turnih organizacij, ki si je
za cilj zadala vzgojo kadrov
za delo v kulturi.
Spodbudno je, da so se se-
minarja udeležili ljudje iz od-
daljenejših krajev v občini,
ki se učnih ur redno udeležu-
jejo in ki so takšnega prak-
tičnega in teoretičnega zna-
nja željni. Na tej osnovi sta
koncept dela zasnovala tudi
Ljerka Belak in Bogomir Ve-
ras. V teoretičnem delu so se
veliko pogovarjali o dram-
skih besedilih, tako domačih
kot tujih, ki jih na naših po-
klicnih in ljubiteljskih odrih
še veliko igrajo. V teh tekstih
so na primerih iskali drama-
tičnost, liričnost in druge ni-
anse in jih skušali ločiti od
tistih vsakdanjih, v življenju,
na dogajanja v gledališkem
svetu. Ob tem so se lotili tudi
govora v dramskem besedi-
lu, se prebijali skozi monolo-
ge in dialoge ter govor na
odru.
Prav tako zanimiv je bil
drugi, praktični del seminar-
ja, ki so ga uvedli z izpoved-
nim gibom na odru: niansi-
rali so veselje, strah, ža-
lost ... in ta osnovna čustva
poskušali kombinirati z upo-
rabo rekvizitov na odru. V
praktičnem delu so se sre
tudi z izrazno mimiko, k;
mnoge še posebej priteg
in jim tudi dobro uspev
V naslednjih urah so sem
risti spoznavali skrivn
kabaretov in musicalov
nekonvencionalen način.
Iz vseh teh in še večih s
mento v sestavljen semi
bo delavcem na kultum
področju, med njimi je i
več učiteljev, dober napo
za nadaljne delo v svoj
okolju.
MATEJA PODJ
Srečanje glasbenih šol
Letošnje srečanje glasbenih šol našega območja bo v sob
18. januarja ob 10. uri v novi dvorani Glasbene šole Fra
Koruna Koželjskega v Titovem Velenju. Na tem srečanji
letos sodelovalo več kot 210 učencev iz vseh glasbenih
našega območja, to je iz Radeč, Šmarja pri Jelšah, Šentju
Slovenskih Konjic, Celja, Žalca in Titovega Velenja.
Mladi glasbeniki se bodo predstavili kot solisti na posamei
instrumentih, v komornih zasedbah in pa kot člani treh o:
strov. Na tem srečanju bodo nastopili namreč tudi harmon
ski orkester in godalni ansambel Glasbene šole Celje ter sin
nični orkester Glasbene šole iz Titovega Velenja. Nastopil рг
tudi otroški pevski zbor Glasbene šole iz Titovega Velenja.
Zanimivo je, da bodo učenci predstavili vse instrumente
jih poučujejo na teh šolah razen tube in pa solo petja. P
gotovo to kaže na širino delovanja glasbenih šol na na.^
območju. Kvaliteto pa so že pokazali na številnih zveznil
republiških tekmovanjih, kjer so dobili tudi najvišja priznal
Pogoste prireditve
Kultumo-umetniško dru-
štvo Ljubečna ni delovno
samo s svojimi sekcijami
ampak skrbi, da se krajani
lahko srečujejo tudi s kul-
turno-umetniškimi ustvar-
jalci iz drugih krajev.
Letošnjo prireditveno se-
zono je začel včeraj narodno
zabavni ansambel Francija
Zemeta iz Vojnika. Že v so-
boto, 25. januarja se bo po-
slušalcem na Ljubečni pred-
stavil mešani pevski zbor
France Prešeren iz Celja. Za
kulturni praznik, ki ga bodo
obeležili 1. februarja, vabijo
v goste priznani orkester.
Sredi febru^a bo na odru
na Ljubečni nastopilo kul-
turno umetniško društvo
Anton Tane iz Marijagradca
s prireditvijo Ohcet bo oh-
cet. 23. februarja pa bo na
dveh koncertih na Ljubečni
nastopil narodno zabavni an-
sambel Henček. Med temi
nastopi pa bo najbrž na odru
nastopila še kakšna glasbena
skupina. V kulturno-umetni-
škem društvu se dogovarjego
za gostovanje Mladih upov iz
Trbovelj in Agropopa iz
Ljubljane.
Čeprav so prireditve pogo-
ste, to ne moti obiskovalcev.
V dvorano Zadružnega do-
ma radi prihajajo. Vedno
bolj pa zahtevajo kvalitetne
prireditve. To je najbolj raz-
veseljivo. Kajti na ta način
zahtevajo tudi od svojih sek-
cij več prizadevanja in kvali-
tetno rast.
Vse to kaže tudi, da lah-
ko v manjši krajevni skup-
nosti na dosegu mesta tudi
kultura najde svoje pravo
mesto, če organizatorji znajo
prisluhniti potrebam kra-
janov.
M. B.
i
JANUAR 1986
NOVI TEONIK - STRAN 9
YU butìki - kvaliteti še
naprej največ pozornosti
Marca prvijwiili ludi v Celju___
Da obseg turističnega prometa ni
odvisen zgolj od naravnih danosti in
kvalitete bivanja, temveč tudi od
kvalitete in obsega izvenpenzionske
ponudbe, že tretje leto uspešno doka-
zuieio v Poslovni skupnosti YU buti-
ki v Celju, kjer so lani uspešno poslo-
vali Uspehi so tudi spodbuda za šir-
ienie specializirane mreže turističnih
trgovinic, s čimer bodo po vsej Jugo-
slaviji nadaljevali že letos.
Otvoritev trgovinic v Budvi, Porecu,
Červarju, Radencih in še kje, je pov-
sem opravičila svoj namen, predvsem
*pa je potrdila, da imamo v Jugoslaviji
^kvalitetno blago, ki ga tuji turist doslej
ni dobil na enem mestu. Kljub dobri
¡prodaji in spodbudnemu začetku, ki
pomeni enega prvih korakov k izbolj-
šanju izvenpenzionske ponudbe, to se-
veda še ni zagotovilo, da se bo pov-
prečna dnevna potrošnja tujih turistov
izboljšala čez noč. Pomembneje pri
tem je, da je novost spodbudila k dru-
gačnemu razmišljanju tudi ostale tr-
govce. Dovolj zgovoren in konkreten
je primer iz Poreča, kjer so se tudi
nekateri ostali trgovci prilagodili odpi-
ralnemu času in kvaliteti ponudbe v
YU butikih. Tudi ostali imajo namreč
v sezoni svoje trgovine odprte tudi ob
nedeljah in praznikih in tudi do 22. ali
23. ure.. Podoben je bil odziv trgovcev
tudi v Črni gori.
Letos nameravajo v Poslovni skup-
nosti odpreti še vsaj petnajst trgovinic.
od tega nekaj tudi v Sloveniji. Tako je
že dogovorjeno, da bodo marca odprli
prvi butik v Celju (v prostorih stare
lekarne), od slovenskih krajev pa so
dogovori zaključeni tudi že v Piranu in
Rogaški Slatini. Vsi ostali načrti, med
drugim tudi za tujino, bodo znani že
konec tega meseca, ko se bodo dogo-
vorili o nadaljnji razvojni poti Poslov-
ne skupnosti in širitvi mreže trgovin.
Ob vseh načrtih je v tem času znano
predvsem to, da bo pri širitvi prodajne
mreže veljala še naprej poglavitna
skrb kvaliteti ponudbe in izboru tistih,
ki se bodo vanjo vključili. V poslovno
skupnost bodo namreč še naprej
vključevali le tiste organizacije trgovi-
ne, gostinstva in turizma, industrije,
poslovnih storitev in drobnega gospo-
darstva, katerih skupen cilj bo prodaja
najkvalitetnejšega izbranega blaga.
Pri teh prizadevanjih velja še posebej
omeniti dosedanja dobavitelja, tozd
Steklarne Rogaška Slatina Dekor iz
Kozjega in Titeks iz Titograda, ki sta
večji del svoje proizvodnje posebnih
ekskluzivnih izdelkov namenjala za
YU butike.
R. PANTELIČ
Nama za tujce
V Žalcu prenovili blagovnico
s prvim prodajnim kotič-
kom za tuje turiste se bo le-
tos tudi žalska Nama vklju-
čila v prizadevanja za boljši
turistični promet, s čimer
želijo dokazati, da tudi tr-
govci pri vseh prizadeva-
njih za boljšo turistično
uslugo ne morejo stati ob
strani.
Novost, ki jo pripravljajo,
ne nastaja naključno. Žalec
je bil namreč lani izbran za
najlepši turistično tranzitni
kraj Slovenije, odločitvi pa
so botrovale tudi dosedanje
izkušnje pri sodelovanju z
madžarskimi turisti. Prvi ko-
rak k zastavljenemu cilju so
v Nami že storili med novo-
letnimi prazniki, ko so od 2.
do .5. januarja blagovnico
prenovili, ter s tem pridobili
tudi nekaj dodatnega prodaj-
nega prostora. Resnici na
ljubo so morali prenovo, ki
jih je z vsemi rednimi vzdr-
ževalnimi deli, med katere
sodi tudi beljenje vseh pro-
storov, stala 10 milijonov
din, opraviti predvsem zara-
di domačega potrošnika, ki
se sedaj v prenovljeni trgovi-
ni z živili lažje znajde. Po-
nudba je namreč bolj pre-
gledna, prostor pa tudi funk-
cionalno bolje izkoriščen.
Prve reakcije potrošnikov so
ugodne, nekaj je tudi pri-
pomb, ki pa jih bodo v Nami
upoštevali.	,
V prenovljeni blagovnici
so uredili tudi poseben koti-
ček, namenjen vsem kup-
cem, ki pa je po izbiri blaga
prilagojen povpraševanjem
madžarskih turistov, ki naj-
bolj iščejo žgane pijače, spo-
minke, plošče, začimbe in
nogavice. Do sodelovanja z
Madžari je pred šestimi leti
prišlo naključno, ko so se v
Žalcu ustavljali turisti na
svoji poti iz Istre. V Nami so
priložnost izkoristili, ponud-
bo prilagodili njihovim že-
ljam, ter s pomočjo Kompa-
sa lani v Budimpešti to sode-
lovanje še bolj utrdili. Letno
se tako v šestih mesecih, ko-
likor trajajo potovanja mad-
žarskih turistov, v Nami
dnevno ustavijo štirje avto-
busi. Ob dejstvu, da Madžari
pri nas menjajo konvertibil-
no valuto, pa to ni več zane-
marljiv podatek.
V	vseh Naminih blagovni-
calv tudi v žalski, načrtujejo
tudi otvoritev posebnih ko-
tičkov za vse ostale tuje turi-
ste. Dolfe Naraks, direktor
žalske Name je o tem, pa tu-
di o ostalih načrtih, povedal:
»Posebne prodajne prostore
za tujce naj bi v večini Nami-
nih blagovnic odprli do glav-
ne sezone. Zaenkrat se še do-
govarjamo s proizvajalci, ki
se bodo vključili v to našo
posebno ponudbo. Ob tem
bomo do konca februarja v
blagovnici poleg naše infor-
macijske službe ponovno
odprli oddelek Beograjske
banke, svojo poslovno enoto
pa naj bi v naših blagovnicah
imel tudi Kompas s svojo po-
nudbo počitnic, izletov, turi-
stičnih informacij, prodajo
vozovnic, izposojo avtomo-
bilov in izplačilom depozi-
tov, torej s kompletno uslu-
go. S pomočjo Kompasa naj
bi v ponudbo, predvsem za
madžarske tranzitne goste,
vključili tudi našo restavra-
cijo.«
V	Nami torej dokazujejo,
da se v turistično ponudbo
lahko vključujejo tudi trgov-
ci. Da se morajo, smo doslej
le govorili, zato lahko upa-
mo, da bodo ta prizadevanja
spodbudila tudi ostale.
R. PANTELIČ
Zanimanje za
počitnice raste
Cene letovanja v Jugo-
slaviji bodo za tujce tudi
letos konkurenčne, zato
v Turistični zvezi Jugo-
slavije pričakujejo, da
nas bo letos obiskalo več
kot 9 milijonov tujcev,
tako da bi do konca le-
tošnjega leta ustvarili 54
milijonov nočitev.
Po sedanjem zanima-
nju sodeč, bo tudi letos
največ gostov iz Zvezne
republike Nemčije (pri-
bližno 20 milijonov noči-
•iev), več kot 400 tisoč tu-
..istov pa lahko pričakuje-
mo tudi iz Velike Britani-
je. Ugodne vesti o zani-
manju za letovanje pri
nas prihajajo tudi iz Av-
strije, Italije, Belgije, Ni-
zozemske, Francije in
ZDA. Večina teh gostov
bo prišla k nam individu-
alno, kar .pomeni, da se za
kraj letovanja odločajo v
zadnjem trenutku, zato bi
tem morali posvetiti, še
posebno pozornost. Šte-
vilo teh gostov je namreč
odločilno za končni
uspeh sezone, v kateri na-
črtujemo med 1,4 do 1,5
►milijarde dolarjev deviz-
nega prihodka.
Tekaška proga tudi na Golteh
V dneh, ko je snega v niži-
nah vse manj, se tudi smu-
čarji tekači ozirajo v vrho-
ve in iščejo primerne plano-
te, kjer bi si lahko utirili
»svojo« progo. Najbolj orga-
nizirano že vrsto let zanje
skrbijo na Rogli, kjer imajo
dolgo in tudi najzahtevnej-
šim tekačem primerno pro-
go, v teh dneh pa so tekaško
progo pripravili tudi na
Golteh.
Takoj je treba povedati, da
lahko tekaško novost na
Golteh zaradi težjega dosto-
pa in sestopa s proge označi-
mo kot sprehajalno tekaško
progo, kar pa tekačem ne
more biti posebna ovira. Pot
od hotela do tekaške proge,
ki jo lahko prehodimo in
prevozimo na smučeh, je
ravno pravšnja za ogrevanje,
vodi pa po cesti proti Mozir-
ski koči, prečno po smučišču
Morava ter strmo po progi
Belega zajca do tekaške pro-
ge, ki je dolga približno tri
kilometre in ki so jo lahko
veseli tudi tisti manj vešči
tekači. Sicer pa nas do proge
vodijo tudi oznake.
Krožna pot se zaključi pri
spodnji postaji vlečnice Sta-
ri stani, kjer je tudi okrepče-
valnica. Tekači se lahko do
hotela vrnejo po isti poti
(krožno nas pripelje spet do
proge Belega zajca) ali pa se
z vlečnico zapeljejo do zgor-
nje postaje na Starih stanih,
ter se od tam po družinski
progi spustijo do hotela. Bolj
izkušeni bodo to storili na
smučeh, drugim pa priporo-
čamo peš hojo, ki jo je za
slabih deset minut.
Upravljalci centra bodo za
te morali pripraviti tudi ta-
ble, ki naj bi opozarjale,
kakšna pravila veljajo na
smučišču in kje po smučišču
lahko tekači hodijo tudi peš.
Tekači bodo plačali le vozov-
nico za gondolo, s to pa se
bodo lahko peljali tudi po
vlečnici.
R. PANTELIČ
Preizkusna tura
v soboto je bila s startom v Zabukovici preizkusna tura za
tretji rod planinskih vodnikov Savinjskega Meddruštvenega
odbora, ki jo je opravilo 34 planincev iz dvanajstih planinskih
društev.
Kolona, razdeljena v šest skupin, je iz Zabukovice krenila po
neoznačeni poti čez Pongrac pod steno, na Ramo in Mali vrh
(710 m), ter po slemenu na Kamnik'(856 m), točko Savinjske poti
z bivakom. Spustili smo se po označeni poti k Počivalniku, v
dolino Artišnice in ob njej navzgor do Turnčka. Povzpeli smo se
še po stezi na vzhod proti Šerganu in spodnji postaji smučarske
vlečnice pod Gozdnikom. Tam je bil tudi zaključek s krajšim
postankom in delovnim razgovorom o nadaljnjem poteku semi-
narja. Delegat Komisije za vzgojo in izobraževanje pri PZS je
obrazložil Pravilnik o dolžnostih in pravicah planinskih vodni-
kov, o amaterskem delu v planinski organizaciji ali kot je sam
dejal, o planinskem aktivistu.
Dogovorili smo se, da bo nadaljni del seminarja kombiniran s
predavanji med tednom in turami ob vikendu. Skupino bo
potrebno zaradi velikega števila pri praktičnih vajah in pri delu
po posameznih področjih razdeliti. Med kandidati imamo tudi
inštruktorja varstva narave in gorske straže in medicinsko
sestro, nekaj paje tudi prijavljenih iz Zgornje Savinjske doline,
kjer tega kadra sploh še ni. Seminar vodi Ivan Zorko. g. J.
planinski poliod
;j»Zdravju naproti«
SoštanjHiora Oljka
v soboto, 25. januarja 1986 ob 10.
uri organizira PD Polzela že četrti
pohod »Zdravju naproti«, ki ga bomo
tokrat pripravili po planinski poti,
označeni že 1904.leta.
