Poit ni urad 9021 Celovec — Vcrlagsposfamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 SU., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
n. BRATSKO SREČANJE KOROŠKIH IN PRIMORSKIH SLOVENCEV:
Le v sodelovanju in sporazumu z manjšino
je mogoče doseči znosno rešitev manjšinskih vprašanj
Kakor lani ob Klopinjskem jezeru, tako se je letos minulo nedeljo v Trstu odvijalo prisrčno bratsko srečanje koroških in primorskih Slovencev, na katerem je iz Koroške sodelovalo okoli 150 udeležencev, med njimi združeni moški in mešani pevski zbor Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom Folteja Hartmana in Vladimira Prušnika. Osrednji del prireditve je bil pevski koncert v novem slovenskem Kulturnem domu, kjer se je našim pevkam in pevcem pridružil še združeni primorski moški zbor.
Prireditev je bila tudi tokrat uspela manifestacija tesne povezanosti zamejskih Slovencev v skupnem boju za dosego narodnih pravic in vsestran-
Pred komaj 14 dnevi je bila v Si. Vidu na Koroškem pri tako imenovanih „podijskih razgovorih” med drugim tudi javna razprava o vprašanju, ali in v koliko lahko manjšini pripada mesio v kulturni izmenjavi in v zbliževanju med sosednimi narodi.
Mislim, da za nas Slovence v Avstriji in za vas Slovence v Italiji to splošno, akademsko postavljeno vprašanje sploh n) vprašanje, marveč smo v svoji dosedanji Praksi to posredovalno in povezovalno vlogo manjšine dosledno in uspešno Izvajali. Dokaz za fo niso le naša medsebojna srečanja, marveč predvsem naša pionirska prizadevanja na tem področju: saj ste bili tako vi kakor smo bili mi Prvi, ki smo še v času številnih predsodkov z organiziranjem obi-skov najvišjih kulturnih ustanov našega matičnega naroda — opere 'in drame Slovenskega narodnega gledališča, z organiziranjem umetniških razstav in izmenjavo kulturnih skupin gradili mostove sporazumevanja in razumevanja ne le Preko kamenife državne meie, tem-
ske enakopravnosti ter odločna demonstracija nezlomljive življenjske volje slovenskega življa fako v Italiji kakor pri nas na Koroškem. Hkrati pa je srečanje nudilo priložnost, da se utrdijo stare ter navežejo nove prijateljske vezi preko državnih meja, na katerih hoče manjšina čim bolj uspešno izpolnjevati plemenito vlogo posredovalca in povezovalca med sosednimi narodi.
O prireditvi, katere sta se udeležila tudi avstrijski generalni konzul v Trstu Otto Fries in jugoslovan-sik konzul Jože Gačnik, podrobno poročamo na 3. strani današnje številke, tukaj pa objavljamo govor predsednika Slovenske prosvetne zveze dr. Francija Zwittra, ki je ob tej priložnosti dejal:
izraziti zgolj našo veliko in globoko skrb tu pri vas, ki imate enako kot tudi druge manjšine v vaši državi podobne skrbi in podobne probleme. Iznašamo to zlasti tudi zaradi tega, ker ste tudi vi z nami vred pristaši edino pravilnega sodobnega načela, da je vsa manjšinska vprašanja mogoče znosno rešiti le v sporazumu s prizadeto manjšino; da mora torej manjšina sama biti subjekt svojih teženj, ne pa le objekt raznih stran-karsko-političnih in šovinistično-hujskaških mahinacij.
Z vami vred zalo tudi mi zahtevamo danes v času splošnega dialoga reševanje vseh narodnostnih vprašanj v sodelovanju med večino in manjšino; to je v sodelovanju vlade s predstavniki tistih manjšinskih centralnih organizacij, ki so po svojem statutu in zlasti po svojem dosedanjem delu dokazale resnično skrb in iskreno prizadevanje za obstoj in vsesplošni razvoj svoje narodnostne skupnosti. V pluralistični družbi, v kakršni živimo, bi pomenilo drugačno postavljanje namreč nujno škodljivo
Na žalost pa tudi danes v času splošnega dialoga preko vseh sve-tovnonazornih razlik in političnih sistemov, v času svetovne integracije, v času stremljenja in uresničenja komunikacije z zvezdami tega ne moremo proslavljati. Na žalost se morate vi tukaj, kakor se moramo mi na Koroškem boriti če-sto še za najosnovnejše pravice. Če smo koroški Slovenci zadnjo nedeljo ob priložnosti spominske prireditve 25. obletnice izselitve več stotin naših družin na mogočnem zborovanju v Celovcu morali ugotoviti, da se nam še vedno kratijo pravice in odločno protestirati proti ' najnovejsim poskusom miniranja manjšinskih določil v avstrijski državni pogodbi potom tako imenovanega ugotavljanja manjšine, potem to nikakor ni v skladu z duhom mednacionalnih odnosov in s stremljenjem po zbližanju med narodi!
Če to danes tukaj iznašamo, s tem nočemo nikakor Iznašati kritike čez našo državo in zmanjševati njenih prizadevanj za rešitev odprtih vprašanj, marveč hočemo
>oooooooooooo<xx>ooooooooooooooooo<xxx>oooooooooooo<>
Pokažimo odločno življenjsko voljo!
Koroške udeležence bratskega srečanja v Trstu je v imenu tamkajšnje Slovenske prosvetne zveze pozdravil prof. Ubold Vrabec, ki je najprej izrazil veselje, da sta se prireditve udeležila tudi predstavnika sosednih držav — jugoslovanski konzul Jože Gačnik in avstrijski generalni konzul Otto Fries — nato pa v svojem govoru dejal:
Dragi koroški rojaki!
Preteklo nedeljo ste se v Celovcu spominjali prisilnega izseljevanja, ki so ga nacisti pred 25 leti izvajali nad Vami. Takrat se je zdelo, da je malemu slovenskemu narodu napočila zadnja ura, kajti sile, ki so nas hotele zbrisati s sveta, so bile takrat na višku svojih moči. A načrt jim je spodletel. Svobodo- in pravicoljubne sile vsega sveta — in med njimi na častnem mestu nas slovenski narod — so ^ te naklepe preprečile in strle v prah.
V	Danes se pri nas in pri vas spominjamo tistih težkih dni. Le O da še vedno poslušamo le lepe besede, lepe obljube, katerim ne ^ odgovarjajo vedno tudi dejanja. Še vedno imate vi in imamo mi
V	mnogo problemov, ki niso bili še rešeni in za katere se moramo še <> boriti.
^	A prav gotovo bomo naše cilje dosegli, če bomo vztrajni in po-
<> kazali odločno voljo do življenja. Doba nasilnih, barbarskih rešitev O je dokončno za nami. Seveda so mračne sile še žive in še nevarne.
£ Še nam bo potrebna budnost in odločnost. A če bomo res hoteli ži-v	veti, potem bomo živeli.	X
O	In ne najmanjša manifestacija naše volje po življenju je tudi <>
^	naša pesem. Tista pesem,	ki nas je spremljala v hudih	in veselih	<>
O	prilikah. Zato vas, dragi	koroški pevci, v imenu naših	pevcev, v	X
O	imenu Prosvetne zveze in	tržaških Slovencev prisrčno pozdravljam	O
X	in želim, da bi se med nami počutili kot med brati!	<>
X	O
>g>oooooo<xxxx><xxx>ooooooooooo<xxxxx>ooooovoooooooooo
monopolizacijo ene same skupine ali pa še bolj kvarno popolno izolacijo manjšine.
Manjšina, ki se zoži zgolj na svojo manjšinsko problematiko, v današnji družbi ne more obstati. Današnji čas terja od manjšinske skupnosti več; terja, da se spoprime z vsemi družbenimi pojavi. Tega pa ne more zgolj iz enega sve-tovnonazornega vidika, ampak samo v demokratičnem priznanju vseh različnih stališč in skupin.
V pogledu na družbo in njen razvoj, v pogledu na politiko danes tudi za manjšino ni niti ne mo-
re biti več samo poti-enosmernice, v pogledu na borbo za narodnostne pravice pa velja slej ko prej samo skupna pot vseh pripadnikov manjšine ne glede na njihovo različno svetovnonazorno in politično gledanje. To smo na Koroškem spoznali in mimo vseh sve-tovnonazornih razlik že pred desetletjem skovali trdno skupnost obeh osrednjih organizacij — Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev; skupnost, ki je postala živa s skupno Spomenico koroških Slovencev in ostala živa vse
več preko vseh tedanjih duhovnih Prearad. Na ta način smo na tem stičišču treh narodov in kultur u-stvarjali ne mejo^ločnico marveč ^ejo široko odprtih prehodov za čim bolj plodno izmenjavo kulturnih in stvarnih dobrin ter za dosego čimbolj dobrih medsebojnih in splošno človeških odnosov.
Prav zaradi tega fo naše redno bratsko srečanje noče biti nič dru-9®aa kot vsakoletna manifestacija noše povezanosti in našega bratstva, pa tudi naše želie, da bi to srečanie hkrati bilo tudi manifesta-dla zadovollnih narodnostnih skup-n°stl, ki polnopravni In enakopravni * državnima narodoma izpolnlu-|eta svoio prvenstveno In najbolj Plemenito funkcijo zbllžanja med sosedi in narodi.
LJUBLJANSKA OPERA
bo gostovala v Celovcu
V okviru tradicionalne kulturne Izmenjave med Korono in Slovenijo bo v torek 9. maja gostovala v Celovcu Opera Slovenskega narodnega gledališča Iz Ljubljane.
Slovenski umetniki bodo v c®lovškem Mestnem gledališču ob 19.30 url uprizorili Musorqskeaa opero
»SOROČINSKI SEJEM".
Vstopnice za fo predstavo se dobijo v Mestnem gledalcu.
,Za mir in varnost v Evropi*
V	Karlovih Varih na Češkem je prejšnji teden zasedala konferenca komunističnih strank, na kateri so sodelovale delegacije iz 24 evropskih držav. Na konferenci so razpravljali predvsem o evropskih vprašanjih in o potrebnih ukrepih za ohranitev varnosti v Evropi.
Ob zaključku konference je bilo objavljeno uradno sporočilo, ki poudarja nevarnost zavezništva med a-meriškim imperializmom in zahod-nonemškim militarizmom, hkrati pa naglaša važnost konkretnih pobud v korist miru spričo sedanjega stanja v Evropi. Dejanske možnosti miru bi po mnenju udeležencev konference nastale, če bi oba vojaška bloka nadomestili s sistemom evropske kolektivne varnosti na podlagi načel miroljubnega sožitja med državami z različnimi političnimi in družbenimi sistemi.
V	zaključnem sporočilu so se udeleženci tega posvetovanja izrekli za sklicanje konference vseh evropskih držav, da bi proučili vprašanja varnosti in razvoja sodelovanja v Evropi. S čutom velike odgovornosti so pozvali vse miroljubne sile, naj se povežejo ter v vsaki državi posebej in na vsej celini razvijejo obširno dejavnost v obrambo kolektivne varnosti v Evropi, za prenehanje oboroževalne tekme in za premaganje voj-nohujskaških sil.
Poleg uradnega zaključnega sporočila je bila objavljena tudi posebna izjava pod geslom »Za mir in varnost v Evropi«, v kateri udeleženci konference konkretno predlagajo:
■	priznanje sedanjih meja v Evropi, zlasti pa meje na Odri in Nisi ter meje med obema nemškima državama;
■	priznanje obstoja obeh nemških držav — Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije;
■	priznanje neveljavnosti miin-chenskih sporazumov iz leta 1938;
■	Zahodna Nemčija naj nima dostopa do jedrskega orožja v kakršni koli obliki;
■	sklene naj se vseevropska pogodba, s katero bi se odpovedali uporabi sile in vmešavanja v notranje zadeve držav;
•	normalizirajo naj se odnosi med vsemi državami in Vzhodno Nemčijo kakor tudi med obema Nemčija-ma ter zahodnim Berlinom, ki velja za ločeno politično območje;
■	sklene naj se pogodba, ki prepoveduje širjenje atomskega orožja;
■	spoštuje naj se nedotakljivost nevtralnih držav;
■	odpravijo naj se trgovinske pregrade med kapitalističnimi in socialističnimi državami v Evropi;
■	sklenejo naj se sporazumi o u--krepih za delno razorožitev;
■	tuje čete naj se umaknejo iz Evrope, ukinejo naj se tuja vojaška oporišča, ustanovijo naj se brezatom-ska področja v srednji Evropi, na Balkanu, v podonavskih državah, v sredozemskih državah in v severni Evropi;
*	takoj naj se sklene sporazum o ukinitvi atlantskega in varšavskega zavezništva spričo dejstva, da leta
1969 poteče veljavnost atlantskega pakta;
■ skliče naj se konferenca vseh evropskih držav o varnosti in sodelovanju v Evropi ter konferenca predstavnikov vseh evropskih parlamentov.
Udeleženci konference so izrazili prepričanje, da je njihov sestanek prispeval k povečanju razumevanja med miroljubnimi silami v Evropi in na svetu.
do zadnje mogočne prireditve z obnovo enotnih skupnih zahtev v korist obstoja in razvoja naše slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Naj zato danes na predvečer praznika dela in delovnih ljudi ter praznika zmage demokratičnih načel veljajo gesla: Naj živi skupnost vseh zamejskih Slovencev v borbi za njihov narodnostni obstoj in vsesplošni razvoj! Naj živi enotnost slovenske kulture! Naj živita bratstvo in mirno sožitje med narodi! Naj živi mir na ivetu!
Praznovanje 1. maja širom po svetu
Tudi letošnji praznik dela 1. maj so delovni ljudje širom po svetu obhajali v znamenju solidarnosti. Ta solidarnost je veljala skupnim prizadevanjem za čim boljše delovne in življenjske pogoje, prav tako pa je veljala tudi boju tistih narodov, ki se morajo — kakor zlasti v Vietnamu in trenutno tudi v Grčiji — boriti za svojo svobodo in demokratične pravice.
V Avstriji so bile največje prvomajske proslave razumljivo na Dunaju, kjer so tako socialisti kakor tudi komunisti ostro kritizirali sedanjo politiko OVP, ki nikakor ni v korist vsega avstrijskega ljudstva, marveč prinaša čedalje večje obremenitve predvsem za malega delovnega človeka. Na komunistični proslavi so poleg tega zahtevali tudi svobodo za vietnamsko in grško ljudstvo ter obsodili vmešavanje Amerike v notranje zadeve drugih držav, kar predstavlja resno nevarnost za mir v svetu.
Do ostrih Obsodb ameriške politike je prišlo tudi v številnih drugih državah, kjer so z gesli in napisi demonstrirali proti zločinom, ki jih ameriški vojaki dan za dnem izvajajo v Vietnamu. Umik ameriških vojakov so odločno zahtevali tudi v Saigonu, čeprav je vlada poslala močne policijske enote, da bi razgnale demonstrante. Ogorčeni spopadi med policijo in delavci pa so se odigrali zlasti v Španiji, kjer so oblasti prepovedale vse prvomajske prireditve. Kljub temu pa je prišlo do protestnih zborovanj, kakršnih Španija že več desetletij ni več doživela.
VPRAŠANJE NAFTOVODA TRST—DUNAJ ODKRIVA:
Inozemske petrolejske družbe se hočejo do cela polastiti avstr, trga z mineralnimi olji
Zadnji razvoj v vprašanju naftovoda T rst—Dunaj z rafinerijo v južnem delu Avstrije je odkril, da v tem vprašanju ne gre za nič več in nič manj, kot za zaključni akt inozemskih petrolejskih družb, s katerim se hočejo docela polastiti avstrijskega trga z mineralnimi olji, s tem pa spraviti tudi še avstrijsko petrokemično industrijo v svojo odvisnost.
