n )• teUTskl 1 ist ss misleče atatel]e. OFFICIAL ORGAN J L) G OS LAV FEDERATION, S. P. Na-ST. 1320. m M>coa*<«iiib«i t. )»u/. »i i u. i>mm i. 1.11i. • Obli—. 1M- u«df tli« Act o4 Gtmnr—u o t Mirak Ird. I IT«. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILI PROSVETNE MATICE J.S.Z. CHICAGO, 1LL., 29. DECEMBRA (DECEMBER 2»,) 1832 hUUU M MM W. Uit M. -—-1-■■ --■— .... w. .... K LETO — VOL. XXVII. AVNI ZLOCINCI SO NA VRHU DRUŽBE VELETATOVIPROTEKTIRANI, MALE KAŽEJO, ZAPIRAJO IN POBIJAJO Capone je komaj ribica v primeri z Insullom ali Ste-vensi.-Polževa ©blast.-MPomankljivi" zakoni so. krivi Vsi sociologi in kriminologi priznavajo, da so organizirani zločinci v nižinah odsev razmer in zločincev, ki gospodarijo na vrhu. Al Capone je bil razglašen za tolovaja po VBi deželi. In če je on goljufal ter kradel, so kradli na vrhu toliko bolj. Vsi Caponeji v nižinah niso okradli ljudstva toliko kot npr. Sam lnsull ali Krueger. Capo- ;e ni vpropastil nobenega veli-ega podjetja. Veletatovi, ki ^ao veljali do nedavna za prvake v finančnem in industrial-nem svetu, pa so pripravili sto-}- tisoče in milijone ljudi ob vse. \ Brata, ki sta gospodarila sad usodo propadle Illinois Life Insurance kompanije* sta bila v bizniškem svetu čialana šteta k "society", to je, k bi izbrane denarne aristo-e. Danes, ko sta zaeno drugimi odborniki razgaljena, je njuna zvezda seveda obledela, ampak sta še vedno minentna, imata dovolj de-1 slične polome. sredstev in zveze, kate-vpliv sega v najvišje urade. Zato je bil eden izmed njiju imenovan celo za pomožnega •odnega upravitelja s plačo tisoč dolarjev na mesec, kar je mogoče edino v družbi, ki je do mozga korumpirana in tatinska. Posodila Sta sebi in dru-gim iz fonda zavarovalnice $3,-447,000 na protivrednost $125,-000. Z drugimi besedami, po-sojevala sta ljudski denar na 'nič. Denar zavarovalnice sta vlagala v razne špekulacijske delnice in bonde, za katere sts plačala deset in pol milijona dolarjev, medtem ko so danes vredni le nekaj nad 700,-000 dolarjev. Ako sede državni pregledo-valci lahko po cele tedne v u-radu SNPJ in pregledajo vsak listič, čemu niso storili isfco v Illinois Life Insurance kompar niji? "Političen" vpliv je odločeval, in pa—podkupnine! Zdaj se oblast izgovarja, da so zakoni pomankljivi. Nekdo je opozoril sodnika Wilkerso-na, pod čigar področje je prišla ta kompanija, da je on tisti, ki je poslal Caponeja v ječo. "Zdaj lahko napraviš ljudstvu še veliko večjo uslugo," mu je dejal. Pa je ne bo storil, ker milijonaraki "legalni" tatovi kontrolirajo sodnike in ves državni aparat Tudi pošta preiskuje, ker so se jo grobo-kopi zavarovalnice posluževali v goljufive namene, kar zakon prepoveduje. In kakor v Insul-lovem slučaju, bodo tudi v tem dolgotrajne preiskave, ki bodo stale mnogo tisočakov, ne da bi se z njimi kaj doseglo ali saj v bodoče preprečilo Polžev napredek Med deželami, v katerih ženske še nimajo volilne pravice, je ameriška republika Uru-guay. Dne 14. decembra je po dolgoletni borbi sprejel senat republike Uruguay s 83. proti tremi glasovi predlogo, ki daje ženskam v starosti od 18. leta naprej volilno pravico in "privilegij", da so lahko voljene v katerikoli urad. POVODNJI V GEORCI 1 IN MISSISSIPIJU Medtem, ko je ▼ decembru padlo žiro ere-1 li ob relikih rekah ▼ MUeissippiju in Georgiji bro pod ničlo f teTerozapadnih, osrednjesa-1 porodnji. V ob a h »lučajih je bilo dbožno padnih in vzhodnih držarah, »o ifttočaano ime« I prebivalstvo najbolj prizadeto. SLEPOMIŠENJE PROFITARSKEGA ČASOPISJA S TEHNOKRACIJO Inženirsko napovedovanje konca sedanjemu sistemu. Program, ki ni program. — Senzacij željna publika POMOŽNIM AKCUAM MANJKA SREDSTEV ZA ODGANJANJE BEDE Smrti vsled mraza V mrazu, ki je nastal v raz-- nih mestih zapada, osrednjega Avditorju*"kompanije sta po-' zapada in na vzhodu v tednu sodila $1,808,500 iz njene bla-. » <*n« 12. dec., je imrzmlo^v gaj ne, v garancijo pa ji je dal kup delnic v vrednosti samo 135,000. Očividno je bila tu goljufija, oziroma legalna tatvina. In ta je le ena izmed mnogih. V preiskavi se je dognalo, da je to zavarovalnico upropasti-lo, prvič, vlaganje imovine v najbolj ridkirane in ničvredne delnice in bonde; drugič* neodgovorna, nepoštena uprava, in tretjič, nemarnost ali pa kupljena brezbrižnost uradnikov zavarovalni ns k ega departmen-ta države Illinois. stanovanjih , v vežah in na ulicah mnogo revežev, ali pa se jih zadušilo pri slabih pečeh v spalnih sobah. Samo v Los Angelesu, kjer je bilo najmanj mraza, beležijo trinajst smrt-nih slučajev, ki so jih povzročile slabe peči t ubožnih stanovanjih. VEDNO VEČ DELAVCEV JENEZAPOSLENIH. DRUGIM NIŽAJO PLAČO Delaveki department objav Ua, da te je «>ezapoeleno«t v ■evembru zvišala en odsto-tsk, plače patov istem me-•scu nazadovale 3 odstotke. Obljube in časnaška kam-Ppraško jeeen o "vreča-joči te prosperiteti" je bila <*ttajni bluf. kajti kriza je to simo veliko hujša kakor is bila lani in Zedinjene dr-so na pragu panike v Saj popolne j Mm pomenu be-isde. IB T tm času, ko bi UmUtvo g to jo vlado najbolj fstrabovalo, jo je spet izro-ki m Brezposelnost v Kanadi Statistični biro kanadske vlade objavlja v poročilu z dne 15. ^decembra, da je v Kanadi od 600,000 der 700,000 stalno nezaposlenih delavcev. Ameriško ljudstvo* ki se rado udaja senzacijam, se zdaj zanima za "tehnokracijo". To naj bi bilo novo gibanje pod vodstvom inženirjev, ki bi reorganizirali gospodarski red na podlagi programa "tehnokra-cije." Neprilika pri tem je, da nima programa, nego se le opira na statistike, ki dokazujejo, da je ogromni napredek tehnike vrgel iz službe milijone delavcev, za katere v sedanji uredbi ne bo nikoli več dela. To ni nikako novo dognanje. Dalje izvaja "tehno-kracija", da je sedanji denarni sistem okorel in zarftaran in ga je treba nadomestiti z novim, ki bo baziral na vrednosti energije namesto na zlatu. Tudi to ni nikakršna novica. Dokazujejo da bo na podlagi sedanjega razvoja tehnike čez jav "tehnokracije" v tej deželi tako važen, ako ne celo važnejši dogodek, kakor je bila revolucija 1. 