Krenili bomo z železniške postaje
öostanj (357,1 m) čez Lokovico (387 m)
: m se po gozdnati Okoni (551 m) dvig-
■ nili do Stanovška. Do tega dela poti,
kjer se do Pocajta priključi Šaleška
planinska pot, bomo porabili eno uro,
v naslednji uri pa se bomo pod Turij-
1 vrhom (576 m) spustili na neizra-
zito sedlo pri Vedetu (480 m) z lepim
razgledom na Posavsko hribovje. Veli-
ki m Mali Koželj, Radojč in Vinsko
W Л ^^zgled nas bo spremljal še
t-P cas poti, ki bo vodila mimo Savine-
ка m Rogeljška ter mimo Rogelškove
(733^m)	^^^^^
Udeležba na pohodu je na lastno od-
vrem^^®^^'	P^ bo ob vsakem
' odvT^^u primerna oprema ne bo
mu n if ^ana bo iz nahrbtnika, v do-
je nafwr? -^-' in morda še jajce. Sestop
âïin v Šmartno ob Paki in po
^avmjski poti čez Vimperk ali po ro-
ninXIî na Polzelo. Vse opise pla-
Gori	k planinskemu domu na
ki pnY • ° najdete v Vodniku,
kat t JI o ^^	Gora Olj-
ninskp n ^ Savinjske in Šaleške pla-
bodn Л, C V; Se opomba za tiste, ki se
iz Cell	pripeljali z vlakom. Ta
«•^Sinlz'tees'l. ''- "
Gornji grad - še ena razglednica
v pomanjkanju novega prospekta in razglednic Gornje Savinjske doline, ki bi
zajelo tudi gostinstvo te občine, se zasebni gostinci občine Mozirje vse bolj
odločajo za tiskanje svojih razglednic. Potem koje to lani storila Emika Selišnik
iz Luč stajo letos posnemala tudi Stanka in Jakob Filač iz Gornjega grada, ki sta
v deset tisoč izvodih natisnila kvalitetno razglednico svojega gostišča in Gor-
njega grada. Razglednica vsebuje tudi potrebne podatke kategorije gostišča,
števila postelj in sedišč ter osnovne dele njihove ponudbe. Takšna reklama, ki
nekai pomeni tudi za kraj, pa ne bo veliko pomagala, če bo ponudba v Gornjem
gradu tako neusklajena kot to zimo. Med novoletnimi prazniki, ko je bilo
gostišče polno gostje, ki so prišli največ zaradi smučanja, v Gornjem gradu niso
mogli smučati.' Turistično društvo, ki upravlja s smučarsko vlečnico, te namreč
do sedaj še ni pognalo.	R- PANTELIČ
10. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
Laški kmetje priredili več mesa in mleka
Za letos pa računalo vendarle na boljše razmere gospodarjenja
»o kakšnem posebnem za-
dovoljstvu v kmetijstvu la-
ške občine za minulo leto ne
more biti govora,« je imel
pripravljen takojšen odgo-
vor Jože Rajh, direktor KZ
Laško, ko smo ga povpraša-
li za oceno kmetijske uspeš-
nosti ali neuspešnosti. Pa
vendar je laško kmetijstvo
lani zabeležilo 8-odstotno
rast mlečne pridelave in
skoraj 15-odstotno rast v
prireji mesa.
Manj uspešni so bili pri pe-
rutninarstvu oziroma broj-
lerski proizvodnji, ki je v
Sloveniji sicer v nazadova-
nju že nekaj let. Laška zadru-
ga se je usmerila sicer bolj v
pridelavo konzumnih jajc, ki
so dohodkovno zaradi svo-
bodnejšega oblikovanja cen
bolj zanimiva, ter v prirejo
18-tedenskih jarkic.
Od stranskih kmetijskih
dejavnosti kaže še omeniti
počasno oživljanje ovčereje
in konjereje, kjer kakšnih
posebnih rezultatov še ne
beležijo, je pa to v dolgoroč-
nih usmeritvah živinoreje tu-
di na laškem območju zapi-
sano in opredeljeno. Nekaj
se je lani premaknilo še pri
zelenjadarstvu, kjer doslej
sploh niso pridelali kaj
omembe vrednega.
O kmečkem turizmu kot
dopolnilni kmetijski dejav-
nosti tudi ni kaj povedati.
Vse pogoje ima samo ena
kmetija, z manjšimi posegi
pa bi se ga morda lahko lotili
še na kakšni kmetiji. Glede
na to, da so potrebna najprej
kar precejšnja vlaganja, lah-
ko ugotovimo, da za kakšen
razcvet kmečkega turizma,
ki smo si ga še pred nekaj
leti obetali, niso več primer-
ni današnji časi in predvsem
naložbeno-fmančne raz-
mere.
Laški kmetijci pa za leto
1986 vendarle niso pesimi-
stično razpoloženi, saj raču-
najo, da bo od toliko z doku-
menti in plani deklariranega
o kmetijskih prednostih,
vendarle kaj konkretnega
nastalo.
Veseli jih, da smo končno
skoraj plebiscitarno v repu-
bliški skupščini izglasovali
zakon o intervencijah v pri-
delavi in porabi hrane (z
njim smo določili 0,50-od-
stotno stopnjo od bruto
osebnih dohodkov) in, da je
tudi laška občinska skupšči-
na sprejela odlok o interven-
cijah v kmetijski pridelavi
hrane, s katerim je določila
0,85-odstotno stopnjo zdru-
ževanja denaija, od česar bo
kar 0,70 odstotka šlo za kme-
tijstvo (za subvencioniranje
gnojil, obresti in še kaj), ra-
zlika pa za občinske blagov-
ne rezerve.
Jože Rajh se strinja, da je
občinski prostor premajhen
za učinkovito uresničevanje
kmetijske politike, zato dol-
goročneje boljše rezultate vi-
di v povezovanju znotraj si-
stema Merx, katerega člani-
ca je tudi laška kmetijska za-
druga. Prepričan je, da so v
tem sistemu še rezerve, če-
prav je sozd Merx pričakova-
nja laških kmetij cev in za-
družnikov v glavnem iz-
polnil.
MITJA UMNIK
Laški mlečni pridelovalci
so se velikokrat pritoževali
zaradi meritev tolšče v mle-
ku. Zadnji pogovori s Hme-
zadovo mlekarno v Arji va-
si pa kažejo, da se bodo spo-
razumeli o nakupu aparatu-
re, s katero bodo objektiv-
neje določali in bolje plače-
vali skupne suhe snovi v
mleku. Vsekakor bo treba
več narediti za boljšo kako-
vost mleka po higienskih
kriterijih, saj preizkusi
vzorcev na reduktazo očit-
no kažejo na nazadovanje
neoporečnosti mleka pri
bakteriološki čistosti.
Dražje seme
za piemenice
Konec lanskega leta je
republiška medzavod-
ska komisija Poslovne
skupnosti za veterinar-
stvo pripravila novo kal-
kulacijo cene semena in
osemenjevanja govejih
plemenic za leto 1986 v
Sloveniji.
Po tej kalkulaciji znaša
nova detajlistična cena
semena 0,34 din, stroški
za osemenjeno kravo pa
skupaj 2900 dinarjev brez
prevoznih stroškov. V
Gornji Savinjski dolini
bo nova cena osemenje-
vanja skupaj s prevozni-
mi stroški veljala 3725 di-
narjev.
V občini so se kmetje
namreč odločili za soli-
darnost, tako da bodo vsi,
ne glede na oddaljenost,
plačali enako ceno. Nova
cena pa vseeno ne bo ta-
ko visoka, saj osemenje-
valno službo podpira ob-
činski sklad za interven-
cije v kmetijstvu, tako da
bo osemenjevanje živino-
reja stalo 2500 dinajev.
RP
Slaba krma, kilavi pujsi
Na nedavnem Emoninem
simpoziju o prašičereji so
ugotovili, da bo težko v do-
mači prireji pitancev doseči
cilj: za 0,65 kilogramov pri-
rastka prašiča porabiti 3,3 ki-
lograma krme. Razloge je
mogoče strniti v dve skupi-
ni. Najprej gre za neenako-
merno, neokusno in higien-
sko oporečno hrano v kori-
tih, potem pa še za neustre-
zen sistem krmljenja.
Krme najprej preveč raz-
tresemo - namesto v meso,
gre v odtočni kanal. Raztre-
sanja je več v večjih farmah,
v manjših pa je vse bolj na
očeh rejca, in raztresanja je
bistveno manj. Lahko bi iz te
ugotovitve potegnili misel,
da je tudi to eden izmed ra-
zlogov, ki govori v prid
manjšim prašičjim farmam,
ne pa velikim »tovarnam«, ki
so jih poleg dohodkovne ne-
zanimivosti z dnevnega reda
na celjskem območju poma-
gali spravljati tudi za ekolo-
gijo zaskrbljeni občani.
Za optimalno prirejo so
pomembni vitamini in kalij.
Prvih je premalo, zaradi pre-
koračitve rokov uporabno-
sti, drugega pa preveč; pa
spet premalo fosforja, cinka
in bakra. Proteinov je v krmi
po jugoslovanskih standar-
dih za prašiče do teže 60 kilo-
gramov še dovolj, za večje pa
so zahteve skromnejše in za-
to kakovost mesa ni dobra.
In, če danes kdaj zavzdih-
nemo, češ, še meso pujskov
ni več takšno, kakršno je bi-
lo, saj iz kupljenih prašičjih
polovic ali kar celih prašičev
za zakol ne dobimo dobrih
klobas, da o svinjskem že-
lodcu ne govorimo, potem je
odgovor v koritu.
MITJA UMNIK
Preudarno bodo sekali
Gospodarskega in splošnega družbenega pomena gozdov se
v konjiški občini dodobra zavedajo, zato so si tudi za srednje-
ročne obdobje zastavili naloge, ki jih želijo korenito izpolnje-
vati.
Povprečni letni obseg sečenj v družbenem sektorju so predvi-
deli na 14.220 kubičnih metrov iglavcev in 3410 kubičnih metrov
listavcev. V zasebnem sektorju pa naj bi pod žagami padlo
28.640 kubičnih metrov iglavcev in 7100 kubičnih metrov li-
stavcev.
Skrbno bodo izvajali tudi gozdno gojitvena dela. Na 48 hektar-
jih bodo gozdove obnovili, za nego mladja in čiščenja gošče
bodo poskrbeli na 331 hektijih, varstvena dela pa izvajali na 582
hektarjih. V degradiranih sestojih listavcev bodo letno meliori-
rali 2,4 hektarje zemljišč. Pri tem pa bodo vlagali sredstva tudi v
posodobitev gozdne mehanizacije, zgradili in rekonstruirali
bodo gozdne ceste v skupni dolžini 28 kilometrov. Poleg nepo-
srednih proizvodnih nalog bodo v konjiški občini skrbeli tudi za
ohranitev kulturne krajine. TOK Slovenske Konjice bo skupno
s Kmetijsko zadrugo Slovenske Konjice pospeševala razvoj
kmečkega turizma v občini. Do leta 1990 bodo za to dopolnilno
kmečko dejavnost usposobili 20 kmetij s skupno 300 posteljami
za stacionarne goste.
MATEJA PODJED
obvešča kupce vseh vrst in sort drevesnih in
trsnih cepljenk, da lahko te kupijo vsak dan
(razen sobote in nedelje) od 7. do 15. ure v
prostorih vinske kleti, Kletna ul. 5, Slov.
Konjice.
Dodatne informacije dobite po telefonu (063)
751-115 ali 751-411.
Se priporočamo
Grobosti je malo
Anton Resnik: »Poslanstvo veterinarja h
zelo pomembnO''
Menda ni kmetije v Gor-
nji Savinjski dolini, ki je ne
bi poznal in pravijo, da tudi
otroke na teh kmetijah. An-
ton Resnik, magister veteri-
ne, je v štiriindvajsetih le-
tih dela v veterinarski po-
staji Mozirje, sedaj že šest
let v skupni Savi^sko-šale-
ški veterinarski postaji,
imel dovolj priložnosti, da
je spoznal prav vsakega
kmeta, tja do zadnjih kme-
tij ob meji z Avstrijo.
Pri tem težkem in strokov-
no zahtevnem poklicu pa je
še kako pomembno vedeti,
kakšen je odnos posamezne-
ga kmeta do živali, kajti ti-
stim, ki so ob bolezni v hlevu
najbolj zaskrbljeni, je po-
trebno najprej pomagati: »V
teh letih sem imel ničkoliko-
krat priložnost spoznati, da
je odnos ljudi do sočloveka
podoben tistemu, ki ga ima-
jo do živali. Na srečo je v naši
dohni grobosti malo, ljude
pa tudi znajo ceniti naš po-
klic, v katerem je najpogo-
steje vse odvisno od veteri-
narja, ki mora na terenu
opraviti vse sam, pa najsi gre
le za diagnozo in dajanje
zdravil ali pa za operacijo.«
V poklicu, kjer »zdravni-
ki« skorajda ne poznajo na-
potnic, je res vse odvisno od
strokovne usposobljenosti
in seveda od čuta do živali.
Živali namreč še kako čutijo,
če jim kdo hoče pomagati,
prav tako pa tudi zamerijo,
če je kdo grob do njih.
Prav zaradi tega je Anton
Resnik še posebno vesel
sprejetja novega pravilnika o
mučenju živali, po katerem
je anastezija tudi ob naj-
manjšem operacijskem po-
segu obvezna.
Anton Resnik, sedaj vodj
skupne veterinaske postaji
je med najbolj zaslužnimi, d
je veterina v občini dobila t
sto veljavo, ki ji pripada, d
je tudi kadrovsko dobro n
sedeña, ter tako lahko delu;
neprekinjeno. Ob tem je Ar
ton Resnik že leta 1953 '
Gornje Savinjsko dolin
vpeljal umetno osemenjevi
nje govedi, tako da danes st
menijo že 95 odstotkov govt
jih plemenic v občini. Tafc
nega odstotka ne dosegaj:
nikjer v Jugoslaviji.
Delo na terenu, ki zahtev
izredno fizično kondicijo, j
načelo tudi Resnikov
zdravje. Verjetno bo moral
invalidsko, ter iskati zdrai
niško pomoč. A kolegot
zdravnikom pri tem zaup
tako, kot so doslej njemu 2
upali kmetje.
RADO PANTELli
Sušenje kokošjega
gnoja v Slivnici
V Kmetijskem kombinatu v
Šentjurju so si med po-
membnimi nalogami v pri-
hodnjih letih zastavili tudi
skrb za okolje. Vzrok verjet-
no ni le visoka kazen, ki so
jo morali pred časom plača-
ti zaradi onesnaženja poto-
ka s kurje farme v Slivnici,
ampak tudi zaradi tega, ker
jim kot kmetijcem ne more
biti vseeno, kako skrbimo
za ohranitev čistega okolja.
Strinjajo se, da je denarna
kazen v primeru onesnaže-
nja potrebna, vendar pa bi
morali denar nameniti za
gradnjo čistilne naprave v
občini, ne pa za delo ribiške
družine.
V Kombinatu so pripravili
program odprave vseh žarišč
onesnaževanja, ki pa ga bo-
do uresničih postopoma gle-
de na finančne možnosti. Že
letos naj bi v Slivnici zgradili
obrat za sušenje kokošjega
gnoja, s čimer bi odstranili
eno od žarišč. Proizvode bi
po ugodnih pogojih izvozili,
saj se na primer v Švici zelo
zanimajo za takšno vrsto or-
ganskega gnojila. Del proiz-
vodnje pa bi se pojavil tudi
pri nas, kjer bi ga prodajah
kot posebno gnojilo za vrt-
narstvo in cvetličarstvo z
imenom Gahna post.
V naslednjih letih pa načr-
tujejo, da bi v vseh večjih
hlevih proizvajali biopUn ali
kako drugače rešili problem
onesnaževanja. V Klavnici
bodo morali razmišljati o či-
stilni napravi, s^ so pogini
rib vse pogostejši, v občini
pa nameravajo čistilno na-
pravo graditi šele po letu
1990.
TC
ŽG - TTG Ljubljana
TOZD Zdravilišče Atomske
toplice
Podčetrtek
razpisije
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostjo
vodenje hotela Atomske toplice
Pogoj:
-	visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske,
hotelske smeri ali organizacije dela in 3 oz. 5 let
delovnih izkušenj, od tega 2 leti na konkretnih delih
-	aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje
italijanskega jezika
-	organizacijske sposobnosti vodenja.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazil o izpol-
njevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na
gornji naslov.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh
po končani izbiri. Izbrani kandidat bo združil delo za
nedoločen čas, za štiriletni mandat.
KRAJEVNA SKUPNOST
DOLGO POLJE
VRUNČEVA 39 - CELJE
ponovno razpisuje dela in naloge
tajnika organov krajevne skupnosti
Dolgo polje
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4
"let
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	znanje pridobljeno na srednji stopnji strokovne
zahtevnosti in 3 leta delovnih izkušenj ali višji stopnji
in 1 leto delovnih izkušenj,
-	poznavaje področja dela krajevne samouprave ter
področja SLO in DS (upraviteljstvo obrambnega na-
črta).
-	družbenopolitična razgledanost in aktiven odnos
do uveljavljanja načel samoupravljanja,
-	ustvarjalnost, samostojnost, organizacijske spo-
sobnosti in sposobnosti dela z ljudmi.
Pismene vloge s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju
pogojev sprejemamo 8 dni od dneva objave.
Izbrani kandidat bo obveščen v 15 dneh po zaključku
postopka in pridobitvi vseh soglasij.
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Iščemo
Karolinco 0.!
Takoj po Novem letu
smo v uredništvu Radia
Celje dobili pismo poslu-
šalke, ki se je podpisala
Karolinca O., piše pa nam
o tem, kako rada posluša
nedeljsko oddajo Iz do-
mačih logov. Napisala je
tudi, da živi v 400 let stari
hiši, v kateri hrani zani-
mive slike iz avstroogr-
skih časov. Karolinca, ze-
lo radi bi vas obiskali, žal
pa niste napisali naslova
in ne vemo, kje bi vas na-
šli. Če morda prebirate te
vrstice, nam pošljite svoj
naslov!