Do tega zaključka prihaja spomenica, ki sta jo koncem minulega tedna vladi in pristojnim ustanovam izročila avstrijska sindikalna zveza in zvezna delavska zbornica. Istočasno sta pozvali upravo mineralnih olj (<DMV), da odstopi od nadaljnjih pogajanj, če inozemske petrolejske družbe ne bodo tekom 8 tednov predložile pogodbe s pozitivnejšo vsebino, in da se loti gradnje samostojnega naftovoda.
V torek bo kancler Klaus sprejel predstavnike inozemskih petrolejskih družb o tem vprašanju na razgovor.
Inozemske petrolejske družbe vedo, da se bo z naftovodom Trst—Dunaj pričel za nje svitati dan, ko bodo postale neomejen gospodar na avstrijskem trgu z mineralnimi olji, če bo vlada podpisala pogodbe, ki jih imajo pripravljene že od leta 1963 naprej. S tem se bodo v naši državi postopoma lahko polastile posla, ki je z ozirom na naraščajočo motorizacijo in na večajoči se pomen patrokemične industrije eden najbolj dobičkonosnih. Doslej so bile inozemske petrolejske družbe BP, Mobil Orl, ESSO, Shell, ENI in Tofal pri dobavah bencina, dizla in gorilnega olja v glavnem odvisne od OMV, ki je potrebe po mineralnih oljih krila do 88 odstotkov in ker je s svojo razdelilno organizacijo spravila na trg le 20 % mineralnih olj iz svojih ležišč in rafinerij. Ostale količine so od nje pokupile avstrijske podružnice inozemskih petrolejskih družb.
20 let
Evropske gospodarske komisije
Evropska gospodarska komisija, znana pod kratico ECE, je stara 20 let. Ustanovil jo je Gospodarski in socialni svet Združenih narodov, ki je istočasno ustanovil še podobno komisijo za Azijo in Daljni vzhod, pozneje pa gospodarski komisiji za Afriko in Latinsko Ameriko.
ECE je podrejena Gospodarskemu in socialnemu svetu ZN in je prevzela nalogo, da izvaja ukrepe za gospodarsko obnovo Evrope, za zvišanje njene gospodarske aktivnosti in za pospeševanje gospodarskih odnosov med evropskimi državami in drugimi državami v svetu. Ob ustanovitvi je vključno Združenih držav Amerike štela 18 članic, pozneje pa se je število včlanjenih držav povečalo na 31. S tem razpolaga z največjim gospodarskim potencialom sveta, kajti ECE združuje industrijsko najbolj razvite države. Ker je pozneje prišlo do razlik med evropskim zahodom in vzhodom, ko so na zahodu ustanovili OEEC, ki so jo pozneje preimenovali v OECD, na vzhodu pa SEV, se od tedaj naprej delo ECE omejuje le na tehnične in nepolitične naloge.
Izvajanje sklepov ECE je prostovoljno in vezano na prostovoljni pristanek vlad včlanjenih držav. Med njimi je le koordinacijski organ, katerega vodstvo predstavlja plenarno zasedanje predstavnikov včlanjenih držav. Tekoče aelo ECE opravljajo razni odbori in sekretariat. Na čelu sekretariata je stal do leta 1957 švedski gospodarstvenik Gunnar Myrdal, katerega posle je prevzel finski strokovnjak Sakari Tuo-mioja, od leta 1960 pa je na tem položaju Jugoslovan Vladimir Velebit.
V	ECE delujejo odbori za promet, kmetijstvo, statistiko, premog, plin, električno energijo, les, gradbeništvo in razvoj trgovine. Sekretariat objavlja vsako leto poročilo o gospodarskem stanju v Evropi, poleg tega pa izdaja še poročila posameznih odborov. ECE vodi tudi teoretične raziskave in izdeluje študije za razvoj gospodarske rasti svojih članic in področij dela s katerimi se bavijo njeni odbori.
ECE je važno stikališče med evropskim vzhodom in zahodom. Svojo vlogo krepi z neprestanim delom, ki je večkrat neprecenljive vrednosti, čeprav je o njem le malo slišati. Za evropski gospodarski razvoj so zlasti velikega pomena pravila za mednarodni promet tovornjakov (TIR), podatki o energetskem gospodarstvu, ki jih je zbrala in njeno posredovanje pri mednarodnih gospodarskih sporih. Med drugim je bila tudi Dravska komisija ustanovljena na pobudo organov ECE.
V	danih pogjih se ECE loteva sedaj tudi vprašanja pospeševanja gospodarstva nezadostno razvitih držav, pri čemer stopa v tesnejše sodelovanje z ostalimi uvodoma omenjenimi komisijami.
Zadnja leta se avstrijska naftina polja praznijo. Pričakovati je, da bo DMV leta 1975 krila le še 10 odstotkov avstrijskih potreb. Zato je treba graditi naftovod. In v njem vidijo inozemske petrolejske družbe svojo bodočnost, zlasti pa jo vidijo v rafineriji, ki bo ob naftovodu pred rafinerijo v Schvvechatu. Z njo bodo lahko dušile DMV, dokler bi je z nadaljnima rafinerijama v Linzu in v Saalfeldnu (ob naftovodu TAL) na Salzburškem, ki jih imajo v načrtu, docela ne zadušile. Inozemske petrolejske družbe so namreč le še 6 let pripravljene
vNum
kupovati bencin, dizel in gorilno olje od rafinerij DMV. To pa pomeni, da bi DMV sicer prevzela več kot polovico stroškov gradnje naftovoda in 26 °/o stroškov gradnje rafinerije, koristi od tega pa bi že po 6 letih delile inozemske petrolejske družbe. In te koristi ne bi bile male. DMV je v letih 1961—1965 izkazovala letno 737 do 960 milijonov šilingov dobičkov, rezerv in odpisov in je samo leta 1965 plačala državi 414 milijonov šilingov davkov.
Za zadržanje inozemskih petrolejskih družb v preteklosti pa je značilno še nekaj drugega. Leta 1955 so pet dni pred sklenitvijo državne pogodbe izsilile od vlade 330 milijonov šilingov neobdavčene odškodnine, poleg tega pa 50 % bencinskih črpalk nemške Gasolin-družbe v zahodnih zveznih deželah. Sindikalna zveza jih tudi dolži, da so pred drugo svetovno vojno načrtno zavirale avstrijski razvoj gospodarstva z mineralnimi olji. Kar se sdaj v naši državi dogaja na področju trga z mineralnimi olji je torej v resnici moderna razredna borba, kakor je to dejal deželni glavar Sima.
Živahen promet v tržaškem pristanišču
Trst kot pristanišče je lani svoj promet spet povečal. Tržaški pomorski blagovni promet je lani znašal okroglo 6,163.600 ton. V primerjavi z letom 1965 je s tem porasel za 135.500 ton, v primerjavi z letom 1964 pa je porasel za 794.900 ton.
Med raznimi vrstami blaga je šlo čez tržaško pristanišče lani največ mineralnih olj. Obseg prometa mineralnih olj je znašal 2,919.000 ton ali za 609.000 ton več kot leta 1965. Promet rud, kamenin in drugih zemeljskih proizvodov je znašal 1,193.000 ton. Njihov promet je nazadoval, kakor je nazadoval tudi promet lesa. S 127.000 tonami je bil promet lesa za 10.000 ton manjši, kot je bil leta 1965.
Iz Avstrije v Jugoslavijo:
Velika dobava lokomotiv se je začela
V sredo minulega fedna so v podjetju Simmering-Graz-Pauker AG v Grazu jugoslovanskim železnicam izročili prvo električno lokomotivo od naročenih 95. Tekom leta jih bo podjetje za potrebe Jugoslovanskih železnic izdelalo nadaljnih 20, od prihodnjega leta naprej pa vsak teden eno. Pri slavnostnem prevzemu sta bila prisotna generalni direktor Jugoslovanskih železnic, dr. Dermastja in generalni direktor SGP, dipl. ing. Paulsen.
Od Jugoslavije naročene električne lokomotive izdelujejo v Grazu v sodelovanju z avstrijskim podjetjem ELIN, s švedskim podjetjem ASEA in s švicarskim podjetjem SE-CHERON. Za SGP predstavlja jugoslovansko naročilo vrednost 141 milijonov šilingov. Po dobavi naročenih 95 lokomotiv bo podjetje jugoslovanski industriji prodalo licenco za izdelavo nadaljnjih 100 električnih lokomotiv v Jugoslaviji.
Z jugoslovanskim naročilom je podržavljeno podjetje SGP vsaj za 2 leti oteto skrbi za polno zaposlitev svojih delavcev. Jugoslovansko zadovoljstvo nad kvaliteto izvedbe lokomotiv pa obeta podjetju še nadalj-na naročila.
Nazadoval pa je tudi promet s premogom in drugih goriv. Znatno pa je lani napredoval promet z množičnim blagom in sicer od 1,242.000 ton na 1,390.700 ton.
Tudi minulo leto je potrdilo, da je Trst eno glavnih pomorskih pristanišč za avstrijsko gospodarstvo. Na celokupnem prometu je bila Avstrija udeležena s 35 odstotki, medtem ko je bila predlanskim udeležena le s 30,8 odstotka. Italija sama je bila na tem prometu.udeležena z 22,5, Češkoslovaška z 19,1, Zahodna Nemčija z 9,1, Jugoslavija pa z 5,5 odstotka. Lani se je v tržaškem pristanišču povečal le promet z Avstrijo in Jugoslavijo.
Ti podatki se vendar nanašajo le na železniški promet do Trsta ali pa iz Trsta v omenjene države. Pri tem je treba upoštevati, da se zadnja leta vse bolj uveljavlja prevažanje blaga po cesti. Po cesti je bilo v Trst pripeljanega in iz Trsta odpeljanega skoraj enaka količina blaga, kot po železnici. Po železnici je bilo odpeljanega 1,844.000 ton blaga, po cesti pa 1,764.000 ton. Skoraj dve tretjini blaga, ki je bilo odpeljano po cesti, je odpadlo na mineralna olja.
Svinjska kuga v Italiji
V Italiji razsaja posebna vrsta svinjske kuge, ki jo imenujejo „Afriška svinjska kuga". Kuga se je začela širifi najprej v rimski pokrajini, sedaj pa razsaja že po pokrajinah Neapelj, Caserta, Latina, Viferbo, Grosseto, Terni, Arezzo, Firence, Padova, Cremona, Milan, in drugih. Doslej so morali zaklati in sežgati že okrog 60.000 prašičev v vrednosti 3,5 milijarde lir.
Vse dežele, ki uvažajo prašičje meso, so prepovedale njegov uvoz iz Italije, pa tudi na domačem trgu se je povpraševanje za svinjino vidno zmanjšalo. Italijansko kmetijstvo bo zaradi tega utrpelo veliko škodo, saj izvozi Italija letno prašičev in svinine v vrednosti 12 milijard lir. Svinjska kuga se je pojavila zlasti tam, kjer hranijo prašiče z ostanki in pomijami, ki niso prekuhane.
Ker se kuga širi tudi po severni Italiji, obstoja spričo pričetka turistične sezone nevarnost njenega prenosa tudi na Koroško.
PO VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH:
' •Č' "T
Proizvodnja mesa v stalnem naraščanju
V	povojnih letih se je po vzhodnoevropskih državah proizvodnja mesa vidno povečala. Med letom 1950 in letom 1963 je v Bolgariji narasla od 42,8 na 61,5 kg na prebivalca, na Češkoslovaškem od 62,4 na 70,9, v Vzhodni Nemčiji od 34 na 78,5, na Madžarskem od 67,2 na 86,4, na Poljskem od 53,3 na 58,4, v Romuniji od 39 na 56,9 in v Sovjetski zvezi od 27 na 45,4 kilograma. Leta 1963 je skupna proizvodnja mesa po teh državah znašala 14,4 milijona ton. Od tega je odpadlo 4,8 milijona ton na goveje meso, 6,8 milijona ton na prašičje, 1,8 milijona ton na ovčje in 1 milijon ton na meso perutnine.
V	tem času še niso imele vse te države dejanskih Izvoznih viškov mesa. Najmočnejši izvoznik je bila Poljska, ki je imela dejanski letni izvozni višek 131.000 ton. Sledila ji je Madžarska s 56.000 tonami, za njo pa Sovjetska zveza s 37.000 tonami, Romunija s 36.000 tonami in Bolgarija s 27.000 tonami. Češkoslovaška in Vzhodna Nemčija sta morali več mesa uvažati, kot pa Izvažati. Prva je v tem času uvozila 91.000 ton, druga pa 124.000 ton mesa.
Leta 1963 vzhodnoevropske države s svojim mesom še niso v večji meri pritiskale na zahodnoevropski trg. Od tedaj naprej pa jih je iz leta v leto bolj čutiti in jih bo v prihodnje še bolj. Sovjetska zveza hoče do leta 1970 proizvodnjo mesa dvigniti od 9,3 na 11 milijonov ton, Poljska jo hoče povečati za 11 odstotkov, medtem ko Jo hoče Bolgarija potrojiti.
posiROKecDsveai
MOSKVA. — Na praznik dela 1. maja je bilo v Moskvi uradno sporočeno, da je po dolgi težki bolezni umrla žena predsednika sovjetske vlade Klavdija Kosigina.
V/ASHINGTON. — Amerika, Velika Britanija in Zahodna Nemčija so se sporazumele, da bodo z začetkom leta 1968 bistveno zmanjšali Število ameriških in britanskih čet na zahodnonemSkem ozemlju. Amerika bo umaknila 35.000 vojakov. Velika Britanija pa 5000 mož. Poleg tega bodo zmanjšali tudi Število ameriških in britanskih vojaSkih letal v Zahodni Nemčiji. S tem hočejo znižati izdatke obeh držav za vzdrževanje svojih čet v Nemčiji.
ATENE. — Novi oblastniki v Grčiji nadaljujejo z deportacijo nezaželjenih političnih nasprotnikov v velika koncentracijska taborišča, ki so jih zgradili posebej v ta namen. Zadnji dogodki v Grčiji so sprožili silno ogorčenje Sirom po svetu, kjer povsod odločno protestirajo proti nasilju sedanjega režima, ki kruto zatira demokratične pravice ljudstva.
LGNDON. — Britanska vlada se je dokončno odločila, da zaprosi za sprejem Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Premier Wilson je poudaril, da pomeni ta odločitev zgodovinski sklep, ki bo bistveno vplival na bodočnost Velike Britanije, Evrope in sveta. Uradno proSnjo za sprejem namerava britanska vlada predložiti že prihodnji teden. Po tej odločitvi je zdaj tudi Švedska izrazila pripravljenost za pogajanja z EGS, vendar je poudarila, da bi moral biti morebitni sporazum v skladu z nevtralno politiko švedske.
RiM. — V italijanskih vladnih krogih pričakujejo nova prizadevanja avstrijske vlade, da bi dosegli sporazum o Južni Tirolski. Za ustrezno akcijo Avstrije so se — kakor smo v našem listu že poročali — Izrekli tudi na zadnjem posvetovanju predstavnikov zvezne vlade in južnotirolske ljudske stranke, ki je bilo pred nedavnim v Innsbrucku. Ravno zaradi tega pa postajajo vedno bolj aktivni tudi desničarski ekstremisti, ki se že vsa leta trudijo, da «bi torpedirali sporazumno rešitev med Avstrijo in Italijo. To je prišlo do izraza tudi na zborovanju Bergiselbunda v Linzu, kjer so imeli ob koncu minulega tedna glavno besedo pristaši znanega ..strokovnjaka" za dinamit-ske atentate Burgerja.