1776. Vso prvo stran je imel posvečeno temu "zgodovinskemu" pojavu—radi reklame za povečanje svoje cirkulacije. S slično senzacionalnim oglašanjem je objavil članek enega "tehnokrata" magazin "New Outlook", ki ga urejuje bivši demokratski predsedniški kandidat Al Smith. List si je vsled tega pridobil na cirkulaciji. Outlooku je sledil Harper's Magazine in več drugih revij, dnevno časopisje pa je pograbilo "senzacijo" po svoje. In naravno, da je med ljudstvom za stvar, o kateri ničesar ne ve, nastalo toliko večje zanimanje. "Ironija je, da isto ljudstvo, ki je pred nekaj tedni glasovalo za ohrani- Nova slovenska brošura o socializmu izšla v založbi J. S. Z. Izšla je dolgo pogrešana knjižica, ki poljudno razlaga, kaj je socializem. Uredil jo je Ivan Molek in izdala Jugoslovanska socialistična zveza. Imenuje se "A. B. C. socializma". Razdeljena je v dva poglavja. V prvem je razlaga o kapitalizmu, čigar ekonomske zakone je treba delavcu poznati, da bo potem pravilno razumel, kaj je in kaj hoče socializem. Drugi del brošure se peča z razlaganjem, kaj je socializem. Dalje pojasnuje intemaciona-lo, tolmači stališče socializma z ozirom na osebno lastnino, razlaga socializem in državo. nekaj let število nezaposlenih: te v sedanjega sistema, zdaj že-v tej deželi nad 20 milijonov,' Ijno čaka, da ga 'tehnokraci-kar lahko ve vsak delavec tudi čudežno reši iz sedanjih če se ne razume dosti na sta- razmer", pravi Norman Tho-» tistike. mas v enemu svojih člankov. Poročila o tehnokraciji v ča- Inženirji v "tehnokraciji" so sopisju so različna. Od kraja dognali, da je sedanjemu redu, so jih objavljali kot nekakšno kateremu oni pravijo "priče senzacijo in en list v Los An- system", usojeno poginiti. Kari gelesu je celo trdil, da je po- Marx in drugi socialistični znanstveniki so jih v tem spoznanju davno prehiteli, pa tudi milijoni delavcev po svetu vedo že leta in leta, da za kapitalizem ni rešitve in dokazujejo, da čimprej srf ga odpravi, toliko boljše za človeštvo. Inženirji v "tehnokraciji" so tudi izračunali, da bi delavci in farmarji v tej deželi s pomočjo sedanje mašinerije lahko producirali za vsakega pre-vivalca vsega dovolj če bi delal vsakdo po dva dni v tednu 4 ure na dan. To ni za nas nikaka novost Socialisti so že davno znanstveno dokazali, da je odprava brezposelnosti mo-i goča le z razdelitvijo dsla na vse, ki so ga sposobni izvrševati, in s produkcijo za porabo in ne za profit Voditelj skupine "tehnokra- socializem in narodnost, socializem in pleme, socializem in spol, socializem in vero, socializem in cerkev, socializem in vedo, kaj * je materialistično pojmovanje zgodovine, razredni boj, stališče socializma do farmarja, o denarju, minimalnem in maksimalnem programu, kako bodo socialisti prevzeli oblast, socialno revolucijo, socialistično "delitev", kdo je pravi socialist, soc. stranko v Ameriki itd. Cena tej brošuri je 15c. V zalogi jo ima JSZ in knjigarna Proletarca. Od 700 do 1000 družin se v Chicagu vsaki dan na novo priglasi za pomoč. Izčrpale so si zadnje vire in apel na pomožno akcijo za živila jim je zadnji izhod. Odborniki dobrodelnih organizacij, uprava izredne governerjeve pomožne organizacije in uradniki okraja Cook jamrajo, da so sredstva, ki jih imajo na razpolago, za tolikšne zahteve nezadostne in uvajajo "ekonomijo", kar znači, da gladni in bolni dobe toliko manj podpore, mnogi tisoči pa sploh nobene in si dele kruh z malo boljše situiranimi sorodniki, ali pa so prisiljeni beračiti. Konsolidiranje čeških delavskih strank Po vojni so se združile s češko social-demokratsko stranko sledeče skupine, ki so se v medvojnem kaosu ločile, ali pa se ustanovile kot nove stranke: centralistična socialdemokratska stranka; progresivni socialisti ; levi social-demokratje; disidenti komunistične stranke; neodvisna stranka madžarskih socialistov na Češkem; rusin-ska soc. stranika; komunistična stranka opozicije (Trockijev-ci). Slednja se je pridružila to jesen. Imela je blizu 10,-000 članov* svoje liste, tiskarne in domove. Boi v kongresu za pivo in socialni problemi V KONGRESU je trajal prošli teden silovit boj—za m proti pivu. Vsa druga vprašanja, ki tarejo ljudstvo, posebno še 13 milijonov brezposelnih in njih družine, so bila potisnjena na stran, kajti v tej brezpri-merni krizi smatrajo kongresniki pivo in količino alkohola v njemu za najvažnejšo stvar na svetu. Po dolgem prerekanju je glasovalo 2(30 kongresnikov za pivo, ki bo imelo, če predlogo koncem konca potrdi tu-di predsednik, 3.2 odstotkov alkohola, kajti večina smatra, da pivo s to "močjo" ni opojna pijača. 165 kongresnikov je bilo. drugačnega mišljenja in so glasovali proti V prerekanju so se dogajali v zbornici viharni prizori— zaradi neopojnega piva. Nato je bila predloga izročena senatu, da jo še on rešeta. Ce jo odobrita obe zbornici v enaki obliki, pride potem v roke predsedniku Hoovru, kar se zgodi v kakih 30. dneh. V zbornici poslancev je bila sprejeta 21. decembra. Vprašanje piva je zdaj v resnici eno izmed NAJMANJ važnih. Ampak je edino, o katerem se poslanci lahko prepirajo in trošijo čas BREZ ŠKODE za posedujoče sloje. Veliko bolj na mestu bi bilo seveda obdavčenje ogromnih bogastev v toliki meri, da bi vlada dobila takoj nekaj milijard za odpomoč brezposelnim in za javna dela, ki bi povečala bogastva. Ampak tega demokrati in republikanci ne bodo storili. 