UREDNIŠTVO
Hvala Alposu
v imenu vseh upokojen-
cev Alposa želim javno po-
hvaliti in se tudi zahvaliti na-
šemu nekdanjemu kolektivu
za veliko skrb in pozornost
do delavcev in do upoko-
jencev.
Ob vsakoletnem praznova-
nju in srečanju upokojencev
se nas spomnijo in nas pova-
bijo v podjetje. Letos je bilo
srečanje sredi decembra in
sprejeli so nas nadvse toplo.
Zahvaljujemo se glavnemu
direktorju inž. Hrastniku, ki
nas je seznanil z napredkom
in problemi kolektiva, saj v
nas tako ohranja prepriča-
nje, da smo še vedno njihovi.
Hvala tudi osnovni organiza-
ciji sindikata za lep sprejem.
Presenetili so me res topli in
prijateljski odnosi ter pozor-
nost, ki so jo mladi posvetili
nam, upokojencem, na sre-
čanju. Hvala tudi za darilo.
Prav bi bilo, da bi tudi tiste
delovne organizacije, ki na
svoje nekdanje člane pozab-
ljajo, posnemale kolektiv Al-
posa, saj bi tako marsikate-
remu upokojencu ali invali-
du pripravili lep dan v smi-
slu gesla - človek naj ne bo
nikoli sam.
V imenu upokojencev Al-
posa želim ob koncu kolekti-
vu veliko sreče v novem letu,
delovnih uspehov in na-
predka.
ANTON PUŠNIK,
Grobelno
Zadovoljni
upokojenci
rudnika Laško
Po dolgih letih je rudniški
sindikat pred novim letom v
sindikalnem domu Hudaja-
me organiziral srečanje z
upokojenci. Ti so sedanji
družbi dali največ v letih za-
četne izgradnje naše poruše-
ne domovine. V tistih letih
smo morali delati noč in dan.
V tistem času je bila zelo po-
pularna parola »premog - kri
industrije« ali »rudarji ste
kruh našega gospodarstva«.
Imeli smo 48-urni tednik, de-
lali pa smo tudi vse nedelje
in praznike, saj ni bilo časa
za počitek. Ponosni smo na
tako hiter razvoj, za katerega
smo dali osnovo.
Sedanji upokojenci so bili
z okoli 80 odstotki udeležen-
ci naše NOB. Puške so zame-
njali s težkim rudarskim de-
lom, dali smo vse svoje moči,
da smo pod zelo težkimi po-
goji izvršili vse plane.
Prav ti rudarski upokojen-
ci imamo sedaj zelo nizke
pokojnine. Kljub temu ne
godrnjamo toliko kot tisti, ki
so šli v pokoj zdaj ali pa bodo
šli v kratkem. Ne osporava-
mo jim boljših pokojnin, saj
dobro vemo, kaj pomeni biti
rudar. Mishm pa, da bi naš
republiški sindikat moral
odpreti oči in ušesa in ukre-
pati zaradi prevelikih razlik
oziroma naših prenizkih po-
kojnin. Prav sindikat mora
biti čuvaj delavca. Nismo
. krivi, da smo imeli rudarji v
takratnem času tako nizke
osebne dohodke. V letih
1962 do 1975 je bila pač
usmeritev, da se rudniki za-
prejo in da vse preusmerimo
na mazut ali kurilno olje. To
so bili hudi časi, ko je moral
prodajni referent potrošnike
prositi, da so odkupili pre-
mog. Zdaj je obratno - pro-
dajalci se skrivajo pred po-
trošniki, ker ni dovolj pre-
moga. No, premoga je že do-
volj, samo do njega je treba
priti. Rudarski pregovor je -
za krampom je tema, zato se
porabi veliko časa in denar-
ja, da se pride do premoga.
Posebej težko je v Laškem,
kjer 15 let ni bilo rudarskih
raziskav. Na nedavnem sre-
čanju nam je direktor pove-
dal, da sedaj raziskave so, da
bodo morda že kmalu prišli
do premogovnega sloja. Go-
voril nam je tudi o cenah, da
stgne ena tona drobnega pre-
moga, ki jo porabijo v indu-
striji 14.000 din, zagotovi pa
toliko kalorij, kot bi jih ma-
zut, ki bi stal 40.000 din. Pre-
mog je torej mnogo cenejši.
Javno se zahvaljujem
vsem, ki so nam izkazali spo-
štovanje in izrekli priznanje
za naše minulo delo. Na sre-
čanje so povabili vseh 315
upokojencev, prišlo nas je
180, 5 je bilo tudi takih, ki so
dosegli visoke življenjske ju-
bileje - 80-letnico. Tem so iz-
kazali še posebno pozornost
in jih obdarili.
Srečanje je bilo prijetno,
kaj hitro smo zapeli, nastopi-
li so tudi razni skriti talenti.
Razpoloženja in smeha je bi-
lo toliko, da bi se nam kmalu
popek razvezal. Tako se pač
znamo poveseliti rudarji s
svojo srčno kulturo. Srečno!
PETER PODHEVŠEK,
Laško
Hvala izletniku
Izletnikovi upokojenci
smo bili lani kar dvakrat de-
ležni posnemanja vredne po-
zornosti nekdanjega kolekti-
va. Prvo snidenje so nam
med letom omogočili v do-
mu pod Bočem, kamor so
nas pripeljali z avtobusi iz
Celja in kjer so nas pričakali
predstavniki kolektiva na
čelu z direktorico. Tovarišica
Jovanovičeva nam je ob tej
priložnosti povedala nekaj
zanimivosti o delu in uspe-
hih Izletnika, predstavnik
sindikata pa nas je med ve-
drim razpoloženjem, za kate-
rega so poskrbeli trije har-
monikarji obdaril z majhni-
mi spominki, v prav prijet-
nem, zabavnem slogu. Sre-
čanje so zabelili z odlično za-
kusko in zabavo. Lepo je bi-
lo vse do vrnitve v Celje, kjer
smo se razšli z obljubo, da se
to leto še enkrat snidemo.
23. decembra smo se na va-
bilo kolektiva Izletnika spet
našli in to v hotelu Celeia.
Toplo so nas pozdravili pred-
stavniki tozdov in skupnih
služb, direktorica Jovanovi-
čeva pa je še posebej pozdra-
vila 84-letnega upokojenega
voznika Roka, mu čestitala z
željo, da se še večkrat vidimo
na takšnih srečanjih. Pose-
bej je čestitala tudi najstarej-
ši upokojenki in najmlajše-
mu invalidskemu upokojen-
cu. Prijazno strežno osebje
nam je lepo postreglo, za kar,
lepa hvala. Po običaju nas je
tovarišica direktorica sezna-
nila z delovnimi uspehi ko-
lektiva. Sledil je zabavni pro-
gram v obliki skečev in hu-
morja, za kar so poskrbeli
člani Zarje iz Trnovelj ter an-
sambel s pevko. Slednji so
nas izzvali tudi k plesu. Vsak
upokojenec je prejel tudi no-
voletno denarno darilo in ko-
ledar podjetja.
Ob tej priložnosti naj ome-
nim še pozornost kolektiva
do upokojencev, ki je res iz-
jemna, vsak upokojenec na-
mreč ob svojem rojstnem
dnevu sprejme čestitke z do-
brimi željami svojega nekda-
njega kolektiva.
Za vse to se upokojenci
kolektivu Izletnika iz srca
zahvaljujemo ter želimo kar
največ delovnih in poslovnih
uspehov z željo, da tudi v bo-
doče misli na nas, upoko-
jence.
BERTL CIZEJ, Celje
Kdaj pravica do
rešilca?
Pristojnega prosim, da mi
odgovori, komu pripada pre-
voz z rešilnim avtomobilom
in da mi odgovori še, če je
doktor Božidar Pekarovič v
mojem primeru ravnal pra-
vilno.
Sem invalidka II. kategori-
je s 40-odstotno okvaro na
levi nogi, zato že od leta 1975
hodim z bergljo. Noga je iz
leta v leto slabša, deformira-
na in nestabilna. 14. januarja
lani sem si na novo poškodo-
vala koleno invalidne noge.
Sedem tednov sem bila v
mavcu, zdravljenje je bilo
dolgotrajno a uspešno, za
kar bi se rada zahvalila dr.
Miodragu Vlaoviču ter naši
šentjurski fizioterapevtki
Anici Flander. Po poškodbi
še nisem bila v službi, ker
sem po končanem zdravlje-
nju čakala na invalidsko ko-
misijo, ki me je sprejela 15.
novembra lani. Tam so me
napotüi 20. 11. k svoji zdrav-
nici. Šla sem v celjski zdrav-
stveni dom. Močno je snežilo
in to je bilo usodno za mojo
invalidno nogo. Ko sem sto-
pila v stavbo, mi je namreč
na mokrem hodniku spodrs-
nilo in spet sem si poškodo-
vala isto koleno. Z rešilcem
so me odpeljali na kirurgijo,
kjer sem dolgo čakala s hudi-
mi bolečinami. Po rentgenu
mi je dr. Pekarovič dejal, da
je izvin in da dobim longeto.
Po poškodbi sploh nisem
mogla več stopiti na nogo,
bila pa sem samo z eno berg-
ljo. Ker je močno snežilo,
sem prosila dr. Pekaroviča,
če lahko dobim prevoz z re-
šilnim ^ avtomobilom, ker
sem iz Šentjurja in lastnega
prevoza nimam. Odgovoril
j^ da za izvin prevoza ne da-
jejo. Prepuščena sem bila se-
bi. Na nogo sploh nisem sto-
pila, neko žensko sem prosi-
la, da je po telefonu poklica-
la hčerko v službo in da je
prišla po mene.
Nisem ena občutljivih in
razcartanih pacientk, vendar
je moja noga res uboga, zato
mislim, da dr. Pekarovič to-
krat ni ravnal pravilno. Po-
vem naj še, da imam zdaj na
nogi že tretji mavec, saj po-
škodba ni bila tako prepro-
sta, kot je smatral omenjeni
doktor. Koleno je bilo še po
štirih tednih plavo in boleče.
Verjemite, da mi ni lepo, saj
je bilo 14. januarja letos že
leto dni, od kar sem v stale-
žu. Mislim, da bi se v takšnih
primerih zdravnik lahko bolj
zavzel za pacienta.
VERA POLŠAK,
Šentjur
Srečanje
upokojencev
Tudi naša nekdanja delov-
na organizacija Komunala,
tozd Vodovod Celje in delov-
na skupnost skupnih služb,
so nam, kot že vrsto let nazaj,
omogočili, da smo za skupno
mizo govorili z nekdanjimi
sodelavci. Povabili so nas na
srečanje in skupaj smo obu-
jali spomine iz preteklosti,
ko je bilo veliko dela, v bla-
gajni pa malo denarja. Tudi
sedaj ni dosti bolje. Vodilni
pa vseeno niso pozabili na
upokojence, zato v svojem in
v imenu vseh upokojencev
iskrena hvala, še posebej za
čestitko v beli kuverti, ki nas
je najbolj spomnila na prete-
klost. Delavcem tozda Vodo-
vod Celje in skupnih služb
Komunale želim veliko sreče
in uspehov v letu 1986.
FRANC JAGER,
Celje
Vode pa ni
Več kot leto je že od kar ste
v NT in v RC objavili pri-
spevke o naših problemih
glede vode. Takrat, kot da se
je zgodil čudež. Še isti dan je
iz naših vodovodnih stu-
denčkov prižuborela voda.
To pa je trajalo le nekaj me-
secev. Potem so se te težave
znova začele. Naše pritožbe
so le redkokdaj zalegle.
V letošnjem sušnem okto-
bru smo ostali povsem brez
vode, ljudje in živina. Vod-
njaki so bili suhi in na zahte-
vo naše krajevne skupnosti
so nam vodo pripeljali gasil-
ci. Bili pa sta le dve cisterni.
Več ni bilo treba, kajti že na-
slednji dan je bilo vode do-
volj iz vodovoda in čeprav se
je suša nadaljevala, nam je
razen ob popoldanskih urah
ni več zmanjkalo. Vodo smo
imeli v času suše, od kar pa
je začelo padati, je spet vse
po starem. Ob prazničnih
dneh niti ponoči voda ni pri-
tekla.
Sprašujemo se, ali je to
malomarnost, ali pa delajo to
načrtno, da širijo med ljudmi
nezadovoljstvo. Vodovod
smo zgradili z lastnim de-
lom, a so se naši upi, da bo-
mo imeli vodo, sesuli kot hi-
šica iz kart. Mi dajemo cesar-
ju, kar je cesarjevega, družba
pa nas je potisnila na stran-
ski tir.
M. K. Zaloška gorica
Kako računajo
obresti?
Trije upokojenci smo stari
že čez 83 let in si ne moremo
priti gor, kako izračunati
obresti iz hranilne vloge na
vpogled, če je obrestna mera
7,5-odstotna. Morda bi to še
koga zanimalo, zato vas pro-
simo, da nam pomagate z na-
svetom.
UPOKOJENCI
Pojasnilo LB,
Splošne banice
Celje
Obresti na vpogledna sred-
stva se obračunavajo po 7,5-
odstotni letni obrestni meri,
na primer takole: če 1. janu-
arja varčevalec vloži 10.000
dinarjev in je ta vloga na hra-
nilni knjižici ali tekočem ra-
čunu vse leto, potem ima ob
koncu leta 750 dinarjev obre-
sti. Račun izgleda takšen:
10.000 X 7,5 X 365 _
365 X 1000
Prav gotovo bo račun težji,
če se med letom večkrat dvi-
guje in vlaga. Vsekakor gre
zaupati točnemu izračunu
računalnika LB, kar je пад-
bolj preprosto. Sicer pa še
tole o pripisu obresti; kar za-
nima večino varčevalcev.
Obresti je mogoče pripisati
katerikoli dan v letu za pre-
točeno leto, ne da bi bili var-
čevalci prikrajšani za obresti
na pripisane obresti, ki teče-
jo od 31. decembra dalje. Res
pa je tudi, da večina varče-
valcev s pripisom obresti po-
hiti takoj v začetku leta, zato
je pri bančnih okencih tudi
nepotrebna gneča. Je pač ta-
ko, da obresti želi vsakdo vi-
deti zapisane.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek, 17. jan. ob 17.: Georges Feydeau: BOLHA V
UŠESU. Za abonma 6. šolski in izven.
Četrtek, 23. jan. ob 10.: Eric Vos: PLEŠOČI OSLI-
ČEK. Zaključena predstava za OŠ I. K. Efenka Celje.
Narodni dom Celje
v veliki dvorani Narodnega doma bo v torek, 21. janu-
arja ob 19.30 uri 4. abonmajski koncert. Obiskovalci
bodo lahko prisluhnili Zagrebškim madrigalistom.
Gasilski dom Matke pri Preboldu
v gasilskem domu v Matkah bo v nedeljo, 19. janu-
arja ob 16. uri gledališka predstava Vilhar-Mahniče-
vega dela Večer v Čitavnici, ki jo je priredil in režiral
Bogomir Veras. Predstavo bodo uprizorili člani ama-
terskega gledališča Vrba, kulturnega društva vrbje pri
Žalcu.
Dom kulture Šoštanj
v šoštanjskem kulturnem domu bo danes ob 18. uri
predstava Petra Shafferja Črna komedija, ki jo bo upri-
zorila gledališka skupina Teater u gostima iz Zagreba.
Dom kulture Titovo Velenje
v domu kulture bo v soboto, 18. januarja ob 19.30 uri
gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z gro-
teskno komedijo Iva Brešana Slavnostna večerja v
pogrebnem podjetju.
V sredo, 22. januaija ob 18. uri pa bo v domu kulture
koncert Janija Kovačiča.
Zdravilišče Laško in osnovna šola
Andraž
Kulturno društvo iz Rečice je pripravilo veseloigro
Trije vaški svetniki. Jutri ob 16.30 urijo bodo uprizorili
v Zdravilišču v Laškem, v nedeljo, 19. januarja ob 15.
uri pa v osnovni šoli Andraž.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava Mala plastika,
akademskega kiparja Toneta Demšarja. Razstava bo
na ogled do prihodnjega četrtka.
Likovni salon Vojnik
v Likovnem salonu v Vojniku razstavljajo intarzije
Pavel Pere iz Celja, član likovne sekcije Železarne
Štore. Razstava njegovih del bo na ogled do petka, 24.
januarja.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava
knjižnega gradiva - Krst pri Savici, posvečena pa je
150-letnici nastanka te Prešernove pesmi. Razstava je
odprta v času, ko knjižnica posluje za bralce, vse do 1.
februarja.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo prihodnji četrtek,
23. januarja ob 19.30 uri nastopila folklorna skupina iz
Argentine.
Pionirski dom Cvetke Jerninove Celje
v Pionirskem domu Cvetke Jerninove je odprta raz-
stava likovnih del učencev osnovne šole Slavko Šlan-
der. Njihove izdelke si lahko ogledate do 24. januarja.
Bazen odprt za rekreacijo vsak dan od 7.30
do 19.30, ob sobotah in nedeljah od 10. do
19. ure.
Kegljišče odprto za rekreacijo vsak dan od
12. do 15. ure, soboto in nedeljo od 10. do
19. ure.
Savna odprta vsak dan od 14.30 do 20.30
ure, sobota in nedelja od 10. do 19. ure -
mešano, ob torkih samo za ženske.