&AIGON. — Amerika je trenutno spet na tem, da nadalje zaostri vojno v Vietnamu. O tem ne govorijo le povečani bombni napadi na Severni Vietnam, marveč prihaja to do Izraza zlasti v napovedi vrhovnega poveljnika ameriških čel v Vietnamu, ki je izjavil, da se bo število ameriških vojakov na vietnamskem ozemlju do konca tega leta povečalo za nadaljnjih 35.000 mož, tako da bo imela Amerika v Vietnamu že 470.000 vojakov.
PARIZ. — Predsednik francoske vlade Pompidou jo izjavil, da se bo Francija še naprej prizadevala za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Potrdil je, da bo predsednik de Gauile v kratkem obiskal Poljsko, medtem ko bo on (Pompidou) v začetku julija potoval v Sovjetsko zvezo.
STOCKHOLM. — Ker so francoske oblasti v zadnjem trenutku prepovedale, da bi mednarodno sodišče za ugotavljanje vojnih zločinov v Vietnamu zasedalo v Parizu se je sodišče sestalo v Stockholmu. Predsednik sodišča, francoski Noblov nagrajenec Jean Paul Sartre, je uvodoma poudaril, da bo sodišče na podlagi določil ženevske konvencije in drugih mednarodnih sporazumov ugotovilo, če predstavljajo ameriške vojaške akcije v Vietnamu vojne zločine in kakšne kazni bi krivci zaslužili po mednarodnem pravu. Vendar sodišče ne bo izreklo obsodbe, marveč hoče le opozoriti mednarodno javnost, da bi se prizadevala za konec vietnamske vojne.
BONN. — Vodstvo zahodnonemške krščansko demokratske stranke (CDU) je soglasno sklenilo, da bo na kongresu stranke, ki bo konec maja zasedal v Braun-schweigu, za novega predsednika predlagalo sedanjega kanclerja Kiesingerja. Dosedanji predsednik CDU Erhard bo na omenjenem kongresu podal ostavko.
NEW YORK. — Kongres ameriških 2ldov je obdolžil avstrijsko vlado, da na račun žrtev nacizma pomaga tistim, ki so sodelovali pri nacističnih zločinih.
BEOGRAD. — Zvezni izvršni svet je ratificiral več mednarodnih sporazumov, med katerimi je tudi dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov za začasno bivanje med Avstrijo in Jugoslavijo.
NEW DELHI. — V indijski prestolnici bo februarju prihodnje leto zasedala druga konferenca OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD), katere se bo udeležilo okoli 2500 delegatov iz 130 držav. Za pripravo konference je indijska vlada sestavila deset delovnih skupin.
MONTREAL. — Svetovno razstavo EXPO v Montrealu, na kateri sodeluje 62 držav iz vseh delov sveta, je že v prvih štirih dneh obiskalo okoli milijona ljudi, kar je celo več, kot so prlčakovaH največji optimisti. Posebj za to razstavo )e v Montrealu akreditiranih približno 15.000 novinarjev Iz držav, ki sproti poročajo o te) dosle) največji tovrstni prireditvi.
NEW YORK. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je poslal generalnemu tajniku OZN U Ton-tu osebno poslanico, v kateri je obrazložil stališč Jugoslavije do vloge svetovne organizacijo in poU' daril, da Jugoslavija s simpatijami In zanimanjem spremlja prizadevanja generalnega tajnika v iskanju rešitev za temeljna vprašanja mednarodnih odnosov-
REYKJAVIK. — Zunanji ministri švedske, Norvešker Finske, Danske In Islanda so podprli poziv general' nega tajnika OZN, naj bi bila ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama uvod v mirovna pogajanja. Predsednik zunanjepolitičnega odbora a-meriškega senata Fulbrlght je obtožil Johnsonovo vlado, da sl prizadeva potlačiti kritike na račun svoje Intervencionlstične politike v Vietnamu In da noče mirovnih pogajanj, temveč »popolno zmago".
MOSKVA. — Po nedavni nesreči sovjetske vesolj' ske ladje, pri kateri je zgubil življenje astronavt Komorov, se ves svetovni tisk zavzema za to, naj bi Amerika In Sovjetska zveza združili svoja prizadeva' nja za osvojitev vesolja. Poleg tega naj bi obe dr' žavi organizirali mednarodno reševalno vesolj*^9 službo, saj grozijo astronavtom obeh držav enaka nevarnosti.
\Mx>xsnJUR
II. BRATSKO SREČANJE V TRSTU:
Pesem - manifestacija življenjske volje
Slovenci iploino veljamo za narod, ki mu je pesem dragocena kulturna vrednota. Še prav posebno velja to za tiste dele našega naroda, ki jim je usojeno, da živijo izven meja matižne države, torej za slovensko narodno skupnost v Italiji in v Avstriji. Nam zamejskim Slovencem pa pesem ni le kulturna vrednota, marveč je eden glavnih izrazov in dokazov naše življenjske volje. Y pesmi, ki je naše ljudstvo spremljala vso njegovo zgodovino, ga razveseljevala v lepih in bodrila v težkih časih, izpričujemo neomajno zvestobo materini besedi ter manifestiramo nerazdružljivo povezanost z narodno celoto in vseslovensko kulturo.
Zato je povsem razumljivo, da je bil — kakor že lani ob Klopinj-skem jezeru — tudi letos v Trstu osrednji del bratskega srečanja pevski koncert, pri katerem so sodelovali primorski in koroški pevski zbori. Prireditev se je odvijala v prekrasni dvorani novega slovenskega Kulturnega doma, v katerem se nenehno vrstijo najrazličnejše kulturne in umetniške prireditve (na predvečer bratskega srečanja je gostoval folklorno-prosvetni ansambel s Korčule, prav tako pa je v domu trenutno zanimiva slikarska razstava domačega umetnika Jožeta Cesarja, posvečena umetnikovi šestdesetletnici). Kulturni dom je s svojo arhitektonsko monumen-lalnostjo in zlasti z reprezentativno notranjo opremo napravil na naše pevke in pevce najgloblji vtis. To je v pravem pomenu besede svetišče kulture in umetnosti, kakršnega si v naših razmerah na Koroškem niti zamisliti ne moremo.
Za uvod v kulturno prireditev so se udeleženci s pomočjo dokumentarnega filma spomnili lanskoletnega srečanja primorskih in koroških Slovencev ob Klopinjskem jezeru. Nato pa se je kot prvi predstavil koroški združeni moški zbor, ki je pod vodstvom Folfeja Hartmana zapel Maroltovo »Juhe, vigred približa se", Kramolčevo »Pesem o rojstvu" ter Kernjakovo »Burno jes havžjam” in »Ti puabč ja kna lum-Pej". Prvi del koncerta je zaključil koroški združeni mešani zbor, katerega je vodil Vladimir Prusnik 'n ki je prav tako izvajal štiri pesmi — Gobčevo »O Podjuna, Ker-njakovo »Oj ti norčava gvava" in »O ti preburna ženska stvar' ter Gobčevo »Koroška”. V drugem delu je najprej nastopil primorski združeni moški zbor, ki je predvajal Simonitijevo »Puntarsko", Adamičevo »Zdravico", Pahorjevo »Komandant Stane' in Gobčevo »Pe-sem 14. divizije”. Za zaključek pa
so se na odru zbrali primorski in koroški moški zbori ter skupno zapeli Bučarjevo »Tam, kjer pisana so polja", Devovo »Čej so tiste stezice” in Vrabčevo »Zdravico”, v kateri so tudi ob tej priložnosti z nesmrtnimi besedami največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna izpovedali željo po mirnem in prijateljskem sožitju med narodi.
Pevci so s svojim nastopom močno navdušili poslušalce, ki so mehke melodije obeh koroških zborov prav tako kot udarno pesem primorskega zbora vedno spet prekinjali s ploskanjem in jih ob koncu nagradili z dolgotrajnim aplavzom, v katerem je prišla do izraza brezmejna ljubezen do slovenske pesmi
MED NOVIMI KNJIGAMI:
in besede. Po koncertu se je v zgornjih prostorih doma razvila prisrčna družabnost, kjer so se ob godbi in plesu, predvsem pa ob pesmi in v pogovoru utrjevale prijateljske vezi med primorskimi in koroškimi Slovenci. Del naših pevk in pevcev (med njimi je bilo namreč tudi več takih, ki še niso videli morja) je priložnost izkoristil tudi za kratek ogled mesta, sicer pa je čas v prijetni družbi vse prehitro minil in treba je bilo misliti spet na slovo, kajti čakala je še dolga pot nazaj na Koroško.
Letošnje srečanje v Trstu bo našim udeležencem ostalo v lepem spominu — ne samo tistim, ki so prvič videli kraje, kjer živijo primorski Slovenci, marveč vsem, ki so bili deležni toplega sprejema med brati ob Jadranu. Čeprav je bil čas skupnega bivanja zelo kratek, so videli mnogo zanimivega, predvsem pa so spoznali, da tudi v Italiji živi narodna skupina, ki ljubosumno čuva svojo narodnost ter pogumno brani svojo slovensko govorico in pesem. Prepričali so se, da imamo koroški in primorski
Dragi bratje Korošci!
Predsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu dr. Robert H l a v a t y se nedeljskega srečanja zamejskih Slovencev zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je poslal pozdravno pismo naslednje vsebine:
Hudo mi je, da Vas zaradi zbolelosti ne morem osebno prisrčno pozdraviti ob Vasem prihodu k nam, tako prisrčno, kot ste sprejeli Vi nase pevce na nepozabnem srečanju v Vaši prelepi Podjuni ob Klopinjskem jezeru.
Pošiljam Vam tople bratske pozdrave z željo, da bi se počutili pri nas tako med svojimi, kot smo se počutili mi pri Vas in da bi vezi med našo in Vašo zamejsko slovensko skupnostjo bile za vso prihodnost bratske in tesne, trajne in nerazdružljive in da bi te vezi okrepile naše skupne napore za dosego tistih pravic in enakopravnosti, ki obema našima zamejskima skupnostima pripadajo po vseh demokratičnih načelih svobodne, napredne človeške družbe.
Vaš Robert Hlavaty
Slovenci mnogo skupnega, zlasti pa nas povezuje skupen boj za narodne pravice.
Zato so se vrnili z zavestjo, da bo tudi to srečanje prispevalo k nadaljnji utrditvi bratskih vezi med Slovenci na Koroškem in Primorskem, s prepričanjem, da taka živa povezava lahko bistveno pomaga krepiti življenjsko voljo in bogatiti skupna prizadevanja za lepšo bodočnost.
Drugi del „Avstrijskega leksikona66
Skoraj točno eno leto po prvem delu je zdaj izšel tudi drugi del »Avstrijskega leksikona«, ki sta ga skupno izdali založbi Osterreichischer Bundesverlag ter Verlag fiir Jugend und Volk na Dunaju. Tako smo prvič — če izvzamemo »Avstrijsko narodno enciklopedijo« v šestih zvezkih iz let 1835—37 — dobili kompletno leksikografsko delo, v katerem sta vsestransko prikazani zgodovina in današnja stvarnost Avstrije. Leksikon nudi izčrpen odgovor na najrazličnejša vprašanja o preteklosti, o gospodarstvu, o kulturi in u-metnosti ter o političnem in javnem življenju, zato bo nepogrešljiv priročnik za vsakogar, ki bo iskal ta ali oni podatek o naši državi.
Že v poročilu o prvem delu smo ugotovili, da je glavna odlika leksikona v tem, da je napisan v avstrijskem duhu. Tega načela so se sestavljalo dosledno držali tudi pri drugem delu in je leksikon torej v celoti resnično avstrijski, kar prihaja do izraza zlasti v nedvoumnem poudarku avstrijske zgodovinske in duhovne svojstvenosti ter narodne in
državne samobitnosti. Ravno to pa očitno ne odgovarja miselnosti določenih krogov v naši državi. Zato so lani, ob izidu prvega dela uprizorili proti leksikonu in njegovim avtorjem divjo hujskaško gonjo (za povod jim je — kot že tolikokrat v preteklosti — služil v leksikonu objektivno upoštevani obstoj narodnih manjšin v Avstriji), ki je segala od protestnih zborovanj šovinističnih organizacij in izpadov v tisku do interpelacije FPO-jevskih poslancev v parlamentu. Izdajateljem in avtorjem leksikona je vsekakor treba priznati, da se niso pustili ustrahovati, marveč so ostali zvesti prvotni zamisli, katere sad je v pravem pomenu besede — »Avstrijski leksikon«.
Nas razumljivo najbolj zanima, kaj in kako je v leksikonu napisanega o slovenski narodni skupini v Avstriji. Tozadevno načelno vsekakor lahko ugotovimo, da je avtorjem uspelo uveljaviti takšna merila, ■kakršnih v mnogih drugih publikacijah doslej pray gotovo nismo zasledili. Omenjena ni le zgodovina, marveč je kratko prikazan tudi da-
našnji položaj predvsem na gospodarskem (zadružništvo) in kulturnem področju (literatura in tisk). Pač pa v tej zvezi povsem pogrešamo bogato prosvetno in zlasti pevsko dejavnost koroških Slovencev, kakor se nam zdi nepotrebno tudi enostransko merilo, da sta pod lastnimi gesli navedena samo Narodni svet koroških Slovencev in Mohorjeva družba, medtem ko so ostale organizacije vključno Zveze slovenskih organizacij na Koroškem omenjene le v splošnem članku o Slovencih. Prav tako pomanjkljiva je ocena protifašističnega boja koroških Slovencev, kajti borba koroških partizanov je v prvi vrsti veljala fašizmu in predstavljala bistven prispevek našega ljudstva za osvoboditev podjarmljenih držav, torej tudi Avstrije.
Razen takih in podobnih pomanjkljivosti, ki bi jih seveda lahko navedli še več, pa so se sestavljalci leksikona trudili, da bi manjšinsko problematiko prikazali čim bolj objektivno, kar nedvomno predstavlja razveseljiv pojav v dosedanji avstrijski praksi.
KULTURNE DROBTINE
O Okoli 600 bralcev mariborskega .Večera” je v dneh okoli 1. maja napravilo izlet po Avstriji, kjer so obiskali štajersko, Salzburg in KoroSko. V celovški Delavski zbornici so Mariborčani v ponedeljek v sodelovanju s kulturnim referatom mestne občine priredili prosvetno-zabavni večer, na katerem sta sodelovala tudi celoviki Ljudski zbor pod vodstvom prof. Arfnerja ter plesna skupina .Edel-weiss”. V torek pa so izletniki iz Maribora obiskali kraje na južnem KoroSkem, kjer so spoznali razmere, v kakrinih živimo korolki Slovenci.
0 Ob lefoSnjem 1. maju so podelili Leninove nagrade za mir za leto 1966. Med nagrajenci so nemSki pastor Martin Niemttller, predsednik svetovnega cerkvenega sveta, nadalje predsednik vzhodnonemških sindikatov Herbert Warnke, ameriški slikar Rockwell Kent, južnoafriški borec proti rasni diskriminaciji Abraham Fischer, mehiški slikar Si-queiros in čeSki znanstvenik Ivan Malek.
$ NajstarejSI roman na svetu je .Povest o dveh bratih”, ki ga je tebanski pesnik Enana napisal pred več kot 3250 leti, in sicer na listih papirusa. Roman je posvetil sinu faraona Marenpta, katerega knjižničar je bil. Od mnogih del, ki jih pripisujejo Enani, se je do danaSnjih dni ohranil le ta roman.