9 prohibicijo bodo v kongresu mrcvarili dalje, kakor doslej. Triprocentno pivo ni nikakršna rešitev tega vprašanja, kajti 18. amendment ostane kol je bil, z vsemi svojimi pogubnimi vplivi in hibami. Kongres, ki se ukvarja z debatami, kaj je in kaj nI opojna pijača, pri tem pa čisto pozablja, da strada kruha trideset milijonov ljudi in da je 40 milijonov drugih v pomanjkanju, pač ne more biti ljudski kongres. Ampak ljudstvo ga je izvolilo in v protiuslugo bo dobilo—pivo, ki ne bo ne "mehka" ne opojna pijača. To je vse, kar more pričakovati od teh zastopnikov, katerim je poverilo oblast odločati o življenskih problemih v največji gospodarski krizi, kar jih pozna svet. PROPADLE BANKE PRIPRAVILE LJUDSTVO OB 5 MILIJARD Pomoč brezposelnim V Kanadi dobiva nad 600,' 000 delavcev brezposelnodtno zavarovalnino. V Kanadi je v zadnjih dvanajst letih propadla ena sama banka, v Zedinjenih državah v istem času pa 10,484, ki so dolžne vlagateljem pet milijard dolarjev. Tudi v Angliji ni Vzrok je koruptna kontrola, zakoni, ki so samo v prilog špekulantom, in pa pomanka-nje vsake delavske opozicije v 'kongresu in državnih legisla-turah. Tako so bankirji z ljud- bilo bančnih polomov. V vseh skim denarjem prosto razpola-teh treh deželah je kriza, v gali in špekulirali brez da bi Angliji najdalj in je vsled sve- gazili na varnost. Dokler bo-tovne gospodarske depresije do špekulanti kovali postave za najbolj prizadeta. Toda ka- nadzorstvo nad sabo, ne bo ko je mogoče, da so banke v nikake zanesljive federalne ali Kanadi in Angliji solventne in državne kontrole, četudi se zmagujejo zahteve za izplačila, v najbogatejši deželi na svetu pa je, propadlo kar deset tisoč pet sto bank, ki so požrle ljudstvu ogromno vsoto pet tisoč milijonov dolarjev pri hrankov? Mnogi so izgubili vse in morajo stradati y kruš-nih vrstah. (Dalje na 2. strani.) Izredna ponudba KNJIGE CANKARJEVE DRU2BE LETNIKI 19321933 IN AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1933 9 krasnih knjig samo $2.50 Naslovite: PROLETAREC 3639 WE5T 26th ST., CHICAGO, ILL. kongres in legislature pripravljajo na sprejem novih zakonov za reguliranje bankovnega sistema. ni "Bančna situacija" v Dlinoisu V Iilinoisu je 889 "držav-" bank, ki več ne poslujejo, katere vlagateljem še vedno dolgujejo $193,023,860. Izplačale so jim $81,616,841. Mnoge banke ne bodo koncem konca izplačale vlagateljem ni-ti 60 odstotkov. , / Odplačilo v zlatu Dne 14. decembra je Anglija izročila vladi Zed. držav v odplačilo na svoj vojni dolg $96,-660*000 v zlatu v teži 200 ton. Kadar swžit» knjig«, rt poslreia hsl«UHm knjigarna. . _ 4 P ROLETAREC PROLETAREC UUmU d« I a y »k *m • IjucUtv* Ia4aja Izhaja mk četrtek. MaMka TklMvaa Dralka, BL B Manager __Frank Zal* Charles Pogorela« o, njegov prijatelj, John Blatnik; Zora, njegova služkinja. Vera Hribernik. 2.) Soinet With-out >Music, de k lam i ra Filip Snoy. 3.) Internacionala, poje Jos. Snoy Jr., na orgije spremlja Margaret Snoy. 4.) Sala v angleikem jeziku "Mush and Poke Undertakers"; vloge imata Louis Gorenc Jr. in Albin Potnik. 6.) Nastop pevskega zbora. Is tega rasvidite, da se vam nudi obilo razvedrila. Po sporedu bo ples-* na zabava, na kateri bomo pozdravili S starim krajem bomo kmalu is- Novo leto. Priredba se pričie točno menjsvali slovenske radio progrsme. ob 7:30 svečer. Pridite vsi od blisu Tako piie Am. Domovina, in pravi, in daleč. (Nadaljevanje s 1. strani.) » asiatant Dow Hitchcock, da je da 10 °na P"9*1 krUl0 »Pro- Klub it. 11 je imel v tem letu vetov" je Howard Scott Tvori- njihova organizacija ustanova J11* Mto,j! njwia d* Uko ild»tk®T ** * ¥P»«« «« »vojo «tvar, jt cija odklanja ,češ, da je v teh; L. L. lahko rasumela. Saj se je pravi dobro« . cte p» ,do.tiičnii Hlt P^uJ« označbah zapopadenega pre- radi Največ začel ta ipetir. Do-ve« političnega pojmovanja. | ^ Medtem, ko vodijo delavsko, pa protL gibanje za preobrat fiocialni in- t ienirji, Jih telinokracija odkla- Res—socialisti pod kapitalizmom ne nja. Pravi, da spada naloga' mo1rfrao d^ati 8luf\Mvt0^ jeK13 J •« , i • f milijonov brezposelnih, ki bodo brez preuredbe gospodarskega sistema le tehničarjem, kajti sedanja družba je vsa pod oblastjo strojev in zato ji morajo gospodariti ljudje, ki so veščaki v tehniki. Kakor v več drugih, se tehnokracija tudi s to teorijo zelo moti. Ko so začela na tehnokrate deževati vprašanja, kako sploh mislijo z bodočnostjo družbe in kaj predlagajo namesto sedanjega sistema, je v imenu Howard Scotta, ki je direktor tehnokracije, odgovoril njegov Ob tej priliki izreka klub zahvalo somiiljenikom za naklonjenost in kooperacijo v tem letu in se zanaia, da mu ostanejo enako naklonjeni v prihodnjem letu. JoMpti S«oy. zaslužka tudi pod demokrati, a M rs. L. očita, da če je bilo napačno, da je imelo Lindijevo druitvo na svoji slavnosti za govornika župana Millerja, čemu so svoječasno povabila drui. SNPJ na svoj skupno prireditev managerja Hopkinsa? Moje prepričanje je, da ni bilo prav zdaj, ne takrat in sploh nobenkrat, kadar delavska organizacija vabi ali dopuiča, da govori politiften ali izvoljeni uradnik ene ali druge kapitalistične stranke na njenih prireditvah. Delavske 1 sa protiuslugo kaj takega ,kar je socialistični stvari v kvar, se mu je treba ogniti. V ostalem so se v naselbini pojmi spet bolj sčistili in struga si je našla pot po svojem starem, oaravnem toku. Dopig Josipa Javha v "Enakopravnosti" v odgovor na natolcevanj« v A. D. je bil izboren. Navaja dejstva, ki edino zaležejo.