Tenis vsak dan v glavni prireditveni dvorani
razen sobote in nedelje od 9. do 15. ure.
Koncert Plavi orkestar - soldatski bal v torek
21. 1. ob 18. uri.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
16.
Srečanje z najboljšimi športniki
Poleg športnikov lela so v Celju razglasili tudi perspektivne športnike
Predstavniki Telesnokulturne skupnosti Celje, Zveze
telesnokulturne skupnosti Celje in uredništva Novi ted-
nik - Radio Celje so pripravili v veliki dvorani Narod-
nega doma 10. januarja slavnostno proglasitev najboljših
športnikov Celja. Priznanja so dobili vsi, ki so se lani v
celjski občini najbolj izkazali na tekmovalnem področju,
tisti, ki na tem področju postajajo perspektivni in veliko
obetajo ter tisti, ki se s športom oziroma rekreacijo
ukvarjajo poleg rednega dela zgolj ljubiteljsko.
Prireditev je bila v veliki dvorani Narodnega doma.
Slavnostni govornik je bil telesnokulturni delavec Bojan
Planinšek, ki je s pomočjo celjskega športnega delavca,
profesorja Karla Juga tudi zbral podatke o razvoju športa
v Celju v zadnjih štiridesetih letih.
Celjski športniki so bili na olimpiadah, svetovnih
prvenstvih, sredozemskih igrah, evropskih in balkanskih
prvenstvih, mednarodnih tekmovanjih, od povsod pa so
se vračali s priznanji za dosežke.
Prišlo je do delnega zastoja, vendar mladi so obet, da se
bo stara celjska športna slava obnovila. Včasih so jo
nosili Lorger, Vipotnik, Brodnik, Lešek, Urankar, Šikov-
čeva, Stamejčičeva, Urhova in Marinčeva, Važič, Červan,
Kolnik, Šrot, Belajeva, in ostali, danes pa jo nadaljujejo
Cuk, Fabjan, Drezgičeva, Cankarjeva, Grobelnikova,
Mesarec, Rozman, Jagrovi sestri in mnogi ostali.
Nekaj drobcev iz razglasitve najboljših in najbolj per-
spektivnih športnikov v Celju smo pripravili za današnji
zapis.
Perspektivni
športniki Celje 1985
Barbara Jager, Darja Kačnik
in Vesna Cuček (občinska
strelska zveza Celje,) Jernej
Lakner in Mateja Grenko (sek-
cija umetnostno drsanje pri
HDK Cinkarna Celje), Rok Ve-
ber in Urška Travner (teniška
sekcija pri HDK Cinkarna Ce-
lje), Marko Urankar in Adi
Kundih (sekcija dviganje uteži
pri TVD Partizan Celje mesto),
Mojca Anderle, Saša in Nataša
Lavrič, Mateja Cvirn, Dejan
Tešovič in Gregor Jurak (PK
Klima Neptun Celje), Desanka
Čalasan, Jerneja Pere, Vesna
Mastnak, Maja Radmanovič,
Tanja Kaučič, Anita Seles, Lji-
ljana Mihovljanec, Nataša Er-
javec, Renata Strašek, Lea
Winter, Mateja Podgoršek, Ire-
na Križnik, Janez Uplaznik,
Andrej Podgoršek, Bojan
Kranjc in Toni Noner (vsi At-
letsko društvo Kladivar) ter
Marta Zupane, Maijana Šeško
in Breda Sivka (Kegljaški klub
Celje).
Dvanajst najboljših v
sindikalnem športu
strokovni svet za športno re-
kreacijo pri ZTKO Celje je v
okviru svojega programa orga-
niziral tekmovanje množično-
sti za delovne organizacije ob-
čine Celje. Pri tem so upošte-
vali udeležbo na sindikalnih
športnih igrah, občinskih pr-
venstvih, TRIM akcijah, orga-
nizacijah internih tekmovanj
ter udeležbo na tekmovanjih
drugih organizacij. Priznanja
sta podelila predsednik občin-
skih sindikatov Franc Vrbnjak
in predsednik strokovnega
sveta Vili Šuster.
Priznanja so dobili: LB
Splošna banka Celje za 1. me-
sto med moškimi v skupini do
100 zaposlenih in 2. med žen-
skami do 500 zaposlenih, Za-
pori za 2. mesto med moškimi
in 3. med ženskami do 100 za-
poslenih, Geodetski zavod za
3. mesto med moškimi do 100
zaposlenih. Obnova za 1. me-
sto pri ženskah do 100 zaposle-
nih in 2. med moškimi do 500,
SIS družbene dejavnosti žen-
ske 2. mesto do 100 zaposlenih.
Blagovni center za dve 1. mesti
med moškimi in ženskami v
skupini 100-500 zaposlenih,
Savirxia za 3. mesto do 500 za-
poslenih med ženskami, Elek-
tro za 3. mesto med moškimi
do 500 zaposlenih. Železarna
Štore za dve prvi mesti med
moškimi in ženskami v skupi-
ni nad 500 zaposlenih, EMO
Celje za 2. mesto med moškimi
in 3. med ženskami med delov-
nimi organizacijami nad 500
zaposlenih ter Cinkarna za 2.
mesto v kategoriji žensk z nad
500 zaposlenimi.
Amaterski
organizatorji
rekreacije
Za organizacijsko in ustvar-
jalno delo pri razvoju športne
rekreacije v delovnih organiza-
cijah celjske občine in za
uspešno izv^anje programa so
kot amaterski organizatorji re-
kreacije prejeli priznanja za
večletno delo ZDENKA ZIM-
SEK iz Blagovnega centra, EL-
VIR MALEC LB Splošna ban-
ka Celje, MARTIN OJSTER-
ŠEK Obnova in BOJAN JUG
iz Zaporov.
Najboljši športniki in
športnice Celje 85
že drugič je postal najboljši
športnik Celja judoist in član
mdo kluba Ivo Reya iz СеЦа
Štefan Cuk (to je uspelo lani še
nekdarxjemu članu tega kluba
Marjanu Fabjanu, medtem ko
so prej prevladovali atleti in
rokometaši). Od 60 prispelih
anketnih listov je zanj glasova-
lo 56 anketiranih, kar 37 ga je
uvrstilo na prvo. Več kot pre-
pričljivo, sicer pa si to Štefan
Cuk za naslov državnega in
balkanskega prvaka, za 7. me-
sto na evropskem prvenstvu
ter za sodelovanje na svetov-
nem prvenstvu članov in štu-
dentov vsekakor zasluži. Drugi
je atlet Stane Rozman in tretji
Jože Mesarec, AMD Šlander,
sekcija karting. Glasove je do-
bilo dvanajst športnikov v de-
setih športnih panogah.
Prvič, kar izbiramo športni-
co leta, je to osvojila naslov
plavalka, članica PK Klima
Neptun Tanja Drezgič. Drugo
mesto so anketiranci namenili
kegljavki Miri Grobelnik in
tretje kanuistki, članici DŠV
Nivo, Živi Cankar. Glasove je
dobilo deset športnic iz šestih
panog, samo pet anketirancev
pa je zadelo takšen vrstni red,
kot je dejansko med športnica-
mi, drugi pa so se še odločali za
ostale kegljavke, plavalke, at-
letinje, strelke in umetnostne
drsalke.
Priznanje za Štefana
Juga
Več kot štirideset let širijo
celjski športniki lep glas o me-
stu Celju po vseh kontinentih
sveta. Njim se pridružujejo tu-
'di športni organizatorji, pa se-
veda tisti, ki delijo pravico
med tekmo. Takšen je trenut-
no tudi Štefan Jug, do novega
leta sekretar atletskega dru-
štva Kladivar in športni dela-
vec. Predvsem pa mednarodni
rokometni sodnik, ki bo sku-
paj s partnerjem Herbertom
Jegličem iz Ljubljane tudi so-
dil na svetovnem moškem pr-
venstvu v rokometu, ki bo od
konca februara do prvih dni
marca v Švici. Za prejšnje in
sedanje uspehe sta mu TKS in
ZTKO izročila skromno zahva-
lo za širjenje popularnosti me-
sta Celja v svetu po njegovirpo-
ti - preko sodniških športnih
poti.
»Na prvenstvo se kaj dosti
ne priprav^am, ker sem že pri-
pravljen,« je povedal, koje do-
bil priznanje. »Sicer pa je vse
odvisno od prve tekme. Ce bo-
va dobro opravila delo, bo vse
ostalo šlo lažje. Cilj? Seul!
Olimpijske igre! Takšne prilož-
nosti pri naših letih ne gre iz-
pustiti.«
Tudi šport je ime v
svetu
Velik prijatelj športa in teles-
ne kulture, sam zavzet na tem
področju, predsednik skupšči-
ne občine Celje Edi Stepišnik
je ob koncu prireditve prepro-
sto, vendar iskreno povedal:
»So problemi, vendar smo
prav zaradi njih vaših uspehov
toliko, bolj veseli. Prijetno je
vzeti samo časnik v roke in
prebrati ime celjskega športni-
ka. Celje ni samo mesto šport-
nikov, ampak tudi športnih de-
lavcev, sodnikov, vse skupaj
pa je povezano z razumeva-
njem vseh v združenem delu.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Lani najboljši športniki Celja (od leve) atlet Stane Rozman, brat judoista Štefana Čuka,
kije v njegovi odsotnosti prevzel priznanje, kegljavka Mira Grobelnik, voznik kartinga
Jože Mesarec, kanuistka Živa Cankar in plavalka Tanja Drezgič.
Vili Šuster (levo) je izročil
amatersko delo v delovni
športne rekreacije v Blagovm^
Metod Trebičnik (desno) izroii
rokometnemu sodniku Štefana
Ijančanom Herbertom JeglU
moškem prvenstvu februarja i
Kulturni del programa je odlično izvedla skupina Terca р<н
(desno), ki skupaj prepeva že sedem let.
Igrajo vse zali
Pihalni orkester štorskih železarjev je tesn
Pihalni orkester Štorski žele-
zarji je za novo leto in za zak-
ljuček praznovanj ob 15 letnici
dobil za njih najbolj dragoceno
darilo, komplet instrumentov
za celoten orkester. S tem se je
prizadevnim članom tega glas-
benega kolektiva, ki sodijo
med najboljše tovrstne ansam-
ble pri nas, izpolnila večletna
želja in ponudila možnost za še
boljše dosežke. Seveda je vse
to mogoče ob veliki pomoči ko-
lektiva Železarne Štore in tudi
drugih v krajevni skupnosti
Štore.
Čeprav praznuje ta orkester
šele 15 letnico svojega delova-
nja, pa sega začetek god bene
dejavnosti v Štorah tja v leto
1920. Takrat so se namreč posa-
mezni glasbeniki začeli zbiri
raznih lokalih in igrati na vei
cah ter drugih tovrstnih z¡
vah. To je trajalo vse do dr
svetovne vojne, ki je preki
tovrstno muziciranje. Po d
svetovni vojni so v Štorah K
lu zopet ustanovili Godbo ni
hala, ki je delala vse do
1964, ko je zaradi notranjih
soglasij razpadla. Ostali p«
instrumenti in volja posarne^
kov, ki so kakšnih pet let kä-
je spet ustanovih orkester. ^
fesor Franc Zupane, ki vsel
let vodi ta glasbeni kolektivi
vi, da je na prvi vaji v Št"
pred seboj imel vrsto ljubit«
godbeništva, ki so znali igrat
posamezne instrumente, '
pa poznali not. Kar pol let
trgalo, da so se naučili šest
Sodelovanje med Železarno Štore in italijanskim podjetjem Meblo Italiana je omogočilo, da je orkester Štorskih
železarjev ob 15 letnici delovanja dobil nove instrumente Jamaha.
,R 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 13
ivnelše skladbe
fvezan s kraiem
;"ačnic.- ki so jih potem zaigrali
^0, aprila 1970 ob prazniku dela
f Železarni Štore.
Seveda je potem šlo vse pre-
fej hitreje. Že naslednje leto je
imel orkester 22 nastopov, po-
iem pa vsako leto več. Sedanji
predsednik orkestra Martin
jfcorže pravi: »Res je, da je bilo
ûd 826 nastopov, kolikor smo
lih imeU v 15 letih, skoraj polo-
vica na pogrebih. Prav gotovo
pa to pomeni, da smo tesno po-
i»^ezani z dogajanjem v sredini, iz
katere izhaja večina naših god-
benikov. Pohvahmo pa se lahko
Judi z uspehi in nastopi v razhč-
nih krajih domovine. Tu velja
■omeniti uspeha na tekmovanjih
pihalnih orkestrov Slovenije,
jltjer smo osvojili četrto mesto v
■5voji skupini, pa nastope v Za-
grebu, na srečanju pevskih zbo-
rov v Šentvidu pri Stični in še in
še bi lahko naštevali. Seveda pa
so nam najdražji nastopi pred
domačim občinstvom. Pa naj
bodo to srečanja pihalnih orke-
strov slovenskih železarn, prvo-
majske parade ali kake druge
priložnosti in slovesnosti.«
Pihalni orkester Storskih že-
lezaijev je znan po tem, da je v
njihovih vrstah veliko mladih
godbenikov. To pa je velika za-
sluga dirigenta Franca Zupanca
in oddelka Glasbene šole Celje
v Štorah. Prav zaradi tega lahko
ta orkester v zadnjem času igra
vse zahtevnejše skladbe in sega
tudi v priredbe resne glasbe za
pihalne orkestre.
V sedanjem sestavu igra od
prvotne zasedbe le še devet
glasbenikov. To so Ivan Med-
ved, Alojz Pavlič, Anton Sor-
čan, Franc Fidler, Mirko Bobek,
Ivan in Bojan Grajž, Stojan
Stankovič in Stanko Ferenčak,
ki pravi, da je včasih težko do-
hajati mlade, ki so glasbeno do-
bro podkovani. Vseeno pa se tu-
di starejši ne d^o in manjše zna-
nje nadoknadijo z večletnimi iz-
kušnjami in prizadevnostjo.
Ob takem sestavu pihalnega
orkestra Štorski železarji in pa
podpori tako krajanov kot ko-
lektiva Železarne Štore lahko
verjamemo besedam dirigenta
Franca Zupanca, da se za usodo
tega glasbenega kolektiva ni
bati.
FRANČEK PUNGERČIČ
v rf,4/«riranem oddelku Glasbene šole Celje v Štorah je veliko mladih pihalcev in
troinceJk^^^^^^	bodočnosti zamenjali starejše kolee^e iz pihalneß^a orkestra.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
Obiskal nas Je vojak
v četrtek smo se s tovariši-
co pogovarjali o JLA. Pri
tem nam je tovarišica tudi
povedala, da nas bo obiskal
vojak. V petek, pri rekreativ-
nem odmoru je prišel vojak.
Nato nam je nekaj razložil,
potem pa smo mu mi pripra-
vili majhen program, zatem
pa nam je odgovoril še na
nekíú vprašanj. Po konča-
nem programu smo vojaku
podarih šopek. Bili smo ve-
seli, ker nas je obiskal vojak.
LAURA ZIEBARTH, 3. r.
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Pravljica o svinčniku
Iz sosednjega razreda se je ne-
koč preselil k nam svinčnik, ki se
mu ni in ni dalo pisati. Dva dni se
je potikal po naši učilnici in iskal
žrtev, dokler ni obtičal v moji pe-
resnici. Ko sem ga odkrila, sem
pomislila, da mi gaje dala mama.
Z njim sem pisala vaje, naloge in
teste. Čeprav sem se učila kot
dotlej, sem vsako nalogo napisa-
la napačno in rezultat je bila eni-
ca. Nekaj tednov sem jokala, se
jezila in ugibala, zakaj sem se ta-
ko poslabšala. Tedaj sem se do-
mislila svinčnika in sklenila, da
ga preizkusim. Natančno sem
prebrala učno snov, odgovorila
na vprašanja najprej ustno, nato
pa še napisala odgovore. Toda
glej ga spaka - vsi odgovori so
bili napačni. Razjezila sem se in
nepridiprava vrgla v koš za sme-
ti. Revček je zaman prosil usmi-
ljenja in obljubljal, da se bo po-
boljšal. In ko sem se znebila tega
svinčnika, so izginile tudi napa-
ke iz mojih nalog.
Sošolci, ki so zvedeli za moje
nezgode, pa so se skušali doma
izgovarjati, da so se v šoli poslab-
šali zato, ker se je nagajivec pre-
selil k njim. Kmalu pa se je izka-
zalo, da si je privoščil le mene.
MOJCA ROMIH, 5. C
OŠ Štore
ŠTORE
Na modni reviji
»Alenka, greš danes gledat
modno revijo?« zaslišim sestrič-
nin glas.
»Kam pa?« radovedno vpra-
šam. »V Kozje,« mi veselo odgo-
vori.
»Ne vem, če mi bo mama dovo-
lila,« ji odvrnem in že zaprem
vrata za seboj.
Mami sem to novico povedala
in mi je dovolila, da sem lahko
šla. Revija se je začela ob šestih
zvečer. Dvorana je bila polna lju-
di in vsi smo komaj čakali, da se
bo kdo prikazal na odru. Najprej
nas je direktor »Metke« Kozje
seznanil z njeno zgodovino. Sle-
dil je nastop moškega pevskega
zbora. Nato pa so se na odru le
prikazali ljudje v oblačilih »Met-
ke«. Po odru so se gibali v ritmu
glasbe. Meni so bile najbolj všeč
trenerke iz programa Contrast.
Program je popestril še čarovnik
s svojimi triki.