£l Posebnost ene izmed novejših cerkva v Neaplju je nedvomno 22X8 metrov velika zidna freska, na kateri sta dva mlada rimska slikarja prikazala problematiko sodobnega sveta s posebnim poudarkom na sožitju med narodi. V skupini osebnosti, upodobljenih na freski, so tudi papež Janez XXIII., Palmiro Togliatti, John Kennedy, Fidel Castro, Jean Paul Sartre in Albert Einstein.
Sovjetski filmski režiser Ivan Pirev, ki je spravil na filmski trak .Bele noči” in .Idiota” Dostojevskega, snema sedaj film po slovitem romanu .Bratje Karamazovi”. Režiser Pirev je dejal, da namerava prikazati vsebino romana tudi v luči notranjega življenja glavnih osebnosti, kar pa zahteva posebne umetnike.
9 Mesto z največ knjižnicami je brez dvoma Moskva, ki ima okoli 4000 državnih in sindikalnih knjižnic s skupno 172 milijoni knjig. Moskovske knjižnice obilče vsak dan nad 200.000 bralcev.
£ V Škofji Loki na Gorenjskem bodo ustanovili Groharjevo slikarsko kolonijo v počastitev 100-lefnice rojstva tega znanega impresionističnega slikarja.
Nedaleč od kraja, kjer so do današnjih dni °stale nad 1000 let stare svete cedre, sredi nasadov pinij, murv in palm ter oranževcev, stoji zdaj mestece z nekaj več kot tisoč prebivalci. Na robu mesta stojijo visoki stebri S£arih templjev. Najvišje med njimi gospodari Jupitrov tempelj. Oko se razveseli te veličastne, nepozabne podobe. Težko je reči, če je “fUalbek lepši od egiptovskih piramid ali ve-hčastnejši, kot je atenska Akropola. Taka pri-jnerjava ni mogoča, kajti Baalbek je enkraten. Gd vsega, kar so zgradili Rimljani v tisoč-
letjih svojega obstoja, je Baalbek prav gotovo najlepši in najbolj monumentalen.
Tako lahko ugotavljamo še dandanes kljub Poškodbam, ki so jih povzročile ponavljajo-$e se invazije najrazličnejših narodov; kljub katastrofalnim potresom, ki so rušili mesto, oaalbek je ostal pojem mogočnega dela člo-Veške kulture.
Po več tisoč občudovalcev imajo vsak dan tamkajšnji templji. Iz vseh delov sveta priha-Ja)°, da bi spoznali kraj bogate preteklosti, in pozorno poslušajo vodnike, ki razlagajo, ka-
v imenitno mesto je bilo Baalbek, kjer je bilo e v davnini svetišče perzijskega boga Baala T boga med bogovi. Že Kanaanci so v ro-°* * * * vitni dolini Bekaa zgradili svetišče svoje-r*.u sončnemu bogu Baalu. Uredili so ga tu, Jer je vse leto jasno nebo, na križišču stare trgovske poti med Palmiro in Sredozemskim jj^fjem. Mesto je kmalu postalo tudi gospo-ursko, oblastveno in versko pomembno sre-*?ce. p0 zmagi Aleksandra Velikega, ko so gtski trgovci ustvarili svoje kolonije na liba-°nski obali, je Baalbek postal Heliopolis — “to sonca.
Tudi Rimljani so se zavedali pomembne tfateške lege Baalbeka. Slavni geograf Ptolo-omenja Heliopolis kot prvo mesto kolo-Sirije. V Baalbeku se je Rim prizadeval
BAALBEK - BISER SVETOVNE ARHITEKTURE
Ne sonvo sveto pismo, marveč tudi današnji turistični prospekti razglašajo Libanon za raj na svetu. Nekaj resnice je nedvomno v tem, saj tu je zbrana zgodovina človeštva — tisoči let zgodovine in kulture severne Afrike, Azije in Evrope. Najlepše mesto je Bejrut in ob pogledu z visokih libanonskih hribov človek zlahka razume, zakaj je bil ta kraj tako všeč Feničanom in Egipčanom ali pa vojskovodji Marku Agripi, ki je v imenu Avgusta že v 15. stoletju pred našim štetjem tu ustanovil vojaško kolonijo Berytos. Herodot Veliki je mesto olepšal z veličastnimi stavbami In slavni Mohamed Ali je zasedel Bejrut.
Danes ga osvajajo romarji, čeprav tu ni Meke, niti Lurda ali Rima, pač pa je nedaleč od Bejruta Byblos, najsfarejše mesto na svetu. Tu je na majhnem koščku Bližnjega vzhoda združenih toliko naravnih lepot in ostankov starih kultur. Pa tudi bogata kultura današnjih dni, kajti Bejrul je tudi danes veliko kulturno središče Bližnjega vzhoda.
Toda pravi zaklad te dežele je v pod nožju veličastnega, več kot 3500 m visokega Antilibanona, na najvišjem delu zelene doline Bekaa — Baalbek, biser svetovne arhitekture.
z zgraditvijo svetišč, da bi navezal nase prebivalstvo Orienta. Sprejel je celo njihov kult, le po svoje ga je malo prikrojil. Baala so Rimljani indentificirali z Jupitrom, očetom bogov,_ s sončnim bogom, bogom nebes in luči, morja in zemlje, z eno besedo — z božanstvom vsega življenja. Da bi prikazali svojo moč, so Rimljani zgradili na temeljih nekdanjih svetišč templje izrednih dimenzij in lepote. Na njihovih ostankih so mnogo stole,tij pozneje Arabci zgradili svoje utrdbe in džamijo, v krščanski dobi pa so sredi akropole postavili baziliko.
Po smrti Teodozija pa je začel propadati tudi Baalbek. Zgodovinar Justinian je zapustil opise o prevozu osmih čudovitih granitnih stebrov iz Baalbeka za gradnjo cerkve sv. Sofije v Konstantinoplu. Arabci so dali mestu znova staro sirsko ime in številni narodi so
pomagali nekdanji blišč Baalbeka spreminjati v ruševine.
Toda tudi teh je ostalo še v današnji čas toliko, da se moramo ob njih prikloniti ljudem, ki so vse to ustvarili. Veličino mesta si bomo laže predstavljali, če vemo, da ga je v rimski dobi obdajalo 9 km dolgo obzidje. Rimska akropola je še danes največja zanimivost Baalbeka. Skozi propileje, katerih fasado je nekoč krasilo 12 stebrov iz rožnatega granita, se pride na šesterokotno dvorišče, ki je v tej rimski gradnji predstavljalo orientalsko zvezdo. Tu so še dobro ohranjeni ostanki 30 dvoran in hodnikov, ki so jih povezovali. Ob tem pa so še veliki obdelani granitni bloki 'Panteona z daritvenimi oltarji, bazeni in stebri iz modrega granita. In na koncu še vedno stoji šest visokih stebrov — najvišjih v rimsko grški arhitekturi. To so ostanki največje-
ga templja grško rimske antike, templja boga Jupitra — Heliopolitana.
Ta tempelj ne nosi zastonj zveneče ime »čudo svetovne arhitekture«. Že po višini presega kar za 8 metrov vse ostale gradnje. Dolg je 89 metrov in 50 metrov širok. Nekoč ga je obdajalo 54 več kot 20 metrov visokih granitnih stebrov. Od teh jih danes stoji le še 6 — kot simbol Baalbeka, simbol morda doslej še ne dosežene umetnpsti obdelovanja kamna. To še posebej izpričujejo bogato obdelani korintski kapitlji stebrov in nad 5 m visoki napušči nad njimi, okrašenimi z velikimi levjimi glavami, s palmovimi listi, z grško borduro in korintskimi medaljoni, z rozetami in girlandami. To je »barok« Orienta, ki je z izrednim tenkočutjem za lepoto oplemenitil preprostost in tudi oholost rimske arhitekture.
Podobna veličina je Bakhov hram ali mali tempelj. Toda na tem malem templju, ki pa je še vedno večji od atenskega Partenona, so največja in verjetno tudi najlepša vrata na svetu. Na njihovih podbojih je pesem vrezana v desetine ton težke kamnite bloke. Vrata so 13 metrov visoka in skoraj 7 metrov široka, okrašeni podboji pa so široki čez meter. Prav tako veličastna je notranjščina hrama.
Toda v Baalbeku je še Venerin tempelj in tu so dobro ohranjene arkade velike džamije. Tu je vse največje. Lahko vidimo največji obdelani kamen na svetu, težak 1000 ton. Štirideset tisoč ljudi je bilo treba, da so ga premaknili; in iz takih velikanskih kamnitih blokov so bili zgrajeni vsi hrami v tem mestu.
Danes je Baalbek spet gradbišče. Na delu je več ekip restavratorjev, ki sestavljajo kamnite bloke in rekonstruirajo templje starih bogov. Pod hrami pa kopljejo arheologi in vsak dan jim prinaša nova odkritja o najstarejši zgodovini in o bogastvu Baalbeka.
{jeschehen
in
Siidkarnten
Am 14. und 15. April d. J. jtthrten sich zum 25. Male die Tage d er zwangsweisen Aussied-lung von hunderlen slowenischen Familien aus Kamten durch die nazistischen Machtha-ber im Jahre 1942. Diese Familien wurden in den vorbereiteten Aussiedlung ilagern Hessel-berg, Eichstdtt, Rehnitz, Frauenaurach und an-deren unfer Bewachung festgehalten. Ihr Hab und Cul, das sie zurbcklassen mufjten, wurde beschlagnahmt und der Deufschen Ansied-lungsgesellschaff Ubergeben. In der iolgenden Zeit sollten im Rahmen der systematischen Ausrottung der Ktirntner Slowenen noch wei-tere tausende Familien aus dem gemischt-sprachigen Cebiet Karntens zvvangsausgesie-delt werden. Wie Oberall in Europa verhin-derte dies auch in Kdrnten der wachsende Widerstand gegen die nazistische Gewalt-herrschaft.
Die ersten Karntner Slowenen wurden schon nach der Besetzung Osierreichs im Jahre 1938 von der Gestapo verhaftel und eingesperrf. Weit grofjer waren die Verhaffungen im April 1941, als die slowc>nischen Organisationen auf-gelost und ihr Vermdgen beschlagnahmt wur-de. Nach der Aussiedlung verurteilte der Ber-liner VoUsgerichtshof 24 Karntner Slowenen zu langjahrigen Kerkerstrafen und 13 zu Tode; diese wurden am 29. April 1943 rn Wien ent-hauptet.
Angesichts dieses Terrors bildeten sich schon im Herbst 1942 aus den Reihen der Karntner Slowenen die ersten Einheiten des Wider-staodskampfes. Im April 1943 wurde das erste Karntner Partisanenbataillon gegrOndet und im selben Monat befreiten Parfisaneneinheifen in Feistritz im Rosental 40 alliierte Kriegsgefan-gene. Die Partisaneneinheiten gewannen an Starke und hielten im April 1944 einer Offen-sive der SS und der Deutschen Wehrmachl von rund 1200 Mann erfolgreichen Wider-stand. Im April 1945 gingen sie zur Gegen-offensive Ober. In den Kdmpfen um Eisen-kappel wurde in dieser Zeit von der SS die 12-kopfige Periman-Familie in Lobnik getdtet, darunter 7 Kinder im Alter von einem bis zu zehn Jahren und eine 85 Jahre alte Frau.
Ali diese Opfer und vieler andrer der nazistischen Gewaltherrschaft gedachten die Karntner Slowenen bei ihrer Gedenkfeier am 23. April 1967 im Klagenfurter Konzerthaus. Vor weit iiber 1000 Teilnehmern sprachen In Vertretung des Landeshauptmannes von Kdrn-ten Hans Sima der Prdsident des Landesschul-rates LAbg. Josef Guttenbrunner, der Obmann des Rates der Karntner Slowenen Dr. Valentin Inzko und der Obmann des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Karnten Dr. Franci Zwitter. Bei der kulturellen Gestaltung der Feier wirkten Ober 350 Stingerinnen und Sdnger mit.
e
Am 30. April 1967 fand in Triest das dies-jahrige Freundschaftstreffen der Slowenen aus Italien und Osterreich staft. Ein derartiges Treffen fand das erste Mal am 15. Mai 1966 am Zablatniiko jezero/Turnersee in Kdrnten statt. Aus Karnten nahmen etwa 150 Slowenen an dem Treffen in Triest teil.
•
Im April fanden in Kdrnten kulturelle Ver-anstaltungen in Pliberk/Bleiburg, Žvabek/ Schwabegg, Lepena/Leppen, Železna Kapla/ Eisenkappel, St. Primož/St. Primus am Turner* see, Globasnica/Globasnjtz, Radiie/Radsberg und St. Jani v Rožu/Sf. Johann im Rosental statt.
Železniška proga Celovec—Beljak:
Nadaljni korak na
V soboto je minister za promet in podržavljena podjetja dr. ing. V/eiss napravil vrez z lopato za gradnjo drugega železniškega tira med Krivo Vrbo in Porečami. 6 kilometrov dolgo progo hoče uprava zveznih železnic zgraditi do turistične sezone 1968. Vmes bo zgrajeno tudi novo postajališče Pričiče. Gradnja tega odseka bo stala 18 milijonov šilingov.
Z gradnjo drugega tira na železniški progi Celovec—Beljak so zvezne železnice začele že leta 1954. Do leta 1956 je bil drugi tir zgrajen na odsekih Poreče—Vrba m Podravlje—Beljak. Kmalu pa se je pokazalo, da s tem vrzel v železniškem prometu na tej progi, po kateri poleti dnevno vozi 20
KOLEDAR
Petek, 5. maj: Irenej Sobota, 6. maj: Janez Nedelja, 7. maj: Stanislav Ponedeljek, 8. maj: Mihael Torek, 9. maj: Gregor Sreda, 10. maj: Anton Četrtek, 11. maj: Frančišek
PRVOMAJSKE PROSLAVE NA KOROŠKEM:
Zagospodarski napredekvdeželi
Proti množičnemu ubijanju v Vietnamu
Letošnje socialistične prvomajske proslave so bile skoraj po vseh občinah našega dvojezičnega ozemlja. Osredotočene so bile na bistvena vprašanja delovnih ljudi, ki jih je sprožil razvoj v zadnjem letu na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v naši državi. Govorniki so pozivali k pripravljenosti na aktivno borbo delovnih ljudi, da si pod samovlado ’0VP zavarujejo dosežene uspehe. V ospredje neposrednih koroških vprašanj so postavili vprašanje rafinerije in vprašanje visoke šole gospodarskih ved.
Komunistična stranka je na prvomajskih zborovanjih v Celovcu, Beljaku, Št. Vidu in Wo!fsbergu bičala predvsem ameriško vojno v Vietnamu in politiko CiVP v Avstriji.
V Železni Kapli je prvomajska priznavajo k toleranci na socialnem
proslava dobila posebno obeležje s protestno povorko rebrških delavcev in njihovih družin ter drugih proti ukinitvi tovornega prometa na ozkotirni železnici Sinča vas—Železna Kapla. Prvomajsko zborovanje je bilo potem v kino-dvorani. Govoril je deželni glavar Hans S i -m a , ki je zborujoče pozval k skupnim prizadevanjem, da si zagotovijo svoj prostor pod soncem na domačih tleh. Namigujoč na kritični gospodarski položaj Železne Kaple in okolice, če bi bila ukinjena omenjena železnica, je zavrnil vsak poizkus omrtvičenja gospodarstva te okolice samo zaradi tega, ker se računi nekaterih ne ujemajo s stremljenjem prebivalstva. Zavrnil je tudi vsak poizkus sejanja zdrahe med prebivalstvom in pozval zvezno vlado, naj končno uresniči svoje obljube v prid tega tako težko preizkušenega prebivalstva.