—Kronikar. Seja ženskega odseka ClaveAaad, O.'— Zopet je minilo leto, polno gorja in mizerije. Ljudje so obupani, ker postaja krisa čezdalje hujia, in v tem obupu goje tiho na-do, da se mora nekaj obrniti. Dae 8. nov. so imeli priliko tej svoji želji dati izraza in uresničenje z izvolitvijo soc. liste. Tudi zdaj, če jih človek vpraia za sodelovanje, je izgovorov nič koliko. Zabavljajo v listih, da pa bi kaj koristnega napisali, ne znajo. Samoljubje, sebičnost in prepiri ne bodo prinesli boljše bodočnosti. Kapitalisti so nam vzgled, da le združena akcija iteje. Oni so enotni proti nam in delavci jih pri tem podpirajo z glasovnico in z brezbrižnostjo za svojo organizacijo. Ltelavske žene, pričnimo m'e v prihodnjem letu z ^nergičmgšim delom za socializem! Popravimo hibe 4z-b riš,i m o nesporazume o se lotimo boja proti sistemu, radi katerega fcrpc delavske žene in matere najbolj. Prihodnja seja ženskega odseka kluba it. 27 JSZ bo 3. januarja ob zvečer Y klubovih prostorih v oOiLu/U'«: pridite polnošte-vilno. — Anna P*ngov. "Glavni dobitek" Chicago, III. — Prihodnja igra kluba it. 1 bo "Glavni dobitek". Ima tri dejanja. Fina komedija, ki je žela na odru v Ljubljani velik uspeh in pohvalne ocene vseh kritikov. Vprizorjena bo v dvorani ČSPS meseca februarja. Amerii drui koledar W«st Allis, W»s. — Ameriški družinski koledar letnik 1933 je spet knjiga, ki je v čast slovenskemu narodu. Naii delavci pridno segajo po njemu. Dasi je krisa zadela vse, tudi trgovce in obrtnike, so tukajinji vseeno dobro zastopani v imenovanem letniku s oglasi. Oglasi pa pripomorejo, da je tako knjigo mogoče is-1 dati. Izrekam jim javno zahvalo, čitateljem pa priporočam, da jih pa-1 tronizirajo. To bi bilo obojestran- I sko izpolnjevanje gesla "svoji k svojim". Dalje priporočam, da ko koledar' prečitate, posodite ga enemu ali drugemu izmed onih, ki vsled brezposelnosti nimajo sredstev, da bi si g% mogli san/i kupiti—Jo* Radelj. kih sto po številu kot poroča-'ne načrtov ne teorij za njeno'mreč ie nj odpravljen, jo listi, ki so večinoma brez- izboljšanje. To je torej čisto » poselni. Stan jim je preskrbel j nekaj drugega kakor pa so za- Ali ni to čudno: včeraj druži m ie Walter Rautenstrauch, profe- trjevali V svojih Člankih drugi svobodomiselna, zdaj pa se zateka v S Um bo delo in stroiki, ki jih mo-sor na Columbiji, stroške pa vplivni inženirji iz <4tehnokra- ^t in graja Jonteza, čei, ramo kriti . z ®<>delova- jim plačuje, kot opisuj« Roya. "Je"- Njihov vodja Howard IZVTttS?*"''* F. Munger, arhitects' emergen- Scott je dodatno pojasnil, da ™ J j *» «nena. . Klub ^ n dnunatiko in cy relief committee v New njihova ustanova le preisku-l A. . , - To je lepa naloga. Surfi, vpiiite Yorku. Vest o dognanjih teh- je in nabira fakte. ki bodo na Jo,Tu nT™ "nlpad^ CeTdo ,voje otroke v ^^ ali dramaki no krači je je spravil v časopisje razpolago znanstvenikom pri drugi pljune na svoie prepričanje, bi S^J^L* tTZve "ZT^So* na senzacionalen način njihov delu za preuredbo družbe. De- ti«ti, ki seiih to tiče, rekli, glej ga! ^lujte s klu^m pri ajegovem delu "press agent", nekdanji član jal je tudi, da ne prerokujejo Pa »^ postanejo is svobodomi- bodo hi čimveijif ^ bo v' L W. W., o katerem pravijo,* ne konca in ne kaosa v seda- ^ vai °"elbinL da je jako "elever" za take nji uredbi. In tako jih imate, te ( jTpa\se v r^du« trike. Nato so člani tehnokra-1 "tehnokrate", ki so drug z ^ cije prodali svoje pripravljene drugim v protislovju. Vzlic ___ - čUrtke revijam in dnevnikom temu so s senzacionalno publi-' w f^- za pridne honorarje. Ampak; dteto obrnili med milijoni «i-( m K poučili T WtW , ne beseda "tehnokracija". ne tatelji pozornost na nekaj, kar nsjio sveto maio? Obe bi se potem njihova dognanja, niso nič no- «Ploh ne obstoji. Za sociali- P»v lahko združile s Kranjsko slo-vega. Iz resne stvari in težkih "m, ki je znanstveno uveliavf . ^^ problemov so ustvarili "senza- ^nnauk in brez katerega je * ^ TJ^lTtT cijsko zanimanje", ki bo mor^ kolektivna dru; ba v dobi teh-i yB%k vgaj enkrat na kt0 k ^ da imelo kake koristi, a ob nike nemogoča, se ljudstvo še spovedi enem so se v tehnokraciji sami n0*e zavzeti. Za neumnosti se Bilo srečno! Cklcago, III. — V soboto 17. dec. sta stopila T zakon Louis Zel« in Miss Mary Gornik. Poročna slavnost se js vriila v Lawndale Masonic Temple. Oba sU člana pevskega ■bora "Sava''. Louis je as le vso-ren fant, sdaj moi, nego poseduje tudi lep liričen tenor, in če bo vstra-jal, kar gotovo bo, bomo imeli v njemu enega najboljših slovanskih solistov v tej deielL Miss Gornik, sdaj M rs. Louis Zsle, je prikupna, aktivna na druitvenem oolju in članica "Sava", kot ia omenjano. Zadnje čase ni bila aktivna v zboru, a sdaj pravi, da bo. Ona ja hčeifca sodruga John Gornika, kateremu js sadnje poletje umrla soproga in mati nevesta. Poročne slavnosti se js udsla-ftilo veliko itevilo prijateljev in prijateljic. Zbor "Savs" je prišel kor-porativno.