ALENKA BREĆKO, 8. r
OŠ Tončke Čeč
LESIČNO
Na drsališču
Te lepe mrzle dni je drsanje
prav prijetno. Zato sem se tudi
jaz odločila, da grem drsat.
Bilo je v nedeljo, ko sva se z
mamico odpeljali na drsališče.
Predno smo začeli z rekreacijo,
so vadili umetnostni drsalci. Tu-
di jaz bi rada tako drsala, ampak
še ne znam tako dobro. Ko sem
obula drsalke, sem se zadrsala in
bilo je zelo prijetno, ker je igrala
glasba.
Na drsališču je bila tudi prija-
teljica, s katero sva vozili skupaj.
Mamica mi je obljubila, da bova
še šli. Bila sem utrujena in s
slastjo sem pojedla kosilo.
ANDREJA MARENČIČ, 3. d
Če bi bila ...
Rada bi postala smučarka. Ho-
dila bi na tekmovanja v mnoge
države. S smučanjem bi si prislu-
žila veliko priznanj in medalj.
BARBARA GAJŠEK
Danes sem čevljar. Popravljam
stare čevlje in delam nove po na-
ročilu. Pravkar popravljam
obrabljene pete.
ŠTEFAN VERDINEK
Danes sem šivilja. Odločila
sem se, da bom sešila obleko.
Najprej sem napravUa kroj. Se-
daj že šivam s šivalnim strojem.
CRETICA OJSTERŠEK
Jaz sem miličnik. Urejam pro-
met, skrbim za red in mir. Včeraj
sem peljal pijanega voznika na
treznenje. Danes sem kaznoval
voznika zaradi nepravilne
vožrxje.
SIMON MULEJ
Učenci 2. r. OŠ Kompole
KOMPOLE
Pionirji fotografirajo
Prvič so se nam v naši akciji oglasili pionirji iz osnovne šole
Podčetrtek in nam poslali dva fotograma in pripis, da ne
računajo na nagrado, temveč želijo le sodelovati.
Korajžno potezo pozdravljamo in prav zaradi tega tudi objav-
ljamo fotogram, ki ga je izdelal Janez Knez. Prvi koraki so torej
narejeni. Priporočamo, da nam kakšen izdelek še pošljete v
večjem formatu, saj bodo slike tudi izbrane za razstavo. Podajte
se tudi v naravo z vašim fotoaparatom in nam morda pošljite
podobe zimskih motivov iz vašega kraja. Pazite na to, da sneg
oddaja veliko svetlobe, da gibanje zahteva kratek čas ekspozi-
cije in da se živim predmetom čim bolj približamo ter napra-
vimo razgiban izrez. Po pošti boste prejeli vrednostni bon, ki ga
poklanja Fotolik. Čakajo pa številne nagrade in priznanja, ki
bodo podeljena ob zaključku šolskega leta, ko bomo pregledali
vaše celotno delo.
Urednik fotografije
Kako do boljše
prihodnosti?
V svetu je vedno več napetosti
in nerešenih vprašanj. Vse večje
nemirov, spopadov in lakote. Na-
ša bodočnost in bodočnost novih
rodov je postavljena na kocko.
Miroljubne države, med njimi tu-
di Jugoslavija, se trudijo, da bi
ustavile spopade, zmanjšale ne-
varnost uničerya sveta in omogo-
čile lepše in boljše živjenje. Med-
tem pa velesili nenehno tekmuje-
ta v oborožitvi. Žene jih nenasit-
nost in pohlep po bogastvu ter
oblasti.
Kaj nam pomagajo seje, dekla-
racije in sklepi, ko pa nismo vsi
enotni in se pehamo le za svoje
lastne koristi, brez ozira na svojo
okolico. Boljše prihodnosti ne
bomo dosegli z besedami, tem-
več z dejanji, ki bodo odmevala
po svetu in pritegnila še druge.
TANJA SLEMENJAK, 8. a
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Koželj
Zbudilo seje sončno, umito ju-
tro. Sobota. Pred šolo so se zbira-
li otroci, da se podajo na svoj prvi
izlet. Nestrpno so čakali tovariši-
co mentorico. Že je tu.
Urno sojo ubrali proti Koželju,
hribu, uklenjenemu med debla
stoletnih dreves. Tu je prva str-
mina. Vzpenjali smo se v hrib in
se spotikali. Smreke in jelke so
se redčile, prevladala je bukev.
Iznenada seje pred nami razgrni-
lo sleme, še korak do vrha Male-
ga Koželja, od koder smo se lah-
ko razgledali po vsem Velenju.
Med potjo po grebenu nam je
tovarišica povedala to in ono o
naravi, posebno o nagnoju, ki
spomladi bujno, rumeno cvete
prav na Koželju.
Veseli smo se vrnili v dolino.
ROK POLES, 6. a
COŠ Veljko Vlahovič
TITOVO VELENJE
Če bi bila učiteljica
če bi bila učiteljica, ne bi bila
preveč stroga. Stroga bi bila sa-
mo tedaj, kadar učenci ne bi bili
pridni in me ne bi ubogali. Učila
bi 4. c razred. Rada bi imela ta-
borniški krožek.
MILKA SUVAJAC, 3. c
OŠ ZREČE
Nedeljsko dopoldne
Vsako nedeljo je na televizij-
skem sporedu Živ-Žav. Ko s se-
stro vstaneva, si prižgeva televi-
zor in gledava oddajo kar v piža-
mi. Včasih je kaj smešnega in se
zato začneva smejati.
Očka pa vedno sitnari, da je
preglasno, zato televizor utiša, ali
pa ga včasih celo ugasne. Kakor
hitro pa gre v sobo, ga zopet
vklopiva. Včasih se jeziva, ker
ugasne v najbolj napetih tre-
nutkih.
Mamica naju kar naprej priga-
nja, naj se vendar že oblečeva.
Proti koncu sporeda začne ma-
mica kuhati kosilo in naju opo-
minja, da naj ji pomagava. Nadja,
moja sestra, še kaj pomaga, jaz
pa se delu izmuznem in buljim v
ekran. Zaradi tega mi v šoli ne
gre najbolje.
Ati mi vedno govori, da bi bilo
, bolje, če bi se učila, namesto, da
ves čas presedam pred televizijo.
Kar ne znam si predstavljati,
kako bi bilo, če ne bi bilo televi-
zije.
NATAŠA MOHORIČ, 5. a
COŠ ŠTORE
Atkina zanka
KAKO PEČEŠ POTICO?
POROG LAHKO IZZOVE JEZO.
TA GOL TE JE PA PRESENETIL!
v vsakem od zgornjih stavkov je skrit po en smučarski
center. Boš našel vse tri?
Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 21. januarja
1986 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagra-
jenca tovarne AERO.
Pa še rešitev iz prejšnje številke: število A je enako 1,
število B pa 4. Nagrado dobi: Tatjana Križnik, Kajuhova 2,
63000 Celje.
Komisija za delovna razmerja
ZOŠ Celje TOZD osnovna šola
Štore
razpisuje prosta dela in naloge
-	učitelja tehničnega pouka in
fizike
za določen čas s polnim delovnim časom.
Če se na razpis ne bodo prijavili kandidati z ustrezno
izobrazbo, bomo sprejeli absolvente ustrezne stroke
in smeri, ki bodo imeli veselje do dela z otroki.
Nastop dela po dogovoru.
Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa na gornji
naslov.
Delovna skupnost
Občinskega sodnika za prekrške
Šmarje pri Jelšah
objavlja prosta dela in naloge
strojepiske
Pogoji:
-	končan program srednjega izobraževanja uprav-
no-administrativne smeri
-	preizkus znanja iz strojepisja
-	6 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
roku 15 dni po objavi na naslov: Občinski sodnik za
prekrške Šmarje pri Jelšah. O izbiri bodo kandidati
obveščeni v roku 8 dni po izbiri.
Hmezad
Komisija za delovna razmerja
SOZD Hmezad, DO »MINERVA»
Žalec - Zabukovica
objavlja prosta dela in naloge:
Konstruktor
-	srednja izobrazba strojne usmeritve
-	dve leti delovnih izkušenj v konstrukciji
-	izpit za voznika B kategorije
Poskusno delo 2 meseca.
Operater ekstrudorske linije
(delo v izmenah)
-	KV delavec kovinarske usmeritve
Poskusno delo 1 mesec.
Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na
naslov SOZD HMEZAD, DO »MINERVA« Žalec - Za-
bukovica.
Posebna delovna skupnost pri
Obrtnem združenju Žalec
Knjigovodski servis Celje
objavlja prosta dela in naloge
-	knjigovodja za vodenje poslovnih
knjig obrtnikom
Zahtevani pogoji:
-	končana ekonomska srednja šola in najmanj
-	2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
polnim delovnim časom od 1. 2. 1986 dalje.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
Obrtno združenje Celje
Knjigovodski servis
Gregorčičeva 6
63000 Celje
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dneva
izbire.
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	Pri nas je še vedno pre-
več takšnih, ki se najr^e
učijo na lastnih (slabih) iz-
kušnjah. Tako je bilo tudi z
delavcem na gradbišču no-
ve banke na Trgu V. kon-
gresa v Celju, ki ni hotel
nositi čelade, čeprav pred-
pisi tako velevajo. Očitno je
mislil, da je njegova glava
trša kot opeka. Toda prejš-
nji petek, ko mu je opeka le
padla na glavo, seje izkaza-
lo povsem drugače. Lažje
raróenega delavca je dobil
v oskrbo zdravnik, nekaj
ostalih delavcev na grad-
bišču, ki so tudi mislili, da
imajo trše glave, pa si je brž
zavarovalo s čeladami.
•	V Okrogaijevi ulici
imajo sosedje Branka R.
večkrat zastonj predstave;
zadnje, ki je bila prejšnji
petek, so se udeležili tudi
miličniki, ki pa niso imeli
razumevanja za take vrste
hrupne zabave.
•	V Šmartnem v Rožni
dolini je doma razgrajal
August L Miličniki so ga
odpeljali na Postajo milice
na treznenje, zjutraj pa k
sodniku za prekrške. Ker je
Avgust že drugič naredil
takšen prekršek, je imel
prednost pri sodniku za
prekrške in je prišel takoj
na vrsto.
•	Drago H. iz Štor se je
nekoliko predolgo zamudil
v gostilnah, zato je prejšnjo
sredo zvečer prišel v trgovi-
no »Voglajna« ob Teharski
cesti že po izteku delovne-
ga časa. Prodajalke so že
delale obračun, ker pa mu
vseeno niso hotele postreči
z alkoholnimi pijačami, je
razbil steklo na vhodnih
vratih. Drago je ostal tisti
večer brez pijače, saj jo je
takoj potem urno pobrisal.
Verjetno pa mu tudi od na-
sledrye plače ne bo kaj pri-
da ostalo za popivale, ker
bo moral poravnati škodo
in še plačati kazen pri sod-
niku za prekrške.
S.Š.
Ponarejal spričevala
ШÊШШÊÊaшÊÊШÊШШшш^^взшшs
Celjski Javni tožilec je
zahteval preiskavo za 49-
letnega Franca Verdeva iz
Šmartnega v Rožni dolini,
ki je osumljen, da je kot po-
močnik ravnatelja v šol-
skem centru Boris Kidrič v
Celju ponarejal listine in
neupravičeno izdajal spri-
čevala, ovadba ga bremeni
tudi za neupravičeno spre-
jemanje daril in kaznivo de-
janje zlorabe položaja in
pravic odgovorne osebe.
Tožilec je že zahteval prei-
skavo za osem primerov, ko
je Verdev ponaredil spriče-
vala in občanom ( iz konjiške
in bistriške občine) izdal li-
stine, s katerimi so se lahko
izkazali; da imajo poklic voz-
nika. Verdev jete listine sam
izpolnjeval, podpisal in pri-
tisnil žige. Štirje vozniki so
na podlagi takšnih ponareje-
nih listin postali obrtniki -
avtoprevozniki, dva pa sta se
zaposlila kot poklicna voz-
nika.
Franc Verdev je za te svoje
usluge dobival tudi plačilo.
Višina teh neupravičenih da-
ril še ni znana, v nekaterih
primerih pa jih je Verdev do-
bil tudi tako, da so vozniki
nakazali denar s položnico
na šolski center, Verdev pa
potem denarja ni odvedel in
ga je zadržal zase.
Franca Verdeva so priprli
17. decembra lani, kriminali-
sti pa še preiskujejo, če je
takšnih primerov ponareja-
nja spričeval še več.
Javni tožilec pa je obtožil
tudi Vseh osem voznikov, ki
so dobili ponarejena spriče-
vala, in sicer za kaznivo deje-
nje dajanja daril in kaznivo
dejanje ponarejanja listin
(ker so listine uporabljali kot
prave, čeprav so vedeli, da so
ponarejene).
S. ŠROT
Utonila je v
potolfu
77-letna ALOJZIJA
ŠINKOVEC iz Dola pri
Gornjem gradu, se je vra-
čala okrog osmih zvečer z
obiska v Gornjem gradu
proti domu. Koje šla po
brvi čez potok Žrelo, ji je
na poledenelem delu so-
drsnilo in je padla v po-
tok. V bližini ni bilo niko-
gar, ki bi ji pomagal, njej
pa ni uspelo, da bi se re-
šila.
Umri pod
panjem
v Andražu nad Polzelo
se je 20-letni MAKSIMI-
LIJAN DREV odpravil v
gozd razžagat bukev. Ko
je bilo drevo že posekano
in potem, ko je žagal veje,
je pričel žagati tudi kore-
nine. Stal je pod panjem,
ki se je nagnil in začel ko-
taliti ter je Dreva pokopal
pod seboj. Maksimiljan
Drev je umrl na kraju ne-
sreče.
Obrtnilc Gregi je
bil prevejan goljuf
čeprav je 27-letni Dušan
Gregi, obrtnik s Šlandrove-
ga trga v Celju že na presta-
janju kazni zaradi goljufij,
pa na sodišču teče še nekaj
kazenskih postopkov proti
njemu; vse za goljufije v ka-
terih je prišel do neupravi-
čene premoženjske koristi.
Tako je Gregi ovaden, da
je od 6. oktobra do 21. de-
cembra leta 1983 vnovčil za
več kot 729.000 dinarjev ne-
kritih čekov Jugobanke.
Gregi je čeke vnovčil v Ce-
lju, Zagrebu, Karlovcu, Ra-
dečah, Ljubljani, Cazinu in
Veliki Kladuši, vse skupaj
pa je izdal 139 nekritih če-
kov. Jugobanka tako skupaj
z obrestmi (ki so se nabrale v
dveh letih) terja od Gregla
nekaj več kot 942.000 di-
narjev.
Sicer pa je Dušan Gregi
goljufal tudi v Makedoniji,
kjer so mu nasedli v delovni
organizaciji Karaorman v
Skopju. Kot obrtnik je pri
tem podjetju nakupil ža ne-
kaj več kot milijon dinarjev
blaga, ki so mu ga tudi pripe-
ljali s tovornjakom v Celje.
Gregi tega blaga ni plačal, ni-
ti ga ni vrnil.
V preiskavi je tudi goljufi-
ja z zidarskimi odri, ko je leta
1983 sklenil pogodbo o naje-
mu teh odrov, potem pa ni
plačal obrabnine v višini ne-
kaj več kot 162.000 dinarjev.
Poleg tega pa Dušan Gregi
še zdaj dolguje 150.000 dinar-
jev delavcu, ki je pri njem
delal v letu 1982. Klub oblju-
bi mu ni izplačal osebnega
dohodka.
Vse goljufije je Gregi izpe-
ljal v letih 1979 do 1983, ko so
ga odkrili in priprli ter tako
preprečili, da bi še naprej ži-
vel na »veliki nogi« in na tuj
račun.
S.Š.
Zastrupitev z
ogijilfovim
monolcsidom
Zaradi slabe kovinske
dimne cevi sta se v noči s
prejšnje srede na četrtek v
stanovanjski hiši v Zlate-
čah 4 pri Vojniku zastrupila
z ogljikovim monoksidom
20-letna Bernarda Selič in
njen 23-leni mož Konrad.
V četrtek zjutraj je Bernar-
dina mati šla pogledat, kaj je
s hčerko, ker so s konjiške
pošte povprašali, zakaj je ni
v službo. V postelji je našla
hčerko in zeta. Za slednjega
je bil plin usoden, saj je bil že
mrtev, Bernardo pa so v kri-
tičnem stanju prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Do tragedije je prišlo, ker
je ponoči ogljikov monoksid
uhajal izza kolena dimne ce-
vi in napolnil prostor, kjer
sta spala zakonca Selič.
S. Š.
Požar v
vitanjsiiem tozdu
Uniorja
Prejšnji četrtek popoldne
je zagorelo v Uniorju, tozd
Vitanje. Škodo so ocenili na
10 milijonov dinarjev. Do
požara je prišlo zaradi krat-
kega stika na električni na-
peljavi.
Požar je nastal v električni
delavnici za termično obde-
lavo kovin. Uničeno je
ostrešje, 30 elektro motorjev,
več kolutov bakrene žice,
merilni instrumenti in razna
druga oprema ter orodna do-
kumentacija za celoten tozd.
Proizvodnjo so hitro uspo-
sobili, saj so že naslednje ju-
tro začeli z normalnim
delom.
S.Š.
Goljufije dežnilcarjev
Dežnikar, 32-letni Edvard
Petrič s Kardeljevega trga v
Titovem Velenju in njegova
žena, 34-letna Dragica Pe-
trič (oba sta obrtnika) sta
osumljena, da sta ogoljufa-
la banko za 2 milijona di-
narjev.