Na prvomajskem zborovanju v Celovcu je deželni glavar Sima govoril tudi o prizadevanju koroških socialistov za gospodarski in kulturni napredek v deželi in za mirno sožitje prebivalstva obeh narodnosti. Ko je ponovil, da se socialisti
in narodnostnem področju ter na področju veroizpovedi, je posebej dodal, da na Koroškem v narodnostnem pogledu ne sme biti prebivalcev dveh vrst, marveč mora priti do tega, da bodo vsi prebivalci enakovredni in enakopravni.
Objava
V proslavo 10. obletnice obstoja Državne gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo dijaki v nedeljo 28. maja 1967 ob 14.30 uri v Delavski zbornici v Celovcu slavnostno akademijo. Istočasno bo tudi razstava ročnih del in risb.
Vstopnice za akademijo dobite v šolski pisarni.
Prijave za vpis v prvi razred gimnazije je treba napraviti ustno ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstr. 22, 9020 Klagenfurt.
Potrebni dokumenti:
1.	Rojstni list
2.	Spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole
3.	Dokaz avstrijskega državljanstva
4.	Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na ravnateljstvo gimnazije.
Sprejemni izpiti za 1. razred so prvi dan velikih počitnic, to je v soboto, 8. julija 1967 ob 8. uri zjutraj v šoli.
Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo in sicer za 4. štolsko stopnjo predelana snov.
V zadevi vstopa v višje razrede pa je nujno potreben osebni razgovor z ravnateljem šole.	Ravnateljstvo
Iz Lepene in Železne Kaple:
Poslovili smo se od Bajdlovega Johija
Ko se je v petek minulega tedna širom grap okoli Železne Kaple, preko Podjune in do Celovca razširila vest, da se je Jobi Oš in a, pd. Bajdlov v Lepeni pri delovni nezgodi ponoči smrtno ponesrečil, smo kot njegovi ožji svojci onemeli tudi njegovi pevski tovariši in vsi, ki nam je bil prijatelj in dober znanec. V nedeljo prej je še pel na spominski proslavi v Celovcu in z nami se je še do zadnjega veselil bratskega srečanja v Trstu. Toda kruta usoda ga je nenadoma iztrgala iz naše srede. Priden, kakor je bil, je v četrtek svoj delavni dan zategnil in pozno v noči vozil s traktorjem po Lepenski cesti. Verjetno zaradi preutrujenosti je zgubil oblast nad vozilom, vsled česar je strmoglavilo po bregu navzdol in ga mrtvega pokopalo pod seboj.
Milijonska škoda v Št. Petru v Rožu
Ko je bil v zgodnjih jutranjih urah Jože Scherwitzl na poti v pekarno, je opazil, da v mizarski delavnici Jožeta K o f 1 e r j a v Št. Petru pri St. Jakobu v Rožu gori. Preden je alarmiral gasilce in preden so prišli gasilski vozovi na mesto požara, je bila že vsa delavnica v plamenih. Pogorela je do zidov. V njej je zgorelo tudi precej pohištva in surovin, medtem ko je bila draga oprema delavnice docela uničena. Ker sta bila uničena dva večja stroja za obdelavo lesa in velika stiskalnica za
poti modernizacije
osebnih in 24 brzoviakov, še ni odpravljena. Zato je bila že leta 1958 odobrena gradnja drugega tira tudi med Krivo Vrbo in Porečami, do realizacije načrta prihaja vendar šele sedaj.
furnir, cenijo škodo na okroglo dva milijona šilingov.
Požarnim brambam iz Št. Jakoba v Rožu, Podgorij, Podrožčice, Do-linčič, Rožeka in Vrbe, ki so prihitele na pomoč, ni preostalo več drugega, kakor da so varovale sosedna poslopja, da se niso vnela in da požar ni povzročil še večjo škodo. U-sodno bi se lahko pri tem izkazalo pomanjkanje vode. K sreči so bili gasilci na mestu in so v kratkem času speljali po ceveh vodo dva kilometra daleč.
Mizarski mojster Kofler je utrpel veliko škodo, ki je tem večja, ker delavnica ni bila v dovoljni meri zavarovana. Strokovnjaki menijo, da je požar izbruhnil v prizidku na delavnico, o vzrokih izbruha pa so bila mnenja deljena. Končno pa je bilo ugotovljeno, da je delavnico zažgala tuja roka. O sreči v veliki nesreči lahko govorimo, da je lastnik malo prej nekoliko oddaljeno od pogorele delavnice dogradil drugo delavnico, v kateri sedaj s svojimi 10 delavci lahko nadaljuje z delom.
Jobi ni bil le priden in napreden kmečki sin, bil je tudi vnet prosve-taš. Bil je član v okolici priljubljene »Bajdlove godbe«, bil je vnet pevec v domačem društvenem in cerkvenem pevskem zboru, v pevskem zboru »France P asterk-Lenart« in v združenem podjunskem moškem zboru SPZ, bil pa je tudi drugače požrtvovalen prosvetni delavec in organizator. Rojen leta 1932 se je spričo svoje predanosti napredni narodni stvari že razmeroma zgodaj uvrstil v našo zadružno . dejavnost in pričel resno razmišljati o kmečkih vprašanjih. Postal je odbornik hranilnice in posojilnice v Železni Kapli, lani pa je bil izvoljen v krajevni kmečki odbor.
Sedaj 35-letnega nadebudnega Johija ni več med nami. Od njega smo se poslovili na praznik 1. maja. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo več kot tisoč žalnih gostov. Pogrebne obrede je opravil č. g. kanonik Aleš Zechner, ob odprtem grobu pa so se od njega poslovili v imenu občine župan in dež. posl. Lubas, za Slovensko prosvetno zvezo Janko Ogris, za SPD *Zarja« predsednik Peter Kuhar, za hranilnico in posojilnico učitelj Valentin Polanšek, za krajevni kmečki odbor pa podpredsednik Jurij Pasterk. Ob farni cerkvi mu je pod vodstvom Vladimira Prašnika zapel cerkveni pevski zbor pesmi slovesa, ob odprtem grobu pa združeni podjunski moški zbor pod vodstvom Foltija Hartmana.
Johija bomo v naših vrstah zelo pogrešali in se ga v našem delu vedno spet spominjali. Žalujoči Bajdlovi rodbini, predvsem pa njegovi ženi in trem otrokom pa tem potom še enkrat izrekamo izraze našega najglobljega sožalja in sočustvovanja.
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu
VABILO
Materinski dan
v nedeljo 7. maja 1967 ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmih zvečer v dvorani pri M i k I a vž u v Bilčovsu.
Na sporedu petje, deklamacije in tri kratke igrice naših najmlajših. Vse mamice so na proslavo prisrčno vabljene.
OBJAVA
Zavod za starostno zavarovanje delavcev ima maja na Korožkem naslednje uradne ure:
9.	5. Šmohor, uradno poslopje
10.	5. Breže, Olsastrafje 256
16.	5. St. Vid ob Glini, Friesacher Sfrafje i
17.	5. Spitlal ob Dravi, Lufherstrafje 4
23.	5. Beljak, Kaiser-Josef>Platx i
24.	5. Wolfsberg, Weyerplatz
povsod od 8. do 12. ure dopoldne.
Sele-Kot
Dolgo se že nismo več oglasili iz našega Kota. Nekateri bralci utegnejo misliti, da nas ni več in da smo izumrli. Toda temu ni tako, večkrat nam manjka le časa, da bi se v našem listu oglašali.
Danes bomo postregli z dvema veselima novicama. Pri Mikiju v Srednjem kotu so že pred mesecem dobili novega družinskega člana, fanta Lenarta, ki je družino pomnožil na 9 otrok. Podobnega dogodka se veselijo tudi v družini Mihe Malija. 25. aprila je zagledal luč sveta mali sinček Janez. Materima in fantoma želimo obilo zdravja, ponosnima očetoma pa prisrčno čestitamo.
Iz Podkraja pri Libučah:
Gradišnikove mame ni več
S številno Gradišnikovo rodbino smo se v torek zbrali ob odprtem
mame,
grobu stare Gradišnikove
Kaj kaže razvoj na Koroškem trgu klavnih prašičev?
Marčno vmesno štetje klavnih prašičev na Koroškem je pokazalo, da je bilo njihovo število za 15,8 odstotka večje, kakor je bilo marca minulega leta. Našteli so jih okroglo 189.400, lani pa 163.500. Letos poleti bo torej prišlo okoli 26.000 klavnih prašičev več na trg, kot pa v minulem letu. S tem seveda pri marčnem štetju še ni bilo doseženo rekordno število od leta 1965, ko so v deželi marca našteli okroglo 200.000 prašičev.
V primerjavi s štetjem v marcu minulega leta je najbolj poraslo število pujskov pod 8 tednov starosti. Njihovo število je bilo za eno tretjino večji. Število prašičev med 8 tedni in 6 meseci starosti je naraslo za 18 odstotkov. Skupno število vseh teh prašičev je znašalo okroglo 135.000. Temu nasproti je bilo število pitanih prašičev še znatno manjše, kot je bilo lani. Našteli so jih okroglo 32.400 ali 2800 manj kot lani.
Iz tega sledi, da moramo še ta mesec pričako-
vati močnejši porast ponudbe klavnih prašičev. S pričetkom turistične sezone bo sicer povpraševanje za klavnimi prašiči spet naraslo, vsled česar tja do konca avgusta ni pričakovati težav pri vnovčenju. S težavami pa moramo računati od septembra naprej. Te težave tudi ne bodo popustile v zimskih mesecih, kajti število brejih svinj je bilo marca za 12,3 odstotka višji, kot lani. Našteli so jih okroglo 11.C00, nebrejih pa 10.000.
Težave bodo letos tem večje, ker bo letos narasla tudi ponudba pitanih goved, ki je bila pred dvema letoma zelo pičla. Da s temi težavami kmetje tudi v prihodnjem letu ne bodo imeli opravka, leži v njihovih rokah. Treba je, da primerno omejijo pripust svinj v prihodnjih mesecih. To je potrebno tem bolj, ker je porast števila prašičev letos na Koroškem večji, kot je v državnem merilu in ker na Koroškem na prodajo pitancev izven dežele po odgovarjajočih cenah skoraj ne moremo računati.
da se poslovimo od dobre matere, prijetne znanke in žene, ki je s svojo devetčlansko družino sinov, hčera in vnukov preživela bridka leta nacističnega preganjanja. Med več sto družinami, ki so bile 14. in 15. aprila 1942 s svojih domačij izseljene v nemška zastražena taborišča, je bila tudi njena družina. Svoj dom v Podkraju je morala zapustiti kot vdova v starosti 64 let, njen najmlajši vnuk pa je bil star komaj 3 mesece.
Težko je bilo življenje Gradišnikove mame, a najtežja so bila leta izseljeništva. S svojo družino jih je preživljala v taborišču Hessel-berg, od koder se je 22. julija 1945 vrnila spet na svoj ljubljeni Gradišnikov dom, da ga obnovi in da na njem zaživi novo življenje. Sedaj je Gradišnikova mama Ger-truda Skuti v starosti 89 let končala svojo dolgo in težko življenjsko pol. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo obdržali v dragem spominu. Žalujočim družinam njenih otrok pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Skrivnost dolgega življenja
Veliko ljudi v južnem delu Sovjetske zveze živi izredno dolgo. Kar pa je še bolj presenetljivo, je dejstvo, da ti ljudje niso žive razvaline, temveč so živahni in čili kot trideset, štirideset let mlajši ljudje po ostalem svetu. Raziskave v Georgiji so pokazale, da je na tem razmeroma majhnem področju 2.100 ljudi starih nad sto let. Zakaj ti ljudje, ki so večinoma s Kavkaza, živijo tako dolgo, ni mogoče odgovoriti z enim samim dejstvom, vendar pa je raziskovanje načina življenja teh ljudi pokazalo marsikaj zanimivega.
Vzemimo primer Mahmuda Bagirja Oglija Ajvazova, Azerbejdžanca s severovzhodnega Kavkaza. Trdil je, da bo doživel dvesto let, toda kmalu po tem je umrl, star »šele« 150 let. -Prav do zadnjega je delal na svoji kmetiji, slabo pa se je počutil samo nekaj dni pred smrtjo. Ima 23 otrok, zadnji se je rodil, ko je imel njegov oče sto let. Njegovega potomstva je bilo ob njegovi smrti približno 170 članov, njegova najstarejša hči je imela 120 let. Recept je 'bilo po njegovem nenehno delo in preprosta hrana. In še: vsak dan se kopaj v gorskem potoku in spi na prostem v vseh letnih časih, tudi pozimi. Najrajši je jedel meso in pil mleko. Alkohola ni v vsem življenju niti pokusil.
Recimo, da je bil ta 150-letnik nekaj posebnega. Uradni moskovski viri pa navajajo še tele primere:
V Abhaziji ob Črnem morju je bil hribovec Mamsir Knut star 158 let. Sovaščan in verjetno njegov sorodnik Khapara Knut je umrl v 155. letu. V Osetiji je imela Telse Abzive 180 let, ko je umrla. V Dagestanu, tudi pod Kavkazom, je 'Ljubov Pužak imela
156 let. V Ukrajini sta živela njena brata Luka (123) in Paladij (120) in sestra Ksenija (114). In takih primerov je še več.
Že raziskave pred zadnjo vojno so pokazale, da je treba nekaj pripisati dobremu kisiku, težkemu delu in hoji v višinah, preprosti, toda izdatni hrani. Vendar se lahko od teh ljudi nekaj navadijo tudi ravninci in primor-ci. Zdravniki pravijo takole: Če nočeš umreti
Sonce greje šolo
V severni Angliji so izkoristili za o-grevanje nove sole — sonce. Večji del sole je zasteklen, pod, del zidov in stropov pa je iz betona in posebnega gradiva, ki vpija toploto. Okna so dvojna; med stekloma je zrak, ki se ogreva. Med okni so postavljeni tanki sloji aluminija, ki so pozimi obrnjeni tako, da vpijajo čim več toplote in jo prevajajo v učilnice, poleti pa tako, da toploto odbijajo.
Ob prikazu tega edinstvenega ogrevanja so konstruktorji tudi pokazali, kako se zadrži toplota v sobanah v mrzlih zimskih nočeh. Preprosto, potrebno je pustiti goreti svetilke, kar po mnenju konstruktorjev ni tako drago, in tako pridobljena toplota zadošča, da se v učilnicah obdrži določena temperatura.
V	__________/
Budimpešta gradi nov „metro“
Najstarejšo podzemeljsko železnico v Evropi ima madžarska prestolnica, saj so prvi vlaki pod Budimpešto začeli voziti že pred dobrimi sedemdesetimi leti. Zdaj pa gradijo v Budimpešti nov metro, ki bo bistveno razširil in izboljšal podzemeljski promet. Za gradnjo nove podzemeljske železnice se niso odločili toliko zaradi izrabljenosti stare, marveč je tako potrebo narekovalo predvsem dejstvo, da se je Budimpešta v zadnjem času izredno razširila tako po svoji prostornini kakor tudi po številu prebivalstva, kajti madžarska prestolnica je danes že dvomilijonsko mesto.
Zgodovina gradnje nove podzemeljske železnice je precej dolga. Graditi so jo začeli že leta 1950, vendar so vse do leta 1964 zelo počasi napredovali, tako da so se mnogi spraševali, ali bo delo sploh kdaj končano. Ko pa so za ceno velikih preizkušenj premagali največje težave, se je gradnja začela v velikem obsegu in danes napovedujejo, da bo leta 1970 izročenih prvih 6,5 kilometra nove proge. V letih od 1970 do 1973 pa bodo progo podaljšali pod Donavo v globini 10 metrov vse do Moskovskega trga, ki leži na Budimski strani, tako da bo nova podzemeljska železnica od leta 1973 dalje povezovala vzhodni in severni del mesta v skupni dolžini 10,1 kilometra.