—Novoporočencema mnogo sreča. — Sat y soboto 31« decembra fl SILVESTROVA ZABAVA kluba št. 1 J.S.Z. v dvorani ČSPS, 1126 West 18th St. O- _ yt v. tltm ^ predstavljale delavstvo ▼ krušnih vr- poinocl live SllKe, atah m njecovo borbo, t katero »i bo ievojevalo •voje Novo leto — osvdbeditov človeitva. Vstopnice v predprodaji po 35c; pri blagajni 40c. Igral bo John Kochevar]ev orkesters DVORANA ODPRTA OB 7:30 ZVEČER. — OSTANETE LAHKO DO ZORE, Novi odbor kluba št. 1J CkUago, III. — Predavanje, ki je bilo določeno po končanem sporedu na seji klubs it. 1 v petek decembra, ss ni isvriilo, ker so čas porabile druge prave in volitve. Bilo je sklenjeno, ds se v bodo* preprečuje brespomembne diskusije, ki le jemljejo čs* me»to tega pa bodo predavanja in rasprave o vainS problemih. Seje »s J»c*io v zimski sesoni pričenTZ ob 7:80 svečer, da bo toliko več čsss zs nafte AuUtJT o socializmu in o tekočih socialnih problemih Ker pa je prvi del seje, ki vključuje poročils odbornikov in odaekov prav tako vaien, ie odbor klubs zanaAa. da bodo člani in članice prihajali na sejo ob novodoJo-čenem čaau. Predavanje o predmetu, "Kak0 se is-vrši socialni preobrat v Zad. driavah", bo podano na eni prihodi jih sej. Za predavatelje na bodočih tmh »o določeni L Molek, J. Oven in F. Zsitz. Agitacijski odbor, čigsr naloga Je pridobivati kluba nove člane, Je poročal, da stopi v akcijo po po*ebse» načrtu, ki si ga je isdelal na svojeo} sestanku. V odbor kluba za lato 1938 so bili izvoljeni: Tsjnik-blagajnik, Peter Bernik. Zapisnikar, Justin Zaits. Orga iizator, Anton Vičič. Nadzorni odbor: John Kopach, Vinko Ločnih-- Angela ZaiU. T^S^B Za*ts*m0ki 0d§ek' 1-01,11 Beni«6r» ^°bnny Rak, k Odbor pevskega zbora "Sava": Frank Alesh, yre4-sednik; Anton Garden, tajnik; Filip Kmetec, arhivar Publicijski odsek: Petar Bernik, Joiko Oven Frank Zaits. ' Prosvetni odsek: Louis Benigsr, Ivan Molek Joika Oven. ' Knjižičar in upravitelj klubove knjiinice, John Rsk. Agitacijaki odbor: Anton Andi«s, John HriMa Antoi Medved, John Sprohar, Kristina Turpin, Anirek ZaiU. ^^ Poleg teh odsekov ima klub veselični odbor, T kate-rera so Filip Kmetec, Kristina Turpin in Anton Vičič. Za kandidate v upravni odbor Proletarca, katenga isvoli odbor slovenske sekcije na občnem zboru JDTD so bili nominirani Fr. Alesh, Anton Gardeo, F% Godina, Vinko Ločniškar, Donald J. Lotrich, John Olip, J oiko Oven, Fred A. Vider in Anton Vič& Sedem izmed teh bo izvoljenih. Za delegate na konvencijo soc. stranke driava Illinois, ki se bo vriila januarja, so bili izvoljeni Antse Garden, D. J. Lotrich in Chas. Pogorelec.—P. O. * Pantomine na Silvestrov! zabavi kluba št. 1 Chicago, III. — Prošlih par let je prirejal klub it 1 svojo običajno Silvestrovo zabavo v Lawndale Masonis templu, ki pa je bil letos oddan z vsemi dvorans* drugi organizaciji. Dvorana SNPJ. je bila tudi oddana.. To Je bil vzrok, da je najel klub na to zabsso dvorano CSPS, ki za tako prireditev ie najbolj odgovarja, ker lahko vsa druiba sedi pri mizah v prsstorni plesni dvorani. Na razpolago je tudi velik oder, na katerem bomo spet obnovili polnočni program, ki ga v Lawndale Masonic templu nismo mogli predvsjstv ker spodnja dvorana nima odra. Tvorile ga bodo pantomine, ali nema igra v prizorih, katerim pravimo pa naie "šive slike". A ranimo sa prireditev tega sporeda ima dramski odsek kluba it. 1 pod režijo Fr. Zajca. Predstavljali bodo sedanje razmere v obeh sociahuh plasteh in Novo leto, ki pride nekoč tudi sa delavski razred. Igral bo Joha Kochevar in njegov orkester osmih godcev. Vstopr ve »o v predprodaji po 35c. Pri blagajni bodo dražje. Kdor pride z avtom, ga bo lahko dal v garažo nasproti dvorane in bo plačal od njega 50c za vso noč. Gsm* ža je topla in prostorna, da ne boste imeli s karami|u-kakih neprilik. Prometa na tej ulici bu tudi dovolj, 4s je varnost tolikiia kot drugje v Chicagu. Povrstaik. tiketov se ne bo izdajalo. To je, kdor bi šel ves is dvorane in vpraial za povratni tiket, ga ne bo dobiL Naše ljudi poznamo, tujcev pa ne potrebujemo, ker želimo, da bo to striktno domača zabava slovenskega občinstva. Na članstvo kluba še posebno apeliramo, da pride polnoitevilno H privede s sabo naše številne prijstelje.—P.O. \m Zaključna beseda Cleveland, 6. — Ker je «Lindy" Lokar pojedel v Prosveti s dne 14. dec. dano besedo, namreč izjsvo,. da je bil njegov dopis v dotični Številki Prosvete njegov zadnji (fioal) odgovor v polemiki med njim ter tiarbičem in ntenoj, kajti v Prosveti z dne 21. dec. je bil objavljen nov "zadnji odgovor", v katerem skuia "Lindy" zvrniti vso krivdo za polemiko name in na Barbiča; dalje, ker Je uredništvo Prosvete izjavita** da J« polemika s tem za Proeveto zaključena, podajam v Proletarcu ponovno in zaključno pojasnilo: Polemiko — kolikor se ista tiče mene — je izsvtl "Lindy" Lokar s svojimi prozornimi namigavanji ▼ svoji koloni v več zaporednih uradnih številkah Prosvete ! Zakaj sem se počutil prizadetega, sem pojaflUl v Prosveti z dne 14 dec., torej ne bom ponavljal* Delna krivda zadene tudi uredništvo Prosvete, ke* ja dopustilo, da so bila dotična nam\gavanja objavljena^ Dejstvo namreč je, da Prosveto in njene čitatelje pra» nič ne briga, če kdo dobiva ali ne dobiva kakina anonimna pisma To so osebne zadeve posameznikov, bi se ne smele prinašati v javnost. Če bi jas dobil kako anonimno pismo in ne bi mogel uganiti poiiljSr telja (s katerim bi obračunal privatno), bi pi«®* enostavno vrgel v peč ter pozabil nanj. To bi bila nič več kot pravilno. Jaz nisem prijatelj polemiziranja—posebno s ljutU mi, ki niso zmožni poštene in dostojne polenribs-^ ampak če nekdo po vsi sili hoče biti okrcan, se ga moram navsezadnje vendar le usmiliti. In če se je ta-kom polemike izkazalo, da je izzivatelj navaden političen oportunist, Je to jako dobro, kajti potrebno js, d* svemo, kdo je kdo in kaj je. Sicer pa je dolžnost vssks' ga člana social. stranke, da delavsko javnost opoaori na politične oportnniste; b tega naloga niti nsjOMaf ne obžalujem te polemike, v kateri sem bil vseski» stvaren in dostojen—kar moji nasprotniki niso Zdaj vsaj vemo kaj in kakšen ja kdo. In to je dobe* Strinjam se s "Lindyjem", da v SNPJ potrebuj«* mladih voditeljev, s pristsvkocn, da potrebujenfo po** nih in snačajnih ter delavsko-eavadmh mladih teljev, ne pa nesnačajneže, ki so danes to, jutri pekaj drugega.