Petriča sta lani pri Ljub-
ljanski banki v ekspozituri v
Žalcu najela kredit - vsak po
milijon dinarjev - da bi si
kupila material, ki g apotre-
bujeta pri svoji obrti. Prine-
sla sta tudi ustrezna potrdila
in se žavezala, da bosta kre-
dit vrnila v enem letu v štirih
obrokih. Čeprav je od takrat,
KO sta najela kredita minilo
že osem oziroma devet mese-
cev, nista banki odplačala še
nobenega obroka.
Poleg tega je Edvard Pe-
tnč osumljen tudi še za na-
daljevano kaznivo dejanje
goljufije. V šestnajstih pri-
merih naj bi namreč nakupil
več različnih dežnikov v tr-
pvinah in navedel, da bo
kot obrtnik plačal v zakoni-
tem, petnajstnevnem roku.
Seveda ni plačal in je na ta
način dobil za nekaj več kot
800.000 dinarjev protipravne
premoženjsske koristi. Pri-
merov, ko mu takšne goljufi-
je niso uspele, pa je za pri-
bližno 750.000 dinarjev.
Prav tako lani je Edvard
Petrič zagrešil še nekaj
manjših goljufij. Tako je več-
krat prenočeval v hotelu in
ni plačal računov (teh nepla-
čanih računov naj bi bilo za
približno 100.000 dinarjev),
za nekaj tisočakov pa naj bi
se obogatil tako, da je neka-
terim občanom natvezil, da
jim lahko preko svojih zvez
uredi, da bodo takoj dobili
premog, za te »usluge« pa je
pobiral manjša predplačila.
S. Š.
Požar v icieti
Prejšnji četrtek zvečer
je zagorelo v stanovanj-
ski hiši Antona Kačični-
ka v Ločah 15.
Kačičnik je šel v klet po
krompir, pri čemer si je
svetil s svečo. Postavil jo
je ob vrata, ki so bila sve-
že namazana z odpadnim
oljem, nekaj olja pa je bi-
lo razlitega tudi po tleh.
Sveča se je prevrnila in
razlito olje se je vnelo.
Kačičnik je začel gasiti
požar z vodo, vendar se je
ogenj vseeno razširil in
poškodoval kletne pro-
store, uničil približno to-
no krompirja, dva soda in
druge stvari. Škode je za
približno 500.000 di-
narjev.
S. Š.
Pešca je zbil na prehodu
MILAN SIKOŠEK, 24, iz Žalca je vozil po Ljubljanski
cesti v Celju proti Medlogu. Na prehodu za pešce pri
»Pigalu« je spregledal pešakinjo, LEONIDO KLENOVŠEK,
27, iz Kompol, ki je prečkala cestišče. Zbil jo je po vozišču,
pri čemer si je Klenovškova zlomila nogo, ima odrgnine po
glavi in pretres možganov.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
Јб^АЖШ^
Pred novo sezono
Na prireditvi »Telesna kul-
tura Celje 85« smo srečali šte-
vilne prijatelje športa, šport-
nike in športne delavce, re-
korderje, olimpijce, perspek-
tivne mlade športnike in le-
tošnje nagrajence. Zlasti še
zdaj aktivni športniki imajo
pred novo sezono zelo otiplji-
ve želje. Zabeležili smo nekaj
izjav, mnenj in želja.
Tanja Drezgič, Športnica
Celja 85: »Presrečna sem z
osvojitvijo naslova najboljše
športnice. To je za mene nova
obveznost. Toda ob trdem delu
in vadbi imam na vsaki tekmi
tri velike tekmice v plavalkah
Barbari Kmetič, Barbari Hus
in Aleksandri Kučej. Na evrop-
sko mladinsko prvenstvo bom
šla, če potrdim lanske rezulta-
te na 800 m kravi in 400 m me-
šano.
Dejan Tešovič, najboljši
plavalec Klima Neptun:
»Pred dnevi sem si poškodo-
val prst. Toda kljub temu sem
vadil in nisem mnogo izgubil.
Zato pričakujem nove seveda
boljše rezultate na 1500 m in
400 m kravi. Moj cilj sta mla-
dinsko evropsko in balkansko
prvenstvo.«
Jože Urankar, trener celj-
skih dvigalcev uteži: »Konec
marca bomo pričeli nastopati v
prvi zvezni ligi. Te dni smo do-
bili sporočilo, da bo v novem
prvenstvu prišlo tudi do spre-
membe tekmovanja, ki nam bi
po »bolgarskih« točkah bolj
ustrezalo, zato pročakujem pri-
merno uvrstitev v zlato sre-
dino.«
Peter Drofenik, atletski
športni delavec: »Mirno lahko
rečem, da bo leto 1986 leto celj-
ske atletike. Mladi vse bolj in
bolj napredujejo in poleg uspe-
hov v mladinskih vrstah se bo-
mo približali nekdanjim uspe-
hom tudi pri članicah in čla-
nih. Mimo tega pa bomo Celja-
ni dobili tudi sedmo in osmo
stezo na stadionu, kar pomeni,
da se odpirajo tudi druge mož-
nosti za prodor naše atletike v
Evropo in svet.«
Živa Cankar, kajakašica Ni-
voja: »Pričenjam peto sezono
aktivnega dela v kajak spustu.
Lani sem sodelovala na mla-
dinskem svetovnem prven-
stvu v spustu. Tudi letos se pri-
pravljam za sezono na Savinji
in vsak dan preveslam 12 km.
Nastopala pa bom le v spustu,
kajti v Celju nimamo pogojev
niti trenerja za vadbo sla-
loma.«
Zdenka Zimšek, vodja
športne ekipe Blagovni cen-
ter: »V naši delovni organiza-
ciji smo v zadnjih dveh letih
odlično organizirali sindikalni
šport in se masovno udeležuje-
mo sveh trim akcij in tekmo-
vanj. Zaradi tega smo tudi do-
bili dve priznanji kot zmago-
valci.
Pavle Bukovac, predsednik
skupščine TKS: «Prijetno je
biti med našimi športniki, zla-
sti pa med perspektivnimi, ki
bodo jutri že med najboljšimi.
Danes so opozorili nase plaval-
ci, kegljavke nadaljujejo svojo
tradicijo, kakor tudi judoisti.
' Pa tudi atleti in atletinje se vra-
čajo. Moja želja je, da bi še v
nekaterih moštvenih športih
dosegli nekdanje rezultate.«
Jože Mesarec, tretjeuvršče-
no športnik leta Celje 85: »Ob
petem naslovu državnega pr-
vaka in zlati čeladi mi je to
priznanje zelo ljubo. Seveda
bo letošnja sezona za nas karti-
ste zelo naporna, toda upam,
da bom uspel zmagati in si pri-
boriti drugo zlato čelado.
Mira Grobelnik-Kuder, naj-
boljša mladinska kegljavka
Slovenije: »Nisem pričakova-
la priznanja za drugo mesto.
Toda kaže, da se tradicija do-
brih rezultatov kegljavk nada-
ljuje. Seveda to obvezuje in
ker imamo v Celju dobre pogo-
je za vadbo in tekmovanja, bo
še več kegljaških uspehov. To
vam zagotavljam v imenu ko-
legov iz KK Celje.«
Stanko Anderle, judoist Ivo
Reye: »Kljub temu, da smo iz-
padli iz prve zvezne lige bomo
ostali skupaj in ob rednem de-
lu se bomo kmalu vrnili nazaj.
Sedaj pa so pred namo posa-
mična tekmovanja.«
JOŽE KUZMA
Kegljači Hmezada iz Žalca, ki so lani izpadli iz republiške lige,
tokrat uspešno nastopajo v drugi republiški ligi vzhod. Od
leve stojijo Ramšak, Krajšek, Jovanovič, Rotar, Rompan, Leš-
nik in Trost.
Foto: LJUBO KORBER
Kegljaške vesti
Rednega kola v prvi moški in ženski republiški ligi ni bilo,
ker so se najboljši tekmovalci pomerili v prvem krogu na kvalifi-
kacijah za vstop v državno reprezentanco, ki bo še letos nasto-
pila na svetovnem prvenstvu v Zvezni republiki Nemčiji. Med
moškimi in ženskami je nastopilo po 28 najboljših. Med
moškimi je Celjan Nareks osvojil 26. mesto, med ženskami paje
bila najboljša Gobčeva na 4. mestu z odličnim rezultatom 448
kegljev. Petakova je bila trinajsta, Pečovnikova devetnajsta in
Grobelnikova, udeleženka mladinskega svetovnega prvenstva,
zadnja, osemindvajseta.
Druga republiška liga vzhod moški: lokalni derbi je bil v
Preboldu, kjer je Hmezad iz Žalca premagal domačo Tekstilno
4919 : 5039. Pri Tekstilni sta bila najboljša Razpotnik 867 in
Jakopovič 848, pri Hmezadu pa Ramšak 880 in Kompan 863. V 5.
kolu v soboto, 18. januarja bo Hmezad gostoval na Ravnah na
Koroškem, kjer se bo srečal s Fužinarjem.
Druga republiška liga vzhod ženske: v 1. kolu so kegljavke
Hmezada nastopile na svojem kegljišču v Žalcu in premagale
MTT Maribor 2277 : 2171. Najboljši sta bili Naprutnik 424 in
Cilenšek 411. V 2. kolu v soboto, 18. januarja bodo kegljavke
Hmezada znova nastopile doma, kjer se bodo ob 14. uri srečale z
ekipo Krškega.
TV
Nogometaši
Kladivarja pod
pokroviteljstvom
Ingrada
v ponedeljek, 20. januarja
bo ob 17. uri v prostorih de-
lovne organizacije Ingrad na
Lavi 7 v Celju skupščina že-
lezničaskega nogometnega
kluba Kladivar Celje, kjer bo-
do tudi podpisali samouprav-
ni sporazum o prevzemu po-
kroviteljsva Ingrada nad Kla-
divarjem. Tudi predsednik
naj bi v bodoče bil predstav-
nik Ingrada.
Kladivar se vrsto let ne otepa
samo s kadrovskimi težavami,
pač pa tudi s finančnimi, te pa
naj bi pokroviteljstvo Ingrada
vsaj ublažilo. Na skuščini bodo
ocenili lansko delo, ki ni bilo
najboljše vsaj pri članski ekipi.
Ta je po prvem delu na repu
republiške lige ter bo spomla-
di potrebno veliko naporov, da
ne bi prišlo do ponovnega iz-
pada. Zamenjali so trenerja,
zdaj pa se pogovarjajo za nove-
ga, ki pa naj bi ostal v Celju
vsaj nekaj let, kar bi se poznalo
pri delu. Igralci rekreacijsko že
trenirajo in sicer vsak petek,
kmalu pa bodo začeli tudi za-
res in to pod novim vodstvom
v organizaciji in trenerskih vr-
stah. Obstaja tudi možnost, da
se bo iz Titovega Velenja vrnil
Zukič, ki se v Rudaijevi sredi-
ni ni najbolje znašel. To bi bila
vsekakor dobra okrepitev za
spomladanski del, ki bo izred-
no zahteven in naporen, boj za
točke pa hud in neizprosen.
TV
Priznanja v
Železarni Štore
Jutri, v petek, 17. januaija,
bodo ob 17. uri pripravili slo-
vesno razglasitev rezultatov in
podelitev priznanj najboljšim
ekipam in posameznikom na
področju športno-rekreativne
dejavnosti v Železarni Štore.
Prireditev bo v Domu železar-
jev na Tehaijih.
Moška republiška liga:
šarkaiji Libele so v 1. kolu di^
gega dela prvenstva v Sežaf
gladko premagali Kraškega i
darja z rezultatom 107 t.
(61:40), potem ko so v 19. ђ,,
nuti vodili že za 27 točk (58:3i'
Pričakovana zmaga ni Ц
vprašljiva niti za trenute),
Strelci za Libelo: Govc \t
Gole 27, Turk 8, Gajšek 6, Cf
rar 4 Pipan 30, Medved 10,.
Kralj 7.
V	ljubljanskem mestne^
derbiju seje na prvem mestu-
zmago proti Iliriji utrdil Sit
van, ki ima zmago več od Hel^
osa in dve več od Libele in Nj
nosa. Libelo čaka v nasleč
njem kolu zopet lahko delo, s;
v Celju gosti ekipo Kopra, kis,
bori za obstanek.
Comet je izgubil v Domžal^
s Heliosom z rezultatof
103:92. Največ košev je d;
Šmid 34. Comet je deseti, vri;
slednjem kolu pa igra doma
Triglavom, ki je deveti.
Košarkarice v 2. zvezni
še vedno počivajo, prav takt
pa tudi v republiški.
Druga slovenska lig;
yzhod: košarkarji Kovinaij;
Štore so v 12. kolu gostovali:
Miklavžu pri Mariboru in pre
magaU domačine 113:88. Strel
ci: Ramskugler 27, Jost 19, Šla
tau in Benčan po 18, Lamut Ij
Bokšan 10 in Bobek 3. Že mec
tednom pa so odigrali tudi zao
stalo tekmo 10. kola in v
steh izgubili z Rogaško 58:54
Košarkarji Kovinarja, ki si
drugi v svoji skupini, bodo \
nadaljevanju prvenstva nast&
pah oslabljeni, saj odhajata n;
služenje vojaškega roka trene
Tomaž Subotič in igralec Iztoi
Ramskugler.
Košarkarji Polzele so dožive
li na domačem igrišču poraz;
Zlatorogom iz Laškega 87:10i:
(42:49). Za Polzelo so bih naj
boljši strelci Cencelj 28, Pob
Uder 26 in Grobelnik 13, za Zla
torog pa Požin 27, Kotar 21 ï
Karlatec 18. V soboto, 18. jam
arja, bodo košarkarji Polzeli
gostovali v Trbovljah, kjer s
bodo ob 19,15 pomerih z Ri
daijem.
Košarkarji Šentjurja so da
ma dobili derbi s Kozjiir
109:67. Obe ekipi sta pokaza
poprečno igro, najboljši strele
pri zmagovalcih pa so bih Prt
zelj 23, Skorjanc 23, Zorko 1-
in Polutnik 14.
V	Rogaški Slatini je bilo re
publiško prvenstvo za košai
karice kadetinje, kjer so nastfr
pile štiri ekipe. V finalu je Mar
les premagal Kors Rogašiii
74:65 in osvojil prvo mesto
Kors pa drugo. Največje prese
nečenje so pripravile domačin
ke, ki so v prvi tekmi izločili
favorita prvenstva Iskra Delt(
Ježica iz Ljubljane 65:63. Ljub
Ijančanke so osvojile tretje, Ci
mos pa četrto mesto. Ekipo st
vodila trenerja Milan Bastišii
in Boris Emeršič, igrale pa sí
Cvetka in Andreja Jezo vseli
Lucija Stupica, Breda Kova
čič, Leonida Jagodič (najboljši
strelka prvenstya), Andreji
Brin, Karmen Šrimpf, Saši
Žnidaršič, Urška Trbovc, Jo
landa Kokalj in Brigita Lam
prêt. DEAN ŠUSTER - T
Medalji za
Aubrehtovo in
Pangerla
v Novem Sadu je bilo državno
prvenstvo v umetnostnem drsa-
nju. Nastopili so tudi predstavni-
ki sekcije pri HDK Cinkarna Ce-
lje ter osvojili dve medalji. Matej
Pangerl je bil tretji med člani,
Mateja Aubreht pa druga med
članicami.
Cuk v Parizu
Lani najboljši športnik Celja
judoist Štefan Cuk je nastopil
na mednarodnem turnirju v Pa-
rizu in izpadel v 2. kolu. Z ju-
kom ga je premagal Francoz Bo-
irie.
Smučarji upokojenci
na Celjski koči
12.februarja (in ne prihodnji
teden, kot je bilo javljeno) bo
drugo srečanje smučarjev upo-
kojencev na smučiščih pri Celj-
ski koči. Tekmovanje se bo zače-
lo ob 11. uri dopoldne, prijavlje-
nih je že 56 tekmovalcev, najbolj-
ši pa bodo zastopali Celje oziro-
ma smučarsko sekcijo pri Dru-
štvu upokojencev na republi-
škem prvenstvu, ki bo 20. febru-
arja na Kobli nad Bohinjem.
Matic Jošt tretji
Mladi smučarji Merxa so v
zadnjih dneh sodelovali na še-
stih tekmovanjih. Najlepši
uspeh sta dosegla Matic Jošt, ki
je bil v slalomu na Golteh tretji in
Marko Lenko, ki je bil med mlaj-
šimi pionirji v Mežici sedmi.
Pomembna zmaga
hokejistov Cinkarne
v nadaljevanju zvezne hokej-
ske lige za končno uvrstitev od
5. do 10. mesta so hokejisti Cin-
karne doma dosegli pomembno
zmago, ko so premagali Kranj-
sko goro 5:3 (1:2, 2:0, 2:1). Strelci
vseh golov so bili Poljaki Chrza-
stek 3 ter Kuzynski ter Michno
po enega. V soboto bo ekipa celj-
skih hokejistov gostovala v Sara-
jevu, kjer se bo pomerila z
Bosno.
Favoriti zmagali
Začelo se je novo prvenstvo
občinske sindikalne hokejske li-
ge Celje, kjer nastopa šest ekip.