Zmogljivost nove železnice je preračunana na približno 35.000 potnikov na uro ali 300.000 na dan. Po potrebi pa bo lahko prepeljala tudi dva do trikrat več potnikov. Vendar pa je tudi nova proga v bistvu samo del širšega načrta za razvoj podzemeljskega prometa v Budimpešti. Na mizah arhitektov se namreč postopoma že kažejo obrisi novega metroja, ki bo v dolžini 10,5 km povezoval severni del mesta z južnim. Točnejših rokov za izgotovitev te proge danes seveda še nihče ne navaja, pač Pa kot orientacijski rok omenjajo leto 1980.
Vsekakor bo zemlja pod Budimpešto dolga leta drhtela pod udarci pnevmatskih vrtalnih strojev, ki bodo rinili skozi zemljo, da bi utrli pot za jeklene tračnice, po katerih bodo potem dan za dnem drveli moderno opremljeni vlaki iz enega konca mesta v drugega.
prea svojimi »normalnimi« sto leti, dihaj globoko in ritmično. Tako se poveča količina vdihanega kisika. Tako se lahko tvoje srce oboroži proti nekaterim srčnim obolenjem in se krepi. Nujen rekvizit za dolgo življenje pa je predvsem krepko srce.
Tega pravega dihanja pa se je treba naučiti v mladih letih, potem pa dihati tako vse življenje. Med hrano opozarjajo na redno uživanje pšeničnega kruha, ovčjega sira, masla in medu. Hribovci, ki živijo tako dolgo, jedo svoje obroke točno ob določenem času, štirikrat ali petkrat med delom na poljih in v sadovnjakih, v ostalem delu leta pa trikrat do štirikrat. Tobak in alkohol sta tabu ali pa si ju privoščijo skrajno zmerno. Skrbno pazijo na to, da imajo dovolj počitka in spanja. Nikogar ne smejo zbuditi, razen če ni skrajno nujno. Mora imeti spanja, 'kolikor ga potrebuje, zbuditi se mora popolnoma sam od sebe.
Tudi če stari ljudje ne morejo več delati, poskrbijo ljudje iz rodbine in okolice, da se starčki vendarle počutijo pomembne ali vsaj potrebne, in jih imajo za svoje svetovalce. Pogosto tak nasvet sploh ni potreben in preden se hribovci postarajo, zelo dobro vedo, da z vpraševanjem za svet ni mišljeno tako resno; ko pa so sami dovolj stari, to pozabijo in so zadovoljni, če lahko dajejo nasvete.
Raziskovalci življenja teh stoletnikov so bili presenečeni, ko so opazili, da se ti ljudje ne tresejo za življenje in se ne skušajo za vsako ceno samo obdržati. Nasprotno, življenja se živahno veselijo in si celo prizadevajo, da po svojih močeh delajo. Zlasti je presenetljiva globoka izraznost njihovih obrazov in njihov mladostni pogled. Preiskali so 72 takih »me-tuzalemov« in pokazalo se je, da jih samo 19 potrebuje zdravniško pomoč. Našli so samo dva primera s simptomi progresivne senilne psihoze. Glavne krvne sestavine so bile pri vseh normalne, v treh četrtinah primerov je bil krvni pritisk normalen. Srce in ledvice so bile dobre, videz teh ljudi pa je bil tak, kot bi bili 70-letniki. Kožo majo seveda kot pergament, obraze močno nagubane. Drobna telesa so se z leti seveda skrčila, mišice so splahnile, vendar ne kažejo tendence k večji lom-Ijivosti kosti. Čeprav je njihovo sprejemanje s čuti nekoliko oslabljeno, pa so manj razburljivi, čustveno se ne razvnemajo, nespečnosti ne poznajo, tek je nekoliko manjši, toda kar jedo, jedo s slastjo. Spolnega življenja večinoma že dolgo ne poznajo, radi pa se bahajo s svojo nekdanjo močjo. Nekateri so kazali zanimanje za ženske in celo nekaj spolne moči med 90 in 100 leti starosti.
Zanimivo je, da je večina staršev teh stoletnikov živela tudi izredno dolgo, tako je mogoče sklepati, da se deloma podejuje tudi način življenja, ki privede do take starosti. In če ima človek v svojih starših in prednikih primer nervoznosti, se mora sam s svojo voljo potruditi, da jo v sebi premaga; če je videti, da je v njegovi družini fizična slabost, jo mora znati prehiteti s krepitvijo v mladih letih, tako da poskrbi za duševno in telesno uravnovešenost, v kateri lahko pričakuje, da bo dolgo živel.
——ZA N I M I V O S Tl=—
# Mlada deklela v Ameriki vse bol) pogosto operirajo na slepiču, pravi kirurg dr. Sheets. Zavestna ali podzavestna želja mnogih mladenk, da bi jih pač imeli za odrasle, je vzrok, da prepričajo zdravnika o pretiranih bolečinah. To mnoge zdravnike zavede, da take pacientke poiljejo v bolnišnico na operacijo slepiča. Dr. Sheets svetuje svojim kolegom, naj mlada dekleta med dvanajstim in sedemnajstim letom poSljejo na podroben klinični pregled, za katerega zdravniki v praksi ponavadi nimajo niti časa niti potrebnih priprav.
0 Sovjetski atomski fizik Brili se trudi, da bi izdelal nenavadno snov. Nova substanca bi pri velikosti oreha tehtala toliko kot 50 Keopsovih piramid. To so nevtroni, težko, električno nevtralno atomsko jedro. Atom je vo:la krogla katere lupioa iz negativno nabitih elektronov skoro nič ne tehta. Celotna masa atoma je v njegovem neznatnem jedru, ki zavzema samo milijardinko celotnega volumna. Sicer se pojavljajo atomska jedra brez elektronov samostojno kot pozitivno nabiti ioni; ne dajo se pa sestaviti v eno samo težko maso, ker so pozitivno električni in se med seboj odbijajo. Z obstreljevanjem kalcijevih atomov z dušikovimi ali helijevimi jedri pa je ruskemu fiziku uspelo dobiti drobce zgnetenih nevtronov. Ta električno nevtralna težka jedra pa so zelo neobstojna. Profesor Brili upa, da bo lahko dobil večje mase takih nevtronov s posebnim postopkom.
^ Razen piščancev in svinjine bodo dali v Ameriki na tržišče še zavojčke z ribami, školjkami in raki, ki ostanejo sveži tudi pri sobni temperaturi. Poprej pa bodo v nekem inštitutu še ugotovili, kako močno mora biti obsevanje z gama žarki, da lahko uničijo 99 odstotkov bakterij v tako embalirani hrani. Prvi poskusi so pokazali, da so doze žarčenja mnogo nižje, kot so poprej domnevali. Pri tem žarčenje tudi ne škoduje prehrambenim artiklom. Pokazalo se je, da se posebno ribe, školjke in raki, ki imajo veliko beljakovin, dajo na ta način zelo lahko sterilizirati.
Vitamini —
novo sredstvo proti moljem
Boj proti škodljivcem s kemičnimi sredstvi ni neizogibno za človeka samo škodljiv, lahko mu tudi koristi. Do tega spoznanja je prišel kalifornijski entimolog Roy J. Pence na univerzi v Los Angelesu. Že vrsto let namreč izvaja uspešne poskuse zatiranja škodljivih insektov z vitamini.
Številni vitamini so insektom prav tako neizogibno potrebni kot človeku. Ustrezna doza za insekt pa je tako majhna, da jo je s kemičnimi sredstvi skoraj nemogoče ugotoviti, medtem ko človek potrebuje tudi do 10 miligramov ustreznih vitaminov.
Najprej je Pence ugotovil, da je tkanine mogoče zavarovati pred molji, če se jih impregnira z vitaminom A in K. Človeško telo, ki pride v dotik s takšnimi tkaninami, bo kvečjemu pozitivno reagiralo na za to potrebno količino vitaminov, molji pa v hipu povečane doze vitaminov ne morejo prebaviti.
Usoda z vitaminom A preobjedenega molja je osupljiva: pogine zaradi pomanjkanja vitamina. Iznenadeni presežek vitamina A preprečuje molju, da bi proizvedel za življenje potrebno količino vitamina K, ali pa ga predelal. Pri preobjedenosfi z vitaminom K se dogaja podobno.
S sredstvi proti strjevanju krvi, npr. s salicilno kislino, se je mogoče uspešno boriti proti vsem 420 vrstam insektov, ki imajo kri, sposobno za strjevanje. Iste snovi, ki delujejo proti sesedanju krvi v žilah pri infarktu, so za insekte smrtno nevarne.
^>!li:!IUUIIIIIIil|)IIUIIIIIHUIIMMIIIIIIIIU)MllUIHIIIIIMUIIHIUHIIUIt(IUUIIMHIIIIIIIIIUIIIIIfl!RtiUnilllllllllllll!lllllilllM|i||||||lllli;iilllllllllllimiUlllllllllllllllllllUllllllllllHUIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIHniUlUIIHIIItlHlimilllllHlimilllllUllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllll 'tillillllllilinnUMHtimillllllll
Robert merle	32
Nisem takoj odgovoril. Presenetilo me je, ko sem slišal besedo .družina", saj mi je bilo ves čas dotlej v zavesti, ba je meni zaupal tisto posest.
In nestrpno je ponovil:
»Si razumel?”
Rekel sem:
»Jawohl, Herr Oberst."
.Prav. Začneš lahko jutri. Georg ti bo dal dva človeka ‘n vse drugo, kar potrebuješ. Dogovorjeno?"
»Jawohl, Herr Oberst."
.Prav. Ampak zapomni si. Brž, ko si boš uredil življen-j® v tistem svojem močvirju, niti pfenniga več ne dobiš!
čeprav boš crkaval od lakote, niti pfenniga! Naj se Pdpeti karkoli, niti pfenniga!"
Potreboval sem dobro leto, da sem opravil delo, ki ^em ga sprejel. Celo v vojski nisem okusil tršega življenja, življenjski pogoji so bili strašni in potrdilo se mi je, kar Sem opazil že v Kurlandiji: človek se privadi na vročino Pbvadi se na mraz, nikoli pa se ne privadi na blato.
Jez nam je delal veliko preglavic. Komaj smo ga po-Provili na eni strani, je popustil na drugi. Razen tega so Se °d oktobra naprej vrstile nevihte kakor naročene, po vse ^eve smo morali delati do kolen v vodi, po hrbtu pa
nam je pljuskal dež. Posušili smo se šele zvečer. Spali smo v hiši kar na tleh na kamnitih ploščicah, zaviti v konjske odeje. Streho smo popravili, dimnik pa je vlekel tako slabo, da nam ni preostalo drugega, ko da smo od mraza šklepetali z zobmi, če se nismo marali zadušiti v dimu. Jez pa je vendarle bil utrjen, toda dobro sem se zavedal, da je trdnost samo navidezna, da ga bo treba nenehno nadzorovati.
Imel pa sem tudi nekaj težav s svojima pomočnikoma. Tožila sta, da je delo prenaporno. Prosil sem von Jeseritza, naj enega izmed njiju za zgled odpusti, in potem nisem imel več sitnosti. Toda mož, ki so mi ga poslali namesto prejšnjega, je zbolel za pljučnico, in tudi ta je moral oditi. Tudi jaz sem imel dokaj močan napad malarije, ki me je vrgla za nekaj dni in je malo manjkalo, da me ni pobrala.
Naposled je napočil dan, ko sem lahko stopil pred von Jeseritza in mu povedal, da je posestvo obnovljeno. Ko sem šel v njegovo pisarno, sem srečal starega Wilhel-ma. Prijateljsko mi je pomahal roko in bil sem tako presenečen, da mu nisem odgovoril. Stari Wilhelm je bil eden izmed kmetov grofa von Jeseritza, in na splošno so kmetje tako zviška gledali na druge uslužbence, da jim niti na misel ni prišlo, da bi jih kdaj ogovorili.
Von Jeseritz je spet ležal v svojem fotelju, s svojo dolgo pipo v roki in z dolgimi nogami v škornjih, daleč iztegnjenimi predse. Na njegovi desni strani, na nizki mizici iz temnega lesa, je v rsti stalo šest vrčkov piva in šest kozarčkov, napolnjenih z žganjem.
»Končano je, Herr Oberst."
„Gut!" je rekel von Jeseritz in z desnico prijel kozarček žganja.
Vstal je, mi ponudil žganje, jaz pa sem rekel: .Danke schon, Herr Oberst," potem je vzel drug kozarček, ga na dušek izpraznil, dvignil vrček piva in ga prav tako izpraz-
nil. Ko sem izpil žganje, sem kozarček položil na mizico, piva pa mi von Jeseritz ni ponudil.
.Tako torej,” je rekel in si z rokavom obrisal ustnice, .delo je končano?"
„Ja, Herr Oberst.”
Pogledal me je, obraz se mu je še bolj nagubančil, oči so mu sijale hudobno.
.Neint Nein!" je rekel in si s hrbtno stranjo levice podrgnil spodnjo stran svoje velikanske čeljusti. .Delo še ni končano. Še nekaj bo treba storiti."
.Kaj pa, Herr Oberst?"
Zdaj so se mu oči zaiskrile.
.Torej si vse naredil, nicht wahr? Hiša je popravljena, se lahko vseliš?"
„Ja, Herr Oberst."
.Vselil bi se rad, a nimaš pohištva, posteljnine, posode, nicht wahr? Stavim, da na to nisi mislil."
.Nein, Herr Oberst."
.Vidiš, delo torej še ni končano!"
Drgnil se je pod čeljustjo in se nenadno zasmejal.
.Moral bi si vse to kupiti. Ampak prav gotovo nimaš denarja, nicht wahr?"
.Nein, Herr Oberst."
„Was? Was?" je začudeno vzkliknil. „Da nimaš denarja? Da ga nimaš? Ne, tako pa ne bo šlo, mein Freund, tako pa res ne bo šlo! Če hočeš kupiti pohištvo, moraš imeti denar."
.Nimam denarja, Herr Oberst."
„Da nimaš denarja?" je ponovil in zmajal z glavo. .Schade! Schade! Nič denarja, nič pohištva, razumeš? Nič pohištva, nič kmetije!"
Pogledal me je, njegove oči so za hip zableščale kakor dve jekleni konici, potem pa so se spet zaiskrile. Postajalo mi je zoprno.
6 _ Sfev. 18 (1301)
5. maj 1967
Solar potrebuje izdaten zajtrk
Kakšni naj bodo pravilno sestavljeni zajtrki za šoloobvezne otroke? Ponavadi sesto-jijo iz kosa kruha z maslom ali marmelado in kozarca kave ali čaja. Tako pripravljen zajtrk je vsak dan na mizi. Otrok, posebno
Če strežete pri svečanem kosilu
Streženje morate obvladati ali pa se morate temu šele privaditi, kajti — vaja dela mojstra. Tisti, ki jim ni tuja logika in obvladajo glavna pravila o vedenju pri mizi, bodo prej vse dobro premislili in gostu servirali jedila kar najbolj priročno. Tisti, ki streženja sicer ne poznajo preveč dobro, naj si zapomnijo, da je treba postreči gosta tako, da mu bo čimbolj priročno in udobno. Torej, to pot nekaj osnovnih pravil.
Vse, kar hočemo vzeti z mize ali postaviti nanjo, primemo z desno roko, ker je desnica Spretnejša in ker strežemo z desne strani. Ta-kaj nato pa predenemo predmet v levico ter ga odnesemo.