—I. Joat«. Boj pravičnost je boj za obvarorW* mam. Tistim, ki lahko poljudno filozofiraJo 0 morali, je morala deveta briga. Kakor vsaka reč, se tudi socializem la^ krivo tolmači. Ali zato je socialiiem to, kar je sam po sebi, ne pa to, kar go**9 o njem krivi tolmači.. PROLETAREC HHHMMMMtMMMIMMMlIMIIMI P. ZOLA t RIM P«alov«ail Etbin KriaUn. 2 (Nadaljevanje.) Kar se je zdaj zgodilo, je bilo tako neobičajno, da je bil Pierre dolgo potem ves zmeden. > V Lourdu Je Videl nepozabljive prizore malikovalstva, scene polne naivne vere, polne obupne verske strasti, in ob apominu nanje je še zdaj nemirno in boletftno vztrepe-taval. Ali množica, ki ae je zagnala v jamo, bolniki, ki ao umirali v ljubezenski steklasti pred krpom Device, vse valed nalezljivoati čudeža brezumno ljudstvo — nič, nič ni bilo podobno blaznosti, ki je pograbila romarje in jih podirala pred noge papeževe. Škofi, predstojniki redov, vsakovrstni odposlanci so stopali pred prestol, da polože na njegove Jtopnice darila vsega katoliškega sveta, ves ■vet obsegajočo zbirko Petrovega vinarja. Bil je davek, ki ga narod prostovoljno prinaša svojemu vladarju. Srebro, zlato, bankovci v listnicah, v mošnjah, v vrečicah. Potem so prihajale dame, ki so padale na kolena, prinašajoče svilnate žametaste denarnice, ki so jih same izvezle. Druge so dale se-utaviti ime Leva XIII. iz diamantov na listnicah. In trenotek se je vse razvnelo do take silne vzhičenosti, da so se ženske popolnoma oplenile, pa pometale denarnice z zadnjim vinarjem, ki so ga imele pri sebi, pred pepela. Krasna črnikasta, vitka in visoka gospa je potegnila uro izza ovratnika svoje obleke, snela prstane s prstov in vrgla vse na pre-J progo na stradi. Vsi bi si bili odprli meso s telesa, da bi si bili mogli izpuliti od ljubezni vzplamtelo srce in ga zalučiti tja, in sami sebi bili vrgli od sebe. Bil0 je deževje da-popolno izročanje samega sebe, izbruh I i, v kateri oropa človek samega sebe v id ljubljenemu predmetu in smatra za svojo srečo, da nima ničesar, kar ni last oibožava-nega. To se je vse odigralo v naraščajočem hrupu, ob ponovljenih vivat-klicih, ob kričavem češčenju, v tem ko se je množica silne-je in silneje pehala, ker so vsi, moški in ženske podlegli neodoljivi potrebi, da bi poljubili malika. Dalo se je znamenje. Lev XIII. je naglo zapustil prestol in stopil na svoj prostor v izprevodu. da se vrne v svoje sobe. Švicarska straža je energično zadržavala množico in se trudila za prosto pot skozi vse tri dvorane. Ko pa je množica videla, da se Njega svetost oddaljuje, se je dvigalo obupno mrmranje, kakor da se zapirajo nebesa onim, ki se jim še niso mogli približati. Kakšno strašno razočaranje: Bog je bil viden in zdaj naj se izgubi, preden bi človek mogel doseči večno izveličanje s tem, da se ga le dotakne! Stiska je bila tako silna, da je nastala neverjetna zmeda, ki je odplavila švicarsko gardo. Videti je bilo žene, ki so planile za papežem, pa se plazile p0 vseh štirih po mar. mornem tlaku, da bi poljubile sledi njegovih korakov, da bi popile prah njegovih nog. Velika črnikasta dama, ki se je bila zgrudila ob jodru, je z glasnim krikom omedlela; dva odbornika sta jo držala, da se ne bi poškodovala v živčnem napadu, ki jo je zvijal. Druga dama, debela plavka, ae je oklenila pozlačenega prestolnega ročaja, na katerem je počival slabotni komolec starca in ga Je blazno poljubovala. Drugi ao opazili to, pa o se sprli s »Jo, m polastili obeh ročajev, pritiskali usta na lea, na žamet v tem ko Jim je glasno ihtenje pretresalo telo. Le šiloma so jih mogli odstraniti. Ko je bilo končano, je bilo Pieriu, kakor da se je prebudil iz sanj, v katerih ga je tlačila mora; stresel se je, njegov razum se je upiral. In njegovo oko se je zopet sestalo s pogledom monsinjora Nanija, ki se ni odmaknil od njega. ----------- "Krasna ceremonija, kajneda?" je dejal prelat. "To je tolažba za mnogo hudodelstev." "Da, gotovo; ali kakšno malikovalstvo!" je mrmral duhovnik. Ni se mogel premagovati. Monsinjor Nani se je le smehljal, ne da bi pograbil besedo, kakor da je ni slišal. Ta trenotek sta pristopili francoski dami, katero-ma je bil dal vstopnice, da se mu zahvalita. Pierre je bil presenečen, ko je spoznal obiskovalki katakomb, mater in hčer, ki sta bili tako vedri in zdravi. A dami sta se navduševali le za prizor. Dejali sta, da ju zelo veseli, da sta mogli videti to, češ da je prečud-no in da ni na svetu nič enakega. V tem ko se je množica razhajala, je Pierre nenadoma začutil, da se je nekdo dotaknil njegove rame, ter je opazil Narcissa Haberta. Tudi ta je bil zelo navdušen. "Dragi moj aibbe, dal sem Vam znamenje, pa me niste opazili. Kaj ni res, ona črnikasta dama je bila čudovita, ko se je zgrudila odrevenela, s križema iztegnjenima rokama. Mojstrsko delo primitivnih! Cim&bue, Giot-to, Fra Angelico! In oni drugi, ki so hoteli s poljubi povžiti prestolove naslone — kakšna skupina miline, lepote in ljubezni! Ni je ceremonije, da bi se je ne udeležil. Pri vsaki vidi človek duševne slike in drame." Velikanska povodenj romarjev se je počasi odtekala po stopnicah, še vedno drgetajoča v grozi vročice. Monsinjor Nani in Narcise, ki sta