V 1. kolu je Železarna premagala
noyinca v ligi Libelo 11:1, derbi,
je dobila Zlatarna proti Kovino-
tehni 7:3, Opekarna pa je prema-
gala Grofijo 4:3. 2. kolo bo v ne-
deljo, 19. januarja na drsališču v
Mestnem parku: ob 16,30 Libela
- Grofija, ob 17,30 Kovinotehna -
Opekarna in ob 18,30 Zlatarna -
Železarna.
MARJAN SORŠAK
Za pokal Cocte
Na skakalnici na Ravnah na
Koroškem je bilo tekmovanje za
starejše pionirje za pokal Cocte.
Šesto mesto je osvojil Pogorelč-
nik iz T. Velenja, sedemnajsti je
bil Mogel in dvaindvajseti Sergej
Debeljak, oba iz Braslovč-An-
draža.
Državno prvenstvo v
smučarskih skokih
Smučarsko društvo Braslov-
če-Andraž bo pripravilo v nede-
ljo, 19. januarja na 70 meterski
skakalnici v Podvrhu pri Bra-
slovčah ekipno državno prven-
stvo za mladince. Iz SD Braslov-
če-Andraž bodo nastopili Kugler,
Mogel, Ojsteršek in Sergej Debe-
ljak.
Pokal Andraža za
Braslovče-Andraž
SD Oljka v Andražu nad Pol-
zelo je pripravilo tekmovanje v
smučarskih skokih za pokal
krajevne skupnosti Andraž. Na
50 meterski skakalnici je med pi-
onirji, mladinci in člani nastopilo
45 tekmovalcev. Med poinirji so
bili najboljši predstavniki T. Ve-
lenja Pogorelčnik, Dolar in Red-
njak,, med mladinci Kovačič in
Vidmar iz SK Toper Celje ter Ku-
gler Braslovče-Andraž ter med
člani Tanjšek iz Braslovče-An-
draž, ki je imel tudi najdaljši
skok 47,5 metra. Tretji je bil Ko-
pušar iz Ljubnega. Ekipno so sla-
vili člani Braslovče-Andraž pred
Toprom Celje in Titovim Vele-
njem.
Vodi Šempeter pred
Libojami in Grižami
v Šempetru v Savinjski doli-
ni so izvedli 4. kolo občinske li-
ge v streljanju z zračno puško.
Nastopilo je šest ekip, najboljša
pa je bila ekipa Šempeter I 1413
krogov, Griže 1358, Liboje 1 1354,
Šempeter II 1335 itd. Med posa-
mezniki je zmagala Berta Povše
360 krogov pred Brankom Vrač-
kom (oba Šempeter) 355, Dra-
gom Geršakom (Griže) 355 kro-
gov itd. Po 4. kolih vodi ekipno
Šempeter pred Libojami in Gri-
žami, med posamezniki pa Škod-
nik pred Valantom in Povšetovo.
5. kolo občinske lige bo na spore-
du 1. februarja tudi na strelišču v
Šempetru.
Trije porazi v
občinski ligi
Vse tri ekipe s celjskega ob-
močja, ki nastopajo v republi-
ški strelski Дigi z zračno puško,
so v 5. kolu izgubile. Celjani
(Alenka Jager, Ervin Seršen, To-
ne Jager in Jože Jeram) doma za
šest krogov z »Avgust Majerič« iz
Mariborà, Kovinar Štore (Fride-
rik Rezar, Franc Hočevar, Vili
Dečman in Branko Malee) prav
tako doma z SD Rudnik iz Hrast-
nika, še_naj bližje pa so bili zmagi
strelci Žalca, ki so v Ljutomeru
izgubili le za dva kroga (Jože
Česnik, Franc Kotnik, Justin
Smrkolj in Mladen Melanšek).
Nobeni izmed celjskih ekip se ni
bati izpada, žal pa tudi nobena ne
bo posegla po vrhu lestvice. 24.
januarja bo lokalni derbi v Žalcu
med Žalcem in Kovinarjem
Štore.
Nogometaši Žalca
jesenski prvaki
Zaradi nepravilne registraci-
je nogometaša Kladivarja za
Kovinar Štore je tekma z dose-
ženim rezultatom razveljavlje-
na in jo v dvoboju s Kovinarjem
za zeleno mizo zmagal Partizan
Žalec ter tako postal prvak je-
senskega dela. Sledijo Kovinar
Štore, Opekar Ljubečna, Papir-
ničar Radeče, Odred Kozje, Par-
tizan Ponikva, Partizan Gomil-
sko, Olimp, Senovo, Šmarje in
Vransko.
JOŽE GROBELNIK
Nagradna igra
Partizan
Med 75 prispelimi odgovori
je bilo samo 29 pravilnih (KS
Šoštanj in Škale so tiste, ki so
na Smotri Partizana v Krupe-
vu lani prejele priznanja za naj-
boljše krajevne skupnosti v
športni rekreaciji. Vsi pravilni
odgovori gredo v boben za žre-
banje srečnežev, ki si bodo
pod pokroviteljstvom Aera in
Cinkarne lahko leta 1987 ogle-
dali Univerziado ali največjo
športno prireditev študentov
na svetu, ki bo v Zagrebu.
Nagrajenci: Miroslava Pirih,
Šlandrova 12, T. Velenje, Klav-
dij Povalej, Miklošičeva 7, Ce-
lje in Mojca Petkov, Vrbno pri
Šentjurju. Po pošti bodo dobili
nagrade krajevne skupnosti
Gaberje.
METOD TREBIČNIK
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
18. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
Nezadovoljni rudarji
Nekateri govorijo, da so se velenjski rudarji odlo-
čili za štrajk, ko so zvedeli, da ob podražitvi ben-
ciria niso zvišali tudi odstotka, ki gre od cene
bencina za razvoj premogovnikov. Pa to ni res.
Vzrok je veliko enostavnejši.
Delo so prekinili le zato, ker so bili nezadovoljni
z izplačilom osebnih dohodkov.
Vse za ljudstvo
-	v naši družbi mora
ljudstvo odločati o
vsem. Ono je najviše.
-	Nekateri za to ljud-
stvo storijo še več.
-	Pogosto še odloča-
jo v njegovem imenu!
Vsak po svoje
Nekateri si celo iz
službe nosijo delo
domov.
Drugi pa si nosijo
domov iz službe naj-
različnejše sadove tu-
jega dela!
Večji ko so zvezni, republiški in občinski proračuni
vse teže shajam s svojimi številnimi računi!
Podražil se je bencin,
dražji so avtomobili,
če tako bo šlo naprej,
spet vse več bomo hodili!
Nesrečen začetek
v Celju se mnogi sprašujejo, kako
bo uspela akcija prodaje na trimeseč-
ni kredit.
Sporazum o tem so namreč podpi-
sali na PETEK, s tako prodajo so pa
začeli v ponedeljek, TRINAJSTEGA.
Zadeli smo
v prejšnji številki našega BODEČ^,
GA TEDNIKA smo zapisali, da ioi;
vest: BENCIN SE NI PODRAŽIL ze|¿
kratko uporabno vrednost. In как^
smo zadeli - že dva dni za tem je bi
bencin dražji.
Seveda bi bilo bolje, če mi ne b
imeli prav!
Pitje in kajenje je po mnenju
zdravnikov zelo škodljivo za
ljudi.
Za zvezni proračun je pa zelo
zdravo!
Na licu mesta
Mladi slovenski ekolo-
gi so si za mesto sreča-
nja izbrali Celje. Osred-
njo pozornost so pač na-
menili problemom uni-
čevanja gozdov.
Nekateri Celjani pa so
se ob tem izkazali za do-
bre: rekli so, da bi se
lahko glede proučevanja
uničenih gozdov zbrali
tudi v zdraviliški Topol-
šici.
Perspektiva
v Celju se nimamo časa bati - ne bomo potonili.
Med perspektivnimi športniki je namreč zelo veliko
plavalcev.
Upajmo pa, da nam razen za šport ne bo treba
izkoristiti perspektivnih strelcev!
Športniki v časnikih
Celjski Župan Edi Stepišnik je ob razglasitvi celj-
skih športnikov za lansko leto dejal, da so v Celju
veseli, ko se pojavijo športniki Celja v časniku.
Verjetno je mislil na to, da pridejo celjski šport-
niki v časnike zaradi uspehov - v športu!
Dovolj plina
v celjski plinarni pra-
vijo, da plina čez zimo
zagotovo ne bo primanj-
kovalo.
V celjskem ozračju tu-
di ne!
Ali se ne sliši zani-
mivo:
Za množično šport-
no aktivnost so dobili
priznanje tudi celjski
zapori.
Vrač ga je klical, na njegovem obrazu je bilo veliko
veselje.
»Svarun, slavni starosta, tvoj rod ne umre, slava bogo-
vom, Iztok pije vodo!«
Starosta je planil pokonci in odhitel v šotor. Iztok ga
je veselo pogledal, krog ustnic mu je igral smeh. Oče je
pokleknil k sinu in jecljal: »Iztoče, Iztoče, moj otrok...«
Ko je priplulo sonce, so tudi mladci obnemogli. Naj-
hujši razgrajači so počepali. Nikogar niso prebudili
sončni žarki, vsa raven je bila pokrita s spečimi telesi
kakor z mrtveci. Edini Svarun je hodil pred Iztokovim
šotorom, iztegal roké in hvalil Sonce ter šepetal molitve.
Proti poldnevu so se začela dvigati telesa, med vojš-
čaki je zašumelo in trudne čete so zopet oživele. Od
severa pa seje premikala proti Donavi dolga vrsta oblo-
ženih konj, črede ovac so meketale. Prihajali so iz gra-
dišča z jedrni in pijačo.
Mnogo mladcev jim je šlo čez most naproti; kmalu so
prignali konje in živino v tabor. Z njimi je prišlo mnogo
deklet, sredi je jezdil ovenčanega konja Radovan s
plunko v rokah in je bil nanjo novo, zmagoslavno
pesem, da so strune ječale.
Raztovorili so žito in med, pograbili ovne in jih začeli
klatiti. Vse ležišče se je izpremenilo v velikansko slav-
nost. Povsod vrisk in smeh, petje in ples.
Radovan se je utaboril med dekleti, katerim so se
pridružili mladi borci. Na starem parobku je sedel,
godei, kar so dali prsti in strune, in pripovedoval vesele
dogodke s svojega potovanja. Mladina se mu je smejala,
daje zvenela dobrava od objestnega veselja.
»Hej, Radovane, zakaj si tičal v gradišču? Šel bi z
nami, pa bi bil godei, ko smo kovali Bizantince!«
Krepak mladenič je podražil godca.
»Zahvali mater, da se nisi rodil deset let prej. Zakßj za
to čeljustanje bi poveznil plunko, mojo dragoceno
plunko na tvojo črepinjo, da bi ne ganil več z jezikom.
Tako pa si mlad in predrzen kakor žreh0 - Radovan ti
odpušča!«
»Pa bi bil opasal meč, skril plunko v hišo k dekletom
in jo udaril z nami. «
»Nisem jo udaril z vami, to je res. Ali res je tudi, da
tako tuljenje, kakor ga zaženete vi, mladi volkovi, za
vselej ogluši moja ušesa. Kdo bi mi potem ubiral
strune? Morda ti, ko je še srobotna trta prenežna za tvoje
oslovske uhlje? Kdo bi redil Radovana, če bi ne mogel s
plunko po svetu ? Ti, kajne, ko še kolega mleka nimaš,
da bi ga dal lačnemu psetu! Molči, uš!«
Vsi križem so se zasmejali in Radovan je ponosno
zaigral in zapel veselo pesem. Ali mladcem seje budila
sla po Radovanovi jezi.
»Kaj si pa delal v gradišču, ko smo se mi bili za
svobodo?«
»Dekleta je begal!«
Deklice so se zveselile.
»Oho, oho, Radovan, ali ti pokažemo!«
»Če so vaše ljube tako malo vredne, da bi se obešale
na moje stare kosti, jih še ne maram ne!«
»Pa si zadnjič lagal, da je sama carica rekla, kako si
zaL«
»Carica Teodora je pa modra ženska, tepci! In pa tisto
je bilo pred leti, ko še nisem imel razoranega čela in
gosjega perja v bradi!«
»Ej, da bi bil Hulhudij potrkal na gradišče, ali bi bil
tekel Radovan v šumo kakor jazbec v jázbino! Škoda, da
je prej padel in ti ni napravil tega veselja.«
»Bežal? Kdaj sem bežal? Pa povejte, dekliči, ali nisem
sedèl noč in dan na okopih in stražil gradišče kakor ris v
bukovi kobalji!«
»Čepel si na okopih, Radovan, pa si se tresel«
»Seveda sem se tresel od poželenja, da bi svetu poka-
zal, kak junak je godec Radovan, če je sila.«
Brenk - brenk - brenk.
Zapela je plunka, deklice so si podale roke in vse seje
zavrtelo okrog veselega godca.
Ko so se oddahnili, je odbral Radovan nekaj mladcev
in odšel z njimi v tabor.
»Dobimo, gotovo dobimo, poznam Bizantince! Brez
tiste božanske pijače niso. Med, nič ne rečem, tudi ol -
dobra pijača, ampak - vino ...«
Radovan seje obliznil z velikim poželenjem.
Na potovanjih križem sveta je že večkrat godei v
taborih Bizantincev. Vojaki niso mogli zatajiti v taboru
strasti, s katero so v tedanji dobi vsi ljubih gledališče in
cirkus. Vsak potepuški skakač, na pol prismojen pevec,
gobezdavi glumači in razuzdane plesalke, vse je bilo
čislano in dobro plačano. To je Radovan vedel, zato seje
kaj rad pridružil pokrajinskemu taboru, kjer se mu je
vedno zelo dobro godilo. Zato je tudi vedel, da ima vsak
tabor klet za vino.
Radovan je iskal kleti. Sicer je bilo vse razvaljeno ip
razdejano. Le posamezni koli so štrleli kvišku in vmes je
ležala pomendrana pšenica in ječmen.
»Tukaj bo! Žitnica je bila tod - vino ni daleč!«
Začeli so pridno iskati, odvaljevali so hlode in vlačili
proč mrtva trupla, ki so ležala nepokopana.
Radovanje previdno trkal z nogo ob tla. Nenadoma je
votlo zadonelo. »Stoj, mladec bedasti, sem, sem! Klet je
tukaj! Moja peta je več vredna kot vaši nosovi!«
Odvalili so nekaj brun, odpahnili prevrnjeno telégo na
dveh kolesih, posnažili prostor in pokazale so se deske
majhnih vrat v tleh. Priklonili so se, zgrabili s krepkimi
rokami, zapahi so počili in pod njimi seje odprla jama, v
katero je držala strma in ozka lestva.
Radovan je smuknil prvi v odprto klet. Veselo je
zakričal in zavriskal, prijel prvi lončeni vrč ter nagnil pa
pil, da je pijača glasno klokala, ko je vrela po grlu.
Zaloga je bila dokaj obilna. Visoki, podolgovati vrči г
močnimi ročkami, žgani iz rjave gline, só sloneli drug ob
drugem pri steni. Od stropa je viselo na vrveh mnogo
mehov, napolnjenih z vinom.
Sloveni so dvignili vino iz kleti. Vsak je zgrabil vrč in
ga odnesel, Rodovan pa je cijazil velik meh, ki ga je v
kleti pregriznil, da je poskusil kapljico. In bila je iz-
vrstna.
Ko so drugi zvedeli za klet in vino, je vse drlo v tabor.
Suvali so se v odprtino, pili kar iz vrčev, dvigali jih ven
in nosili k ognjem, kjer so se cvrli koštruni.
Začelo se je pitje in pijančevanje, rajanje in petje,
prepiri in pretepi, dokler niso na moč omagali na pO'
trudni, na pol vinjeni in pospali kakor brezdušni. Saip
Radovan je zadremal s plunko na kolenih, se zagugal in
se zleknil po tleh, za zglavje plunko, kije imela potrgane
strune.
Koje mlada vojska divjala in se pulila za vino, je ležal
Iztok pred šotorom. Poleg njega je postavila Ljubinics
lepo roženico najbolšega medu, sama je sedla k njego-
vim nogam in mu zrla v lice.
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
Vprašanje: Mlada družina
iz Celja sprašuje, kako naj
opremi dnevno sobo v veli-
kosti 6x4 metra. Na obeh
krajših stenah želijo imeti
omare in sicer v temnejši
barvi. Prosijo tudi za na-
svet glede sten in stropa (ne
želijo ladijskega poda) ter
svetil.
Odgovor: Dnevna soba je
prostor, v katerem se največ
zadržujemo, je pravzaprav
večnamenski prostor: v njej
počivamo in se razvedrimo,
v njej so televizor in hi-fi na-
prave, v njej beremo, spreje-
mamo prijatelje... Zato naj
bo oprema zasnovana tako,
da bo lahko služila vsem tem
funkcijam.
V našem konkretnem pri-
meru imamo kar dve steni
zasedeni z omarami, zato bo
sedežna garnitura s klubsko
mizico v sredini prostora.
Ena stena je lahko zasedena
bodisi s samimi nizkimi ali
visokimi omarami (če je po-
treba po garderobnih oma-
rah). Druga stena pa naj bo
bolj razgibana. Dva visoka
regala dopolnjujeta nizke
omarice, regala naj bosta v
zgornjem delu odprta, name-
njena shranjevanju knjig.
Nizke omarice so prav tako
lahko odprte, v njih bomo
shranili knjige oziroma hi-fi
naprave. Na omarice pa bo-
mo postavili televizor in
okrasne predmete ali rože.