Nosimo vse v levi roki, kajti desna roka mora biti prosta za vsa druga opravila (prestavljanje jedilnega pribora, odpiranje vrat). Na levi dlani leži pladenj, na katerem nosimo strežno orodje.
Jedila ponujamo z gostove leve strani. Ponujeno stvar si postavimo na levo dlan. Pod sklede in pladnje podložimo zložen prt, da nas ne peče in da ga imamo pri roki, če je treba kaj pobrisati.
Prinesemo na mizo in odnesemo z nje vse od gostove desne strani (postavimo predenj druge krožnike, jedilno orodje, kozarce itd.) Po uporabi odnašamo krožnike in orodje prav tako z desne strani. Predmete, ki jih želimo odnesti, naložimo na pladenj, ki ga imamo v levi roki, ali pa kar na levo roko samo (to pa terja že kar precej spretnosti).
Jedilno orodje primemo vedno v sredi ali pa na spodnjem koncu. Skrajno nehigienično je, če primemo žlico tam, kjer se nosi v usta, vilice za roglje ali pa nož za rezilo. Orodja nikoli ne prinesemo in ne odnesemo kar v roki, temveč vedno na pladnju ali na krožniku. Med obedom položimo pred gosta najprej čisto jedilno orodje, nato pa šele krožnik; pri pogrinjanju mize pa ravnamo ravno narobe. Pri velikih obedih ne dajemo h krožnikom več kot dvoje vrst jedilnega orodja hkrati — po potrebi ga zamenjamo med obedom.
Kozarce postavimo na mizo z desno roko z desne strani gosta, ker stoje kozarci na njegovi desni. Tudi kozarce prinašamo in odnašamo le na pladnju in krožniku. Med postavljanjem na mizo jih prijemamo tako, da se jih roka s prsti čim manj dotika. Kozarce na »nogici« primemo tako, da obrnemo dlan navzgor in primemo kozarec tik pod čašo s kazalcem in sredincem, lahko pa ga primemo tudi za »nogico«. Navadne kozarce pa prijemamo v sredini s palcem in kazalcem.
2 rokami se jedi ne smemo dotikati, zato je treba prijeti vse krožnike ali sklede le ob robu zgoraj.
Kruh je treba prinesti vedno v košarici, pogrnjeni s prtičkom ali papirnato servieto, ali pa na krožniku.
neješč, se ga kaj hitro naveliča in ga odklanja z izgovorom, da ni lačen. Tudi zajtrki morajo biti pestro sestavljeni, kljub temu, da zjutraj nimamo mnogo časa na razpolago za pripravljanje.
Poleg običajne mlečne pijače in kruha z namazom bi moral zajtrk vsebovati tudi svežo zelenjavo ali sadje. Če nimamo na razpolago sveže zelenjave ali sadja, lahko serviramo za zajtrk vloženo zelenjavo, na primer kisle kumarice, paprike v olju ali kakšno drugo zelenjavo. Od sadja pa vloženo sadje za kompot ali razne sadne sokove.
Mlečno pijačo vsaj enkrat na teden zamenjamo z mlečno jedjo: z ovsenimi kosmiči, mlečnim rižem, mlečnim zdrobom ipd., h kateri serviramo samo pijačo. Take mlečne jedi ne zahtevajo za pripravo nič več časa kot priprava mlečne pijače. Tudi mlečne pijače naj ne bodo preveč enolične. Lahko se vrstijo v naslednjem vrstnem redu: mleko, mlečna kava, čokoladno mleko, karamelno mleko, sadno mleko, čaj z mlekom itd. Namazi ali obloge se morajo usklajati s pijačo, da se okusi ne tepejo; po možnosti naj bodo tudi ti pestri po izbiri in pripravi.
Zanima nas še, kakšna naj bo količina živil v zajtrku za šoloobveznega otroka. Sodobna prehrana in prehrambeni znanstveniki priporočajo nekoliko izdatnejši zajtrk kot smo ga navajeni zaužiti pri nas. Pravijo, da mora organizem zjutraj s hrano dobiti zadostno količino energije, ki jo rabi za začetek delovnega dne. Zato priporočamo, da otrok zaužije približno naslednjo količino živil: 2 do 3 del mlečne pijače, 5
do 8 dkg kruha, 2 do 4 dkg namaza ali obloge in 10 dkg sadja ali zelenjave.
Nekateri odrasli in tudi otroci pa kljub zadostnemu času ne morejo v zgodnjih jutranjih urah použiti izdatnejšega zajtrka. Napačno bi bilo v takih primerih pri otrocih uporabljati silo. Počasi, s primernimi privlačnimi zajtrki jih navajamo na uživanje izdatnejših zajtrkov. Sicer pa takim otrokom tembolj tekne malica, ki mora biti izdatna in pestra.
Poskusite!
Špinačne omlete s smetano
3 jajca, pol litra mleka, 30 dkg moke, sol; mast ra pečenje; 1 kg Špinače, slan krop, 5 dkg surovega masla ali margarine; V« I smetane, 10 dkg trdega sira.
Med polovico mleka žvrkljamo rumenjake, dodamo presejano moko, sol, vse dobro zmeSamo, prilijemo ostalo mleko in primeSamo že trd sneg iz beljakov. Na omletni ponvi spečemo 10 srednje debelih omlet.
Med tem časom operemo In v mali količini slanega kropa prevremo Špinačo, jo dobro odcedimo, na tanko razrežemo in zmeSamo s surovim maslom. Se tople omlete nadenemo s pripravljeno Špinačo, jih prepognemo na četrtine in jih zložimo v dobro namazan pekač.
Med smetano zmeSamo nariban sir in s tem polijemo nadete omlete ter jih postavimo Se za 5 minut v vročo pečico.
KROMPIRJEV PUDING
60 dkg kuhanega pretlačenega krompirja, 20 dkg gnjati, sol, žlička paprike, 4 jajca, 6 žlic pšeničnega zdroba, mast za model, 2 žlički naribanega sira, žlica ocvirkov.
Skuhanemu in pretlačenemu krompirju primeSamo na male koSčke zrezano gnjat, dodamo rumenjake, pSenični zdrob, sol, papriko in trd sneg iz beljakov. Vse skupaj narahlo premeSamo in napolnimo do 3/« dobro namazan pudingov model. Puding kuhamo v sopari 3/« ure, nato ga previdno zvrnemo na krožnik, ga potresemo z naribanim sirom in zabelimo z ocvirki ter damo s solato na mizo.
HRENOVA OMAKA
2 žlici margarine, 2 žlici moke, pol litra mleka, 1 del kisle smetane. Ščep sladkorja in soli, korenina hrena.
OčiSčen in nariban hren polijemo s četrt litra mleka in pustimo stati vsaj pol ure. Med tem na margarini svetlo prepražimo moko, ji prilijemo Se ostalo mleko, vse dobro prekuhamo, dodamo Se mleko s hrenom, prevremo, odstavimo, odiSavimo in prilijemo Se smeta<no.
njena vrednost
Mali nasveti
■	Če ne morete stresti pudinga iz oblike, ga podržite za nekaj trenutkov v vročo vodo, potem pa bo šlo brez jeze.
*	Če nimate hladilnika, pa bi vseeno radi ohranili zelenjavo in surovo maslo dalj časa sveže, si pomagajte tako: Zelenjavo nadevajte v plastično vrečko in jo dobro zaprite. Vrečka se bo na notranji strani orosila in zelenjava ne bo zvenela. Vrečko položite v klet ali v shrambo na tla. Maslo dobro zavijte, vrečko pa napolnite do polovice z vodo in vanjo položite maslo. Močno zavežite in postavite v lonec ali kozarec. Naslednji dan vodo zamenjajte.
■	Če se vam je usnjen kovček ali torbica po dolgi zimi izsušila, usnje natanko namažite z ricinusovim oljem. Počakajte nekaj časa, da se olje uleže, potem pa usnje temeljito predrgnite z mehko krpo.
*	Če vam je ostalo v steklenici nekaj kisle vode ali piva, jo dobro zamašite in postavite na glavo. Ogljikova kislina ne bo mogla uhajati in tekočina bo ostala sveža.
Malo o likanju
Likanje je posebna vrsta gospodinjskih umetnosti, kajti prav gotovo ni vseeno, kakšna bo videti na primer rjuha, srajca, bluza ali obleka, ko jo bomo dale v omaro. Torej — kako likamo?
» Naborke pri bluzah, spodnjih krilih, oblekah, zavesah likamo tako, da najprej zlikamo spodnji rob po dolžini, nato pa še enkrat ves naborek od zunanjega roba proti šivu.
® Čipke, monograme in drugo vezenino likamo po narobni strani na mehki podlagi. Z likalnikom pritisnemo vezenino navzdol, da izstopi vzorec.
■	Gube na oblekah in krilih ter pliseje likamo na lice prek tanke, rahlo navlažene krpe. Gube pred likanjem zravnamo in jih pripnemo z bucikami.
■	Moške pralne hlače po pranju najprej posušimo, po potrebi jih tik pred likanjem navlažimo. Nategnemo vse šive in jih prelikamo po notranji strani. Likalnik pomikamo s konico naprej — pazimo, da ne nategnemo blaga. Nato polikamo še notranje robove s podlogo in žepe.
Hlače iz nepralnega blaga pred likanjem skrbno očistimo. Skrtačimo tudi vse robove in šive ter odstranimo madeže in umazane robove v žepih. Najprej zlikamo po potrebi zgornji del: žepe, razporek, pas znotraj in zunaj. Likamo lahko na likalni deski, na vogalu, mize, na rokavniku ali krojaški blazini. Hlačnico naravnamo in jo položimo z notranjo stranjo navzgor po vsej dolžini na likalno desko ali mizo. Zravnamo tako, da je šiv na šivu na spodnjem delu hlačnice. Pri ravnanju upoštevamo že zalikano gubo, ki se steče spredaj v všitku na pasu, zadaj pa v šivu nekaj cm pod pasom. Tako poravnano hlačnico pokrijemo z vlažno kroo in prelikamo z vročim likalnikom. Hlačnic med likanjem ne nategujemo. Sledi likanje druge hlačnico po notranji strani. Po potrebi zlikamo še obe hlačnici po zunanji strani.
Mlada čebula in
Po zimi in njeni enolični prehrani se pojavi na tržnicah mlada čebula kot dragoceno hranivo. Čeprav vsebuje mnogo vod e (okoli 85 % j, so nekatere njene sestavine silno koristne, posebno če se sveža čebula skonsumira (kot solata ali dodatek k drugim jedem). Tudi pri kuhanju, v kombinaciji z drugimi jedmi, ne izgubi svoje vrednosti. Često grešimo, ko porabimo za prehrano le korenino in odvržemo zeleno listje, ker so ravno v listju najbolj dragocene snovi.
Po kemijskem sestavu in hranljivi vrednosti se mlada čebula ne razlikuje od drugih vrst zelenjave razen po eteričnih oljih in aromatskih snoveh, ki ji dajejo specifičen okus in vonj.
100 gramov mlade čebule vsebuje 30 kalorij. V 100 gramih zelenih listov je 3,8 mg karotina (provitamina A) in tako more 800 gramov čebule popolnoma zadostiti dnevne potrebe odraslega človeka. Ne smemo podcenjevati tudi množine vitamina Bz pa tudi vitamina C (v 100 gr mlade čebule je okoli 30 mg tega vitamina). Tako bi se mogla z okoli 150 gr mlade čebule zadovoljiti dnevna potreba po tem vitaminu. Mlad česen Ima manj vitaminov, ima pa več aromatičnih sestavin, ki jtm nekateri pripisujejo zdravilne lastnosti.
Mlada čebula in ostala listnata sveža povrtnina in zelene solate razmeroma hitro izgube svojo vitaminsko in s tem hranljivo vrednost. Zato jo moramo uživati svežo, kmalu potem, ko jo prinesemo s trga ali z vrta. Vsekakor je bolje, če iz mlade čebule napravimo solato in ji dodamo druge solate in povrtnine. Če jo uporabimo za prikuho, je ne kuhamo dolgo, ampak bolj parimo, in to v zaprti posodi. Iz zelenja mlade čebule lahko z dodatkom nekaterih drugih vrst povrtnin pripravimo okusne enolončnice ali mesne pite. Hranljivost čebule z uvelim listjem je veliko manjša.
...............................................................................................iiiiiiiiiiiimiiiiiiit^imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiii.........
»Lahko bi spal na konjskih odejah, Herr Obersf.'
»Kaj?" je rekel s porogljivim obrazom. »Jaz, polkovnik in baron von Jeseritz, jaz da bi svojega kmeta pustil spati na trdem! Nein, nein, mein Freundl Brez pohištva ni kmetije, to je enkrat ena!”
Spet me je zlobno pogledal in rekel:
»Torej vidiš, da še ni končano. Čaka te še nekaj."
»Kaj pa, Herr Oberst?”
Nagnil se je, zlil vase kozarček žganja, se še enkrat sklonil in prav tako naglo zlil vase vrček piva. Nato je pomlaskal z jezikom, v očeh se mu je spet kresal ogenj, in rekel je:
»Oženiti se."
Z drhtečim glasom sem izjecljal:
»Ampak, Herr Oberst, jaz se vendar ne želim oženiti."
„Was?" je zavpil. »Da se ne misliš oženiti? Od kod pa zdaj ta satanska nesramnost? Hočeš biti kmet, ne maraš pa se oženiti! Kdo pa misliš da si?"
»Verzeihung, Herr Oberst, ampak jaz se res ne želim oženiti...’
„Was?" je spet zavpil.
Skočil je pokoncu in vrgel roke proti stropu.
»Meni da kdo reče ne! Meni! Meni, staremu oficirju! Meni, ki sem te tako rekoč potegnil iz dreka!"
In njegove vrtajoče oči so se zažrle vame.
»Pa menda nisi bolan?"
»Nein, Herr Obersf."
»Herrgottl Pa nisi menda eden izmed tistih..."
In brž sem rekel:
»Nein, Herr Oberst."
Tedaj je zarjovel:
»Čemu pa potem ne?"
Nič nisem odgovoril. Precej časa me je opazoval in se medtem z ustnikom pipe čehljal za ušesom.
»Upam, da si normalen, ali ne?”
Pogledal sem ga.
»Se pravi... Hočem reči, da morda nisi skopljenec ... Si cel?"
»Seveda, Herr Oberst, cel sem."
»In imaš lahko otroke, nicht wahr?"
»Upam, Herr Oberst."
»Kako upaš?"
In pruhnil je v smeh. Spravil me je v strašansko zadrego in rekel sem:
»Reči hočem, da še nikoli nisem poskusil, imeti o-troke, Herr Oberst."
Smejal se je. S pipo je sunil proti meni in tedaj sem bežno opazil, da je prednji del ognjišča pri njegovi pipi izoblikovan v konjsko glavo.
»Ampak prvi korak si že naredil, upam."
»Ja, Herr Oberst."
Spet se je hrupno zasmejal in rekel:
»Kolikokrat?"
In ker nisem takoj odgovoril, je zarjovel:
»Kolikokrat?"
»Dvakrat, Herr Oberst."
„Was?" je kriknil.
In dobro minuto se je na ves glas krohotal. Potem je na dušek zvrnil kozarček žganja in vrček piva. Njegov ustrojeni obraz je zardel in v očeh so se mu kresale iskre.
»Čakaj," je spet zavpil. »Tole reč morava pa res pripeljati do konca. Kolikokrat, praviš, da si?"
»Dvakrat, Herr Oberst."
»In obakrat z isto?"
»Nein, Herr Oberst."
In z zlagano osuplostjo je dvignil pipo proti stropu.
»Saj, ti si pravi... Kako se že temu reče?... No, saj ni važno ... Pravi... Don Juan, če se ne motim .,. Tako
torej, vsakokrat z drugo! In po enkrat z vsako! Ha, ha, ha... Ubožicil... In kaj sta ti rekli?"
Kolikor mogoče hitro sem zamomljal:
»Prva je pravzaprav preveč govorila, druga pa je bila moja stanodajalka."
»Takšna je torej ta reč!" je vzkliknil von Jeseritz ter nanagloma izpraznil še en kozarček žganja in še en vrček piva. »Odlična domislica, tale stnodajalka! Udobno kot le kaj! Vsa postrežba doma!"
»In prav zaradi tega,” sem nadaljeval z drhtečim glasom. »Bal sem se, da bi to postala razvada ..."
In zakrohofal se je, ko da se ne bo nikoli več ustavil.
»Herr Oberst," sem rekel s trdnim glasom. »Ni moja krivda, če nisem tako čutne narave."
Pogledal me je. Kazalo je, da ga je moja misel osupnila, in prenehal se je krohotati.
»Takšna je torej ta reč," je rekel z zadovoljnim obrazom. »Z jezika si mi vzel ta izraz. Nisi čutne narave, to je tisto! Za tem grmom tiči zajec! In ženske so ti zoprne. Da, da, poznal sem takšne konje ..."
Naslonil se je na kamin, znova zapalil pipo in s sitim obrazom rekel:
»Kljub vsemu temu pa ne vidim razloga, zakaj se ne bi maral oženiti."
Debelo sem ga pogledal.
»Ampak, Herr Oberst, zdi se mi . .."
»Tralala, nič se ti ne zdi! Ko se boš oženil, ne bom' štel, kolikokrat si jo naskočil, nicht vvahr? Če boš v petih letih zaprskal samo po enkrat, boš lahko imel pet otrok, in to je vse, kar domovina zahteva od tebe! Nein, nein? Res ne vidim razloga, zakaj se ne bi maral oženiti!"
Zavrtal se je z očmi vame, jaz pa sem pogledal sfraro in rekel:
(Se nadaljuje)
»Poročil se bom s teboj, ko boš opravila svojo nalogo,« je rekel višji oficir nemške vojaške obveščevalne službe.
Bila je čudovita ženska in črni lasje so ji padali po ramenih; pogledala ga je z angelskim nasmeškom, nasmeškom, ob katerem se je topilo srce že tolikim moškim.
»Saj se ne bi norčeval iz mene, kaj, Hans?« je odgovorila s toplim, nekoliko razkavim glasom.
»Častno besedo ti dam, Carmen,« je odvrnil, se nagnil k njej ter jo potrepljal po licu. »Vem, da ti ne bo spodletelo. Ti podatki bodo za Reich kar najbolj pomembni. Heil Hitler!«
menil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Šest tednov kasneje je Francija kapitulirala in ko so nacistične čete zmagoslavno vkorakale v Pariz, so Carmen osvobodili.
Razen tega spodrsljaja je bila Carmen Mory dobro služila svojim nemškim gospodarjem. Gestapo je uvidel, da bi bila lahko še koristna. S svojo inteligenco in odličnim znanjem francoščine, holandščine in angleščine bi lahko napravila Fiihrer-jevi obveščevalni službi še neprecenljive usluge. Zato so jo z letalom prepeljali v Berlin, ker so jo odpeljali v urad šefa Gestapa Reinharda Heidricha.
Carmen Mory so premestili v pro-sulo koncentracijsko taborišče Ra-vensbriick, ki je ležalo na severu Nemčije, kakih 80 kilometrov daleč od Berlina. V taborišču se je izdajala za politično interniranko«. Njena naloga je bila, da je poročala svojim nadrejenim o obnašanju in pogovorih žensk iz vplivnih družin iz zavezniških držav. Med interniran-kami je bila tudi nečakinja generala de Gaulla. Carmen se je tu spoznala z SS-Sturmbannfiihrerjem Fritzem Suhrenom, grobim, moči in oblasti željnim človekom, ki je bil komandant taborišča.
Carmen Mory so imenovali za na-
Ungel za pekel
Ženska je pokimala. Nasmeh ji je omilil poteze in ni bilo videti, da ima dvaintrideset let.
»Ne, Hans, ne bo mi spodletelo. Preveč dobro si me pripravil, da bi se to zgodilo,« je odgovorila ter se zasmejala. »Jutri ob tem času bom v Parizu... v hotelu George V.«
»Srečno,« je zamrmral njen spremljevalec ter ji z občudujočim pogledom sledil, ko je z ljubkim, manekenskim korakom stopila skozi vrata.
Carmen Marie Mory, najbolj znana nemška vohunka izpred vojne, ki si je s svojo kratko toda proslulo kariero pridobila vzdevek Črni angel, se je pripravljala na svojo najpomembnejšo nalogo. To se je dogajalo v letu 1938, ko je Hitler zasedel Avstrijo ter Sudete, v letu miin-chenske krize. Carmen, ki se je bila izšolala v nacistični vohunski šoli, je dobila nalogo, naj razkrije skrivnost Maginotove linije, te tako imenovane nezavzetne trdnjave, ki se je raztezala od švicarske do belgijske meje. Toda za tako zapeljivo, sposobno in prekanjeno žensko, kakor je bila Carmen, ta naloga ni pomenila kdove kakšne težave.
Ker so ji bili na voljo neizčrpni viri sredstev, si je lahko utrla pot v najpomembnejše kroge francoske prestolnice. Postala je priljubljena in zelo iskana prijateljica številnih francoskih oficirjev kakor tudi nekaterih visokih osebnosti s Quai d,Orsa-jz. Kdaj pa kdaj se je odpravila na Kratko pot do kakega mesta ali vasi v bližini Maginotove linije, vendar ni šla nikdar dvakrat v isti kraj. Sčasoma ji je uspelo, da si je nabrala vrsto podatkov o tem slavnem sistemu podzemeljskih vojašnic, ki so bile povezane s hodniki, po katerih so krožili električni vlaki. Zvedela je tudi, kje so minska polja, protitankovske ovire ter druge skrite zapreke, ki naj bi preprečile dostop k obrambni črti; prav tako je vedela, kje so onstran linije strateške točke, ki naj bi po mnenju Francozov zadržale sovražnika ter ga celo prisilile, da bi izdal svoje položaje. Vsako najmanjšo informacijo, ki jo je dobila, je v šifriranem tekstu poslala z radijskim oddajnikom svojemu zaročencu, oficirju nemške obveščevalne službe, ki je živel v Munchenu. Kot plačani agent Tretjega Reicha je odlično opravljala svoje delo... ■do dne, ko se je nevede izdala.
Nekega večera leta 1939, ko se je vsa Francija spraševala ali bo vojna, ■se je Carmen predolgo zadržala v baru hotela George V, kjer je bila že priljubljen in zelo spoštovan gost. 'Bila je tudi nekoliko preveč pila; družbo sta ji delala dva francoska oficirja, ki jima je povedala več kot bi bilo pametno, zlasti še, ker ni vedela, da sta oba v resnici agenta francoske obveščevalne službe. Tu so lo namreč že nekaj časa sumili, da je nacistični agent. Ta večer je potrdila te sume z nekaterimi odgovori na videz brezpomembna vendar skrbno pripravljena vprašanja, ki sta jih oba oficirja spretno vpletla v pogovor.
Naslednji dan so jo aretirali ter jo odpeljali v zapor Petite-Roquette v pariškem predmestju. V tem zaporu ?-a ženske je bila do aprila 1940. Na-to je prišla pred vojaško sodišče, ki Jt> je obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Vendar obsodbe niso nikdar izvršili. Predsednik Lebrun, ki je bil že star 'n zmeden od Hitlerjevega bliskovi-,ega napada na Francijo, je spre-
»Dobrodošli v domovini, Fraulein,« je pozdravil ter togo stal za svojo pisalno mizo, medtem ko je z očmi cinično premeril obiskovalko. »Srečo imate, da ste še živi.«
»Hvala,« je odgovorila ponižno. »Nikdar ne bi bila smela dopustiti, da so me prijeli. To je neodpustljiva napaka.«
»To je preteklost, ne govorimo več o njej,« je odvrnil Heydrich ter zavrnil njeno opravičevanje s široko kretnjo. »Drugo delo imamo za vas.«
Govoril je že skoraj s prijaznim glasom. Carmen je vedela, da so druge agente poslali v koncentracijska taborišča zaradi manjših napak kakor je bila njena, vedela pa je tudi, da je na svobodi lahko veliko bolj koristna kakor za bodečo žico. Nemci so v nekaterih nevarnih krajih potrebovali ljudi njenega kova.
»Pošiljam vas v Belgijo in Holandijo,« je nadaljeval Heydrich. »Vaša naloga je, da se izdajate za člana Odpora; pridobiti si morate zaupanje vodij tajnih organizacij. Ugotoviti morate, kdo so ti vodje, kako in kje delajo. Gestapo bo sposkrbel za ostalo,« je dodal in na ustih mu je zaigral krut nasmešek. »Vse hočemo vedeti o teh ljudeh, kakšne družine imajo, kakšne stike z dopisniki... zlasti še o njihovih družinah. Tako!«
Carmen je počasi vstala. Občutila je veliko olajšanje, saj je vedela, da bi se bil lahko razgovor odvijal v povsem drugi smeri.
»Ne bom vas razočarala, gospod Heydrich. Ta naloga mi povsem u-streza. Kdaj naj pričnem?«
»Pojutrišnjem zgodaj zjutraj boste dobili vse potrebne dokumente. Izdajali se boste za Francozinjo, ki je ušla iz Pariza. Ker odlično govorite ta jezik, vam to bržčas ne bo delalo preglavic.«
Ta nova naloga je v resnici odlično ustrezala Carmen Mory. Pripomogla je, da so prijeli številne Belgijce in Holandce, ki so delovali proti okupatorju.
Njena prva žrtev je bila neka belgijska daktilografka, ki je delala v neki pisarni v Bruslju. Imela je šele sedemnajst let; brata so ji ubili med nemško invazijo. Carmen jo je ovadila Gestapu in prijeli so jo nekega večera, ko je nesla šifrirano sporočilo od ene skupine pripadnikov odporniškega gibanja k drugi. Gestapovci so jo odvedli in nihče je ni več videl. Nihče ne ve, koliko moških in žensk, hrabrih patriotov, ki so se borili proti okupatorju, je Carmen Mory ovadila.
Ker je tako uspešno delala, je Carmen postala zelo samozavestna, skoraj predrzna in nekega dne se je v Amsterdamu sporekla z nekim gestapovskim oficirjem. Ta jo je obtožil, da zapira oči pred obnašanjem nekaterih ljudi, ki bi jih bila morala razkrinkati. Sumil je celo, da si Fraulein Mory ustvarja dodatni zaslužek z dvojnim vohunstvom češ da ovaja samo male ribe, vodje na pusti pri miru. Sicer ji tega ni rekel naravnost, vendar je bilo iz njegovih očitkov povsem jasno videti, kam meri.
Posledica tega prepira je bilo skrivno poročilo Heydrichu. Sef Gestapa ga je primerjal s starejšimi predvojnimi, pa tudi novejšimi poročili. Nobenega dvoma ni bilo, da je ta izredno sposobna ženska napravila Reichu neprecenljive usluge. Hey-drich je sklenil, da ji bo zaupal novo nalogo.
čelnico nekega bloka. Ta položaj jo je še spodbujal v sadistični želji, da bi vladala ter strahovala druge in-terniranke. Ni se mogla upirati temu nagonu in zaradi svoje divje krutosti si je pridobila vzdevek Črni angel. Pomagala je paznicam izvrševati »vodno kazen«, ki je obstajala v tem, da so privezali jetnice na mizo ter jim namakali glavo v vedro z ledenomrzlo vodo, dokler niso priznale. Z usnjenim bičem je pretepala tiste ženske, ki so bile preveč izmučene, da bi lahko delale. Ko so ji nekega dne naročili, naj spravi iz
barake dvajset umirajočih žensk, jih je za lase zvlekla skozi vrata.
Štiri leta je Carmen Mory mučila jetnice v Ravensbriicku ter vohunila za njimi. Toda ko so v zadnjih dneh vojne ruske čete osvobodile taborišče, je Fritz Suhren s svojimi pomagači zbežal; Carmen se je nekaj tednov skrivala, nato pa je pobegnila iz sovjetske cone ter se predala britanskim oblastem v Schwerinu. Njenih starih gospodarjev ni bilo več in vedela je, da od Rusov ne more pričakovati nikakega usmiljenja. Angleži so bili bolj prijazni in dojemljivi.
Ker je imela še vedno svoj ponarejeni francoski potni list, je izjavila, da je preživela vojna leta v taborišču v Ravensbriicku kot interniran-ka. Predlagala je Britancem, da jim bo pomagala pri iskanju svojih nekdanjih paznic, ki so vse izginile. Britanci so sprva nekoliko oklevali, vendar se jim je zdelo, da ji lahko verjamejo. Sklenili so, da si bodo pomagali z njo.
Za Britance je delala pet mesecev. Imela je fenomenalen spomin in natanko se je spomnila imen, funkcij in opisov skoraj vseh vodij Gestapa v Nemčiji. Po njenih informacijah so zaprli veliko njenih pajdašev, med njimi tudi nekatere, ki so delali z njo v Ravensbriicku.
Nekega dne je mirno stopila v glavni štab ter skromno izjavila:
Odkrila sem Fischerja. Dela v neki vasi blizu Mindena pod drugim imenom.«
Fischer je bil star nacistični zdravnik, ki je bil znan po tem, da je mu-
Anekdote
Pevec Jan Kiepura se je vračal s turneje in se v vlaku seznanil z zelo prijaznim sopotnikom. Ko sta se pred domačim kolodvorom poslavljala, mu je ta dejal: »Zares me je zelo veselilo, da sem se z vami seznanil!"
Znameniti tenorist se je naklonjeno nasmehnil in odvrnil: »Doma je pač povsem drugače kot v tujini. Ali mi verjamete, da me je v Ameriki nekdo vprašal, kdo da sem! Mene je to vprašal! Prav na kratko sem mu odgovoril, da sem Kiepura in mu obrnil hrbet."
Prijazni sopotnik se je na ves glas zasmejal: »Imenitno! Zares dobra šala! — In kako se v resnici pišete!”
•
Paderewski je svoji učenki naročil naj odigra Schubertovo sonato. Preden je mlada dama sedla h klavirju, ji je mojster razložil, da je skladatelj, ko je ustvarjal to sonato, mislil na neko žensko in jo tudi posvetil nedosegljivi jubezni. Učenka je začela igrati, toda slavni pianist jo je zgrabil za roko: »Nehajte, nehajte! Rekel sem vam, da je mislil na ljubico, vi pa igrate tako, kakor da bi mislil na taščo."
•
D Alambert je bil intimen prijatelj mademoiselle de Lespl-nasse in madame Geoffrin. Ko sta obe skoraj hkrati umrli, je rekel neutolažljivi d‘Alambert:
»Vsako jutro sem redno preživel pri madame Geoffrin, vsak večer pa pri mademoiselle de Lespinasse. Zdaj moje življenje nima več jutra ne večera."
•
S starim prijateljem sta obnavljala spomine. Paderewski je porogljivo omenil: »Petnajst let sem potreboval, da sem prišel do prepričanja, kako nimam daru za glasbo."
»In kaj si potem storil!" ga je vprašal prijatelj.
»Nič. Bilo je že prepozno; medtem sem postal slaven.
•
Med vajo v gledališču je William Shakespeare izza zastora slišal, kako se je igralec, ki je vadil vlogo Richarda III. dogovoril za sestanek z lepo mlado damo. »