sledila Pierru, sta se začela razgovarjati. on pa je prevdarjal, v tem ko je razsajal vihar težkih misli v njega možganih. Gotovo, bilo je nekaj velikega in lepega s tem papežem, ki se je zazidal v svojem Vatikanu, ki se je dvigal više in više v oboževanju in svetem strahu ljudi, čimbolj je postajal čisti duh, povsem moraliČna, vsake posvetne skrbi oproščena sila. Bilo je v tem nekaj o^uhovljenega, nekakšen polet v idealno, fcar ga je globoko genilo; zakaj njegove sanje o pomlajenem krščanstvu s0 bile utemeljene na tej očiščeni, povsem duševni moči najvišjega glavarja. Pravkar je dognal, da pridobiva ta papež onega sveta s tem veličanstvo in moč — ta papež, ki mu ob nogah omedlevajo žene, opažajo Boga za njim. Ali tisto minuto je že čutil, kako vstaja vprašanje denarja in kazi njegovo veselje. (Nadaljevanje prihodnjič.) Enotnost Interesov Illinois Manufacturer's Association je nedavno izdala okrožnico, v kateri izvaja, da bo z vso svojo močjo nasprotovala vsaki predlogi za postavno uvedbo pet dni dela v tednu. Gospodje industrialci pravijo v nji, da bi bila taka postava "ekonomsko nezdrava, nedemokratična in neameriška." TUDI TO JE "STRATEGIJA" iskanjem te velepomembne izjave ... a je ne najde... Nikjer je ni... Kajpada, selili so se pač med tem časom, bogve kje leži! V takem položaju je bil Peter Mejač skoro prisiljen, da je vsak večer po nekajkrat vzdihnil. Tudi Silva 3» postala nekam molčeča. Zdelo se je, kakor da ima nekaj na vesti. In včasih pa je imela še hude sanje in je sredi noči zlezla pod Peter Mejače-vo odejo. "Strah me je." je rekla. In če Peter Mejač ni slišal, je rekla se parkrat tako. "Strah te je?" je zamrmral Peter Mejač. Potem se je o-brnil k njej in zaspal. "Peteri" Da, časih je nazaj zaspal, časi pa se je le potuhnil in na tihem proklinjal usodno ponev. Potem jo je vprašal: Ali kaj pridno polniš skrinjico?" "Ko bi vedela zakaj!" je rekla ona. (Nadaljevanje). SODRUG AMBROSH UMRL Milwnukas, WU. — Po dolgotrajnem bolehanju je dno 22. dec. umrl pionir številnih našHi društev in organizacij, »odrug Frank Ambrosh, v starouti SI let. Pokojnik je bil rojen v trgu Ljubno, Savinska dolina. V Ameriko je prišel pred 81. leti in •e naselil v Milwaukee, kjer je ftivel ve« tu. Baš tiste čase, ko se je naselil, se je začelo raavijati društveno življenje in Ambrosh je bil vselej HKd prvimi, ki so gradili in žrtvovali. Bil je eden izmed ustanovnih članov soc. kluba št. 87, kateremu je o-stal svest do svoje smrti. Zadnje desetletje se ni več udeleževal javnega življenja v naselbini. Svoje moči je posvečal grocerijski trgovini, toda svojim principom je ostal zvest ia pri vsaki priliki podpiral napredno gibanje v naselbini. Pokojni sodrug zapušča žalujočo soprogo ter dva fina in hčer iz prvega zakona. Rodbiai Ambrosh naše iskreno sožalje. — Člaa soc. kluba it. 37 J. S. Z. Vcraaillakm pogodba Nemčiji ne dovoljuje imeti armade po vsoto držav ,ki ao zmagale v vojni. Dopušča ji le določeno število mož državne milice, ne sme pa graditi velikih vojnih ladij, ne oborožiti tvoje milice a joklopnimi tenki in velikimi topovi. Ker pa Nemčija hoče armado, vežba svoje čete v manevrih a pomočjo vojnih "igrač". Na tej eUki vidite avto, ki predstavlja v vojaških vajah "veliko topništvo", in pe vojake, ki "igrajo" oklepne tanke. Adam Milkovič: Smola kapitalista Mejača RAZPRODAJA FEDERAL PRALNIH STROJEV $6950 V GOTOVINI $4.50 TAKOJ $4.50 MESEČNO a računtom aa luč lamina ponudba, dokler nam saloga vsorcev ne poide. _ Popolnoma tako dobri kot novi. EDISON POSTREŽBA garantirana. Kad porcelanasta. Obračajoč oiemalnik, balloon ovijalni valarji. 8 pritrjenim elektrišaln l&alntko« pralni etroj po izrtdni ceni ca oboje (likalnik in stroj) $99.60 v gotovini, ali pa $5 takoj in po 95.80 na mesečne obroke 1 ~ COHMO WWEAiT H EDISON ELECTRIC SHOPS Drrsues—71 W. Mwi >irosl lil RANdnftph 1800, LmI 1840 MBRANCH^TOKJES OPEN 8ATUKDAY8 UWTIL»«8€I P. M. Irvtoc Parb-MU Irrlo« P«* ■ML Sooth tUto >«00 M Stat* li Uitt Sao—s ti a MRvmAm A*.. Saflswe<>H asa Wwt IM k ll»ihw^r>wlMi «a»> W. MmUtmm lt.SM.tb CMim S SOB K. MU St. »mlM< mil S«. Mfckifu Aw. Z« bls«e kupi*«« ae »brok« h 4o4mU pnt««M vtrolk« FEDERALNI KiUPONI Z NAROČILI Književni vestnik Kulturni delavski mesečnik "Svoboda", ki izhaja v Ljubljani, ima v decemberski številki sledečo vsebino: "Marxo-va ekonomika" (Maks Beer);l "Nov svet se odpira človeku";1 Božična drevesca, punčke, tgrtt»| čke ... (Maks Lingner) ; "Zadnje poglavje" (Erich Kastner-Tone Maček); "Od treh milijonov trije" (Leonhard Frank) "Knjige in knjižnice"; Društveno življenje"; "Dramatika"; "Delavska pesem in glasba"; "Delavski šport"; Razno; ocena igre "Veseli vinograd'.. Naročnina na revijo "Svobodo" je v Ameriki $1 na leta. Naročnino sprejema "Proleta-rec", 3639 W. 26th St., Chica-go, 111. Maškaradna veselica v prid soc. stranke Chicafo, m. — S sodelovanjem ii-dovakega dnevnika "Forward" bo prirejena v nedeljo 1. jan. v 182 Armory na Madison ter Wa*htena*r ulicama velika maikaradna veselica, katere prebitek je namenjen socialistični stranki čikaikega okraja. V omenjeni dvorani je proetora sa Itiri tisoč parov. Vstopnice se dobe pri tajnikih klubov in v uradih delavskih listov. •»..................... Mflwuktt Ltader Naslov: 640 Jummm A m MILWAUKKE, Wli. ..............M J (Nadaljevanje.) "Oh!" Počasi se je odmek-nila in sedla na divan. Tam se je naslonila, časih s komaj vidnim usmevom očinila Štefana Ivanoviča, potem pa skoro ukazujoče rekla: "Sedi!" Potem je zaprla oči, se naslonila prav nazaj in pačila obraz. Nenadoma se je nasmejala: "Ha, ha, ha..." "Silva!" je zajecljal Štefan Ivanovič. "Kaj je s teboj ?" "Nič ni z menoj," je rekla ona. "In kaj je s teboj?" "Nič ni z menoj," je rekel on. "To vidim," &e je nasmejala ona. "Tudi z mojim soprogom ni nič — si pač njegov sorodnik, hihihi..." Štefan Ivanovič je bil še mlad in je imel pred omože-nimi ženskami veliko obzirnost. Da, saj je moral0 biti res tako, kajti že nekajkrat se mu je njegova gospodinja rogala. Da, prav V>ko je bilo, kakor seda/ pfrSilvi, samo da se fe bil pfi svoji gospodinji že davno premislil in mora zato sedaj plačevati za njenega otroka. Seveda pri Silvi se je težje premisliti, težje že zato, ker ima ona moža, pa ga zato mogoče le izku&a. Povrhu vsega pa je Peter Mejač še njegov bratranec. Njegova gospodinja je brez moža, vdova je — seveda je bila potem stvar drugačna. Pa naj bo že kakor hoče, ampak Silvija je pravkar rekla: "Da b\m kdaj v zakonu tako zapuščena, nisem nikolr pričakovala." No, kar se je potem zgodilo, je bolje, da ne vemo. Menda se je bil Štefan Ivanovič tudi pri Silvi premislil: zakaj ko je odhajal, je plah0 gledal okoli sebe in ko bi moral na ulici srečati Petra Mejača, se mu je umaknil v javno stranišče. Mogoče je pa tudi, da ga ni bil opazil in je kar tako zavil v stran? Ampak Silva je bila ves ta večer izredno dobro razpoložena in Peter Mejač se ji kar ni mogel načuditi. Večerje si- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFnCE HOUR8 AT 3724 W. 26*1 6tr~t , 1 JO—I :I0—6 :§0—t Daflf T4. Cmwfard Sili. •t 1668 W. 22nd Str~t 4:10—4:00 p. m. daflj. Tal. Conal 0104. W«dn«sday and Studa? b? appointmanta only. Tal.« Crasrferd 1441 If m aa-wer—Call RoekweJ1 0100. cer ni bila pripravila, a Peter Mejač se je poleg hrenovke zadovoljil le s čajem in Silvinim smehom, ki ga kar ni hotelo biti konec. \ "No, sedaj pa naj bo ko-' nec," je rekel ko se je slačil. I 44Treba je da veš, da naju namerava obiskati teta Jana." "Ona artistinja?" "Da," se je moral nasmehniti on. "Ona in njena nečakinja in menda še otrok, no, tisti otrok, o katerem sem ti pravil, da sem prostovoljno plačeval zanj." "Ali si jih ti povabil?" "Ne, povabili so se kar sami," je izvlekel Peter Mejač iz žepa pismo: "Čitaj!" Ko je prečitala, se ni več smejala. Nekam strogo je pogledala Petra Mejača, a on je šel pray k njej, jo prijel za roko in ji je rekel: "Vidim, plašiš se. Ne boj se, jaz jim že dokažem! Fuj! Ta črna ne-hvaležnost!" Pljunil je. Silvi se je dozdevalo, da sedaj ve, zakaj Peter Mejač tako rad pljuje... Od tega dne je potekal čas v neprijetnem pričakovanju tete Jane, Suzane in njenega o-troka. Peter Mejač je hodil v urad zamišljen in se je večkrat domislil grožnje tete Jane: Sodnija naj razčisti vso stvar! To so bile hude grožnje! Hude še posebno ker je -bil Peter Mejač izgubil od Suzane podpisani listič, da bo plačeval za njenega otroka — prostovoljno... Da, sedaj se u-kvarja doma že teden dni z "Cleveland Journal" prenehal Cleveland Journal, angleško pisan list za slovensko mladino v Clevelandu, je prenehal. Zadnja številka je izšla 8. decembra. Izdajala ga je Ameriška tiskovna družba, ki lastu-je tudi dnevnik Enakopravnost Cleveland Journal je bil ustanovljen 24. maja 1928. Njegov prvi urednik je bil pokojni Edwin Primozich. Potem je bil urednik Frank Suhadolnik, ki je bil pri listu do konca. Družba, ki ga je izdajala, je že avgusta 1932 sklenila, da ji je v tej krizi preveliko breme in bi prenehal že takrat, toda so ga prevzeli mladi sodelavci in mu skušali dobiti dovolj dohodkov za pokrivanje izdatkov, kar pa se jim ni posrečilo. Frank Sodnikar je bil upravnik. , Enakopravnost sporoča, da bo v bodoče ona priobčala vsak četrtek eno stran angleškega gradiva. Cleveland Journal je priob-čal vesti o dogodkih med Slovenci v Clevelandu, poročila o lokalnem športu, o porokah, zabavah itd. Zelo se mu je poznalo, da so njegovi sotrudniki večinoma bivši učenci šole sv. Vida in drugih cerkvenih šol. Seja članstva v VI. kongresnem distriktu Chicago, IM. — V nedeljo 8. januarja ae bo vršila seja članstva ▼ VI. kongresnem distriktu, v katerem deluje tudi klub St. 1 JSZ. Prične ae ob 2:80 ppp. aa 3322 Douglas Blvd. v Socialist Institute. Peljite se s S. Kedzie St karo do Douglas Blvd., od kjer imate ie dober blok hoda zapad-no od Kedzie. Opozarjamo članstvo JSZ, da se te seje udeleii v čimveč-jem številu.—P. O. Baretindc & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. TaL 1478. Čavijtc se iifaeaet! IsčUtiU not ran j« organ« in o-krapit* tm »istem! Všfrajt« Triner jevo grenko vino tLOVKNCKM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Milini »rada SNPJ in Pralatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, lastnik. SOORUCOM IN S1MPATICARJKM V BARBERTONU IN OKOLICI. Saj« kltffca it. 232 JSZ. m vrla •aka drugo nadalje * meseca ob It. dopoldne ▼ dvorani društva "Dano vina" na 14. oecfti. Sedrugi, prilo-afto redno na «e>e in pridelajte klubu n«*ii šlanee, da na ta nafta ■»tfirifflo ni o« n« postojanko J. S. Z. omišljenike vabama, da — nam pridružijo. SecialUticna stranka je e tej dsšeli edina delavska stranka • konstruktivnim programom, s kate-tm si delavstvo lakloo pribori bofjie bodočnost in kontno oevsfceditev la atesdne suinosti. SODRUCOM IN SIMPATltARJEM V CLEVZLANDU. Seje kluba št. 27 JSZ. se w«o prvi pitah v mssscv ob 7i3# ob S. ivešer. Mladinski aajlešU odsek vsak potek ima prvega ob S. sveder, vse v kfnbevib praeteHh v S. N. D. Sodrug i in sodruiioe, apteirajtts in pridobivajte novih šlanev nic klubu ter mt& aarošnilMv Pro-letarcu. V ergaiasasiji in isobrnaU je naša no