Vmesni stenski prostor med
obema visokima regaloma
lahko dobro izpopolnimo z
grafikami. Da bodo le te pri-
šle kar najbolj do veljave,
priporočam, da stene ople-
skate z belo disperzijsko bar-
vo. Enako naj bo obdelan tu-
di strop. Popestrimo ga z re-
flektorji, ki osvetljujejo slike
in celoten prostor. Za lokal-
no osvetlitev nam služita dve
stoječi svetilki, nameščeni
na obeh straneh sedežne gar-
niture.
Krompir z gnjatjo
Potrebujemo: eno in pol kg krompirja, slan krop, 25 dag
prekajene svinjine, eno žlico olja, 15 dag čebule, sol, poper,
zelen peteršilj, pol litra mleka, dve jajci.
Opran krompir skuhamo v slanem kropu. Na pol ohlajenega
olupimo in zrežemo na tanke rezine, dodamo zmleto svinjino,
prepraženo čebulo, sol, poper in zelen peteršilj. Premešamo in
stresemo v dobro pomaščeno kozico. Med mleko vtepemo jajci,
ga zlijemo na pripravljeni krompir in jed dobro zapečemo.
Ureditev baliconov in teras
Pravijo, da se navezanost na naravo najbolj občuti pri
mestnih ljudeh, ki si zaradi pomanjkanja prostora želijo
ustvariti svoj mali svet kar v posodi, čeprav le na bornem
kvadratnem metru. Človek, a ne samo mestni, si želi zele-
nja v svojem bivališču neposredno, saj mu bar\'itost cvetja
in zelenja daje občutek zadovoljstva. Neredko zato vidimo
tudi možakarje, ki na terasi vsak dan zalivajo svoje ljub-
ljenke in obirajo odcvetele cvetove.
Urejenost balkona in terase se ne kaže le v pestrosti
cvetja, ki smo ga izbrali, odvisna je tudi že od posode za
gojenje cvetlic. Starih lesenih posod, v katerih so se rast-
line tako dobro počutile, danes zaradi dragega lesa skoraj
ni več videti. Lesene posode so namreč kljub impregnaciji
vzdržale le nekaj let, zato so jih zamenjale cenejše in
trajnejše posode in keramike, plastike, stiropora in be-
tona.
Kateri vrsti posode dati prednost? Plastičnim seveda ne,
saj so za rastline dokaj neugodne, nezračne. Keramične so
najboljše, vendar pa se, posebno velike, rade razbijejo.
Betonske posode so navadno pretežke, iz stiropora pa
preobčutljive. Ko med vsemi temi slabimi lastnostmi izbi-
ramo vrsto posode, velja torej še enkrat premisliti, ali res
ne bi bilo boljše, da obnovimo lesene zabojčke. In če smo
se odločili zarxje, jih moramo dobro impregnirati, poskr-
bimo pa tudi. da bodo dobro okovane, ker bodo tako lažje
kljubovale vlagi, vetru in sončni pripeki. (Prihodnjič:
barve in velikosti zabojčkov)
Mandijevec
Mandljevec (Amygdalus comunus L.) spada med rož-
nice in je sorodnik nešplje, marelice, jahljane, jerebike,
gloga, itd. Doma je v srednji Aziji, od koder se je razširil
tudi v Sredozemlje. Mandljevec je nizko drevo, visoko
do 5 metrov. Deblo ima temnorumeno skorjo, prav tako
tudi tanjše veje. Cveti zgodaj spomladi in ima lepe ro-
žnate cvetove. Cveti vse do tedaj, da se pojavijo prvi
listi. Iz cvetov se razvijejo plodovi, ki dozorijo julija.
Plod je podolgovata koščica z enim semenom, ki je
obdano z rjavo lupino. To lahko odstranimo, če semena
prelijemo z vrelo vodo. Dobimo jedro, ki je sestavljeno iz
dveh mastnih kotledonov. Razlikujemo dve obliki mand-
Ijevcev in sicer grenko, ki vsebuje strupena jederca (z
žvečenjem se sprošča strupena cijanovodikova kislina) ter
sladko obliko, ki jo vsi dobro cenimo.
Seme mandljevca vsebuje veliko maščobnega olja, ki je
sestavljeno iz gliceridov oleinske in linolne kisline, potem
beljakovine, sladkor, sluzi, razne rudninske soli kalcija,
fosforja, kalija, žvepla in magnezija.
Sladki mandelji so zelo hranljivi in lahko prebavljivi ter
tako delujejo antiseptično na notranje organe. Zaradi
visoke vsebnosti rudninskih soli blagodejno vplivajo na
delovanje jeter in ostalih organov. Pomirjajo živčni sistem
ter zboljšujejo splošno počutje pri utrujenih ljudeh, zlasti
pri tistih, ki imajo naporno telesno in duševno delo. Ljud-
sko zdravilstvo priporoča pražene mandelje pri vseh obo-
lenjih, ki zmučijo človeka. Iz semenk pripravljajo mand-
ljevo mleko, ki deluje pomirjevalno pri želodčnih in čre-
vesnih obolenjih, pomirja pa tudi srčne bolečine. V ta
namen vzamemo 50 g semenk, jih poparimo z vrelo vodo,
da z njega odpade rjava kožica; to odstrćmimo, bele
semenke pa pomešamo s sladkorjem in vodo ter vse to
zmeljemo v mešalcu. Ponekod dodajo tudi dve ali tri
semenke grenkega mandelja, ki ima zaradi sproščajoče
cijanovodikove kisline izrazito pomirjevalni učinek. Pri
tem moramo biti zelo previdni, ker je več kot 6 g grenkih
mandeljev strupeno. Zelo zanimiva je uporaba grenkih
mandeljev kot obkladek, oziroma kašasti obkladek pri
blažitvi bolečin, zlasti pri migreni, ledvičnih in žolčnih
kolikah, pri revmatizmu, prehudi želodčni kislini inje tudi
naravni dezodorant.
Iz semenk stiskajo na hladen način odlično mandeljevo
olje. Je bledorumena tekočina prijetnega vonja in ugodno
deluje pri vseh vnetjih prebavil od ustne votline do debe-
lega črevesja. Ljudsko zdravilstvo priporoča eno ali dve
žlici mandeljevega olja, pomešanim s sokom ene limone,
zoper žolčne kamne. Bolnik mora ležati na levem boku, da
se kamni lažje izločijo. Pri tem je pomemben topel obliž iz
lanenega semena, ki ga položimo na predel žolčnika.
Mandljevo olje je pomembno tudi za zdravljenje različnih
kožnih obolenj in je priznano tudi v lekarni.
BORIS JAGODIČ
BOLNIKI, POZOR!
HERIHIELIKA - NARAVNO ZDRAVILO
spet V zalogi!
Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU, kakor vsako jesen,
zimo, pomlad in poletje. Že 23 let predelujem zdravilno
zelišče hermeliko (sedummaximum) v tinkturo, s katero
uspešno in učinkovito zdravim bolnike z naslednjimi bo-
leznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), išias, šen,
otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga
notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, opekline,
posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in
črevesni katar, krčne žile - tudi odprte - stare po več
deset let in sveže, trombozo, arteriosklerozo, glavobol,
vnetje sinusov, ekceme, vrne vam tek - suhi bolniki se
zredijo, uravnava preveč ali premalo želodčne kisline na
normalo, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide,
tumorje na maternici, beli tok, vnetja jajčnikov in mater-
nice, otrdline na dojkah, razne podkožne tumorje in še
veliko drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim prepa-
ratom! V Mariboru, Celju, Murski Soboti, v Ljubljani po
vsej Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so
se zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku,
so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v raznih
slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave
bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom,
mi TAKOJ in vedno pišite in na kratko opišite svoje
bolezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CE-
LJE, MARIBOR. MURSKO SOBOTO po 15. FEBRUARJU
1986. O točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas
bom pravočasno pismeno obvestil. Pri prevzemu zdravi-
la dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem
in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo,
se bomo ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam,
ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro poz-
dravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ,
HERMINA (in STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8.
61113 LJUBUANA-BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermelika lahko dobite pri meni
v Ljubljani na gornjem naslovu. Moj telefon je: (061) 348-
170.
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JANUAR 198fi
16. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
ндмвн^ввиа
24. STRAN - NOVI TEDNIK
le^JANU^Qli,
Križanke, tujke in druge uganke
Zdi se mi, da ni bolj po-
zabljenega in zapostavlje-
nega stanu, kot so sestavlja-
ti križank. Pred desetletji
sem se tudi sam s tem uk-
varjal kot s postransko de-
javnostjo.
Prebral sem dokajšnje šte-
vilo biografij, avtobiografij
in drugih slavospevov slav-
nih ljudi, sestavljalcev kri-
žank med njimi nisem našel.
In da je bolečina še večja, ob
smrti ni posebnih osmrtnic
niti se jih ne omenja v nekro-
logih.
Pa se moramo vendarle re-
ševanju križank zahvaliti, da
se naše duhovno obzorje širi
v neslutene širjave, višine in
daljave. Takoj na drugem
mestu je seveda usmerjena
izobrazba, katere gigantske
plodove bodo znali ceniti še-
le rodovi v kasnejših tisoč-
letjih.
^ Pa se vrnimo h križankam.
Se do pred nedavnim sem
živel umirjeno življenje upo-
kojenca, pa mije kot zla uso-
da prišla v roke križanka, iz
katere sem izvedel, da sem
pravzaprav emerit. Oblil me
je mrzel pot, pa sem pogledal
v Verbičev slovar tujk in tam
je črno na belem dokaz da je
emerit: kdor je odslužil (služ-
bena leta) dosluženec, upo-
kojenec, zlasti (vseučiliški)
profesor, emeritirati: upo-
kojiti koga.
Zelo previdno sem v druž-
bi preiskusil učinek te miste-
riozne besede in znanca ogo-
voril z emerit. Ker bolj slabo
sliši, je ujel zadnje tri črke
naziva in me prav pisano po-
gledal. No, spor je bil naglo
zglajen.
Tudi ugotavljam na stara
leta, da so bili naši nekdanji
šolski učbeniki v mladih le-
tih dokaj pomanjkljivi, pa če
je šlo za zemljepis, zgodovi-
no ali življenjepisje. Zal jim
takrat ni prišlo na misel, da
bi vas podučili, katera je naj-
višja gora na tihooceanskem
otoku Ata Papapa Mano, pa
denimo pritok reke, ki se
izliva v reko Harakiri, kaj še-
le, da bi takrat iz učbenikov,
zlasti zgodovinskih, izvedeli
ime pravnuka slavnega teka-
ča in dolge proge v I. stoletju
kamene dobe. Danes so se tu
obzoija dokaj zjasnila: treba
je le pravilno rešiti križanko,
pa lahko kandidiraš za magi-
stra enigmatike.
Kar zadeva uporabo tujk,
smo prišli do tiste ravni, da
so nam zavoljo neprestane
uporabe postale ljubke in
domače. Seveda ne vse po
vrsti, treba paje povedati, da
tujka najmanj nekolikokrat
bolj poudari pomen kot
skromna domača beseda.
Denimo po osvoboditvi seje
mučno uveljavila tujka reak-
cionar. Naj mi prijazni bra-
lec pove, kdo bi takrat takš-
nega tipa šmirglal, če bi ga
bili zmerjali z nazadnjakom,
mračnjakom, sovražnikom
napredka (gl. Verbinc, slovar
tujk).
Zlobni jeziki trdijo, da je
takrat imel nekdo težave, ker
ni imel osebne legitimacije,
pa je pokazal zdravniški iz-
vid, tam paje pisalo: analiza,
kisla reakcija v urinu. To je
bil lahko samo reakcionar.
Potem smo dobih leta 1965
reformo. Slovita beseda, to-
da kdo bi bil takrat dal 100
dinarjev za en dinar, če bi
reformo imenovali s pustim
domačim izrazom kot je :
preureditev obstoječih raz-
mer po mirni poti brez spre-
memb v družbenih temeljih.
Seveda bi pojem lahko zapi-
sali v obliki kratice:
PORPMPBSVDT, res sicer
znatno krajše, vendar da si
takšno kratico lahko zapom-
niš je potreben inteligenčni
Q višji koj je kritična meja
krvnega pritiska.
АИ pa recimo: Šef zavoda
za kompliciranje preprostih
zadev, ali ne zveni to dosti
ponosnejše kot Vodja za-
voda ...
Pa pridemo do naše najboj
priljubljene tujke inflacija.
Zopet citiram Verbinca,
tam piše; poplava bankov-
cev v obtoku. Nismo vsi ena-
ko pogumni in prav gotovo
se marsikdo ne bo prestrašil,
ko bo po radiu slišal, da je
inflacija narasla za 0,005%,
če pa bi sUšal da je poplava
.... ne bo čakal nadalje
temveč bo šel gledat naj-
manj v klet, če ni že tam vo-
da narasle reke.
Ne bi se razpisal, če ne bi
tu in tam lahko tudi uporabi-
li tujko goflacijo, vsaj za
kakšne res nepotrebne seje.
Za zaključek še lepo do-
mačo besedo, ki ni tujka, pa
vendar zveni podobno. To je
odtujevanje.Ta beseda je ze-
lo pripravna takrat, kadar se
ne želi mazati dobrega imena
nekoga, ki je denimo pone-
veril kakšno sedemštevilčno
število, vključno seveda z di-
narji, pa se dosti lepše sliši,
da je "sredstva odtujil. S tem
seveda ni rečeno, če se gre-
mo nekoliko jezikoslovja, da
je spravil ta sredstva na tuje,
ampak od tujega k sebi. No,
če bi bi hoteli še to besedo
pretvoriti v tujko, bi rekli ne-
kako, daje napravil transak-
cijo. To pa zveni že kar ime-
nitno, mar ne?	J. F.
Pomembno je biti dobro
podkovan.
Foto: T. TAVČAR
Se vam pripeti, da ho-
čete kupiti Novi tednik,
pa je ta na prodajnih
mestih že razprodan?
Postanite naročnik in
imeli boste zagotovljen
izvod, ki vam ga bo na
dom dostavil poštar!
Dedek posluša rock'n'roll,
da prežene glavobol,
da lažje razume ta čudni svet,
kjer za penzijo dobiš deset kaset.
Sedmina za kraliem voda
Kakor raste število ribičev, tako v Savinji pada stalež
sulcev. Pred leti so svoje naredile še odpadne vode. Ce ne bi
ribiška družina Celje gojila teh salmonidnih rib v gojitve-
nem potoku, ribiči jih nato vlagajo v revir Savinje, bi se sulci
že kdaj poslovili iz Savinje. Tako pa ...
V soboto, 11. januarja, sta se na sulčaijenje v_23. revir
Savinje zavzeto odpravila člana ribiške družine Šempeter
Branko Košec in Ivan Leskovšek. Zgodio se je med Petrov-
čami iz Celjem. Brankova ribiška palica se je nenadoma
močno upognila. In kako se ne bi, saj je sulec tehtal 9
kilogramov in je bil dolg 102 centimetra.
Sedmina za kraljem voda je bila v bližnjem bifeju.
S. UDERMAN
Obadji piki |
Delo krepi. Ne debeli pa denarnice.
Malo je delal, še manj naredil, zato g^
bomo kandidirali za odgovorno funkcijo.
Le redki pridni postanejo vodje.
f
Stavka je prava priložnost da si oddah-
nemo od nedela.
Izsilijo sestanek, da po več mesecih spet -
vidijo direktorja.	(
Svet se obrača. Sedaj niti sindikati ne
podpirajo stavk.
Tovariši, ne kandidirajte me. Slabo se
bom počutil med najboljšimi.	j
Če bi lahko, bi si nekateri kupili tudi
federacijo, pa zato davkarija še vedela ne;
bi. f
Ulovili so ga, ker se je zameril sosedu.
OBAD
Nedavno sam v tej ru-
briki pisala o nemogočih
okroglih pletilkah, ki sem
jih kupila v Tkanini v Ce-
lju in jih zaradi neuporab-
nosti tudi nesla nazaj.
A če mačku stopiš na
rep, zacvili, pravi prego-
vor. In res je zacvilil, sa-
mo ne tisti, ki bi moral -
privatni izdelovalec neu-
streznih pletilk.
V uredništvu meje poi-
skala obrtnica Danica Ja-
nežič iz Dremelj, ki že ne-
kaj let izdeluje krožne
pletilke vseh vrst in z nji-
mi zalaga ves jugoslovan-
ski trg, prodaja pa največ
preko grosista Centro-
merkurja, le malenkost
tudi pri Tkanini v Celju.
Mislila je, da moja graja
na kupljene pletilke leti
na njene izdelke, zato se
je upravičeno čutila pri-
zadeto, ker doslej še ni
imela skoraj nič reklama-
cij. Krožne pletilke izde-
luje iz uvoženega materi-
ala, zato so enakovredne
inozemskim izdelkom.
Ko sva skupaj ugotovi-
li, da v Tkanini nisem ku-
pila njenih pletilk, ampak
od drugega proizvajalca,
mi je postalo jasno. Tka-
nina se je odločila za na-
kup slabših pletilk od
obrtnika, ki jih prodaja
ceneje kot obrtnica Jane-
žičeva.
Zanimalo meje, kakšne
pletilke oziroma katere
vrste prodгпajo po drugih
celjskih trgovinah. Obšla
sem jih in ugotovila, da
imajo naprodaj povsod le
krožne pletilke Danice
Janežičeve (zdaj tudi v
Tkanini). Na njih je tudi
njen zaščitni znak in pra-
vilna oznaka. Na tistih,
katere sem jaz kupila v
Tkanini, ni bilo ničesar.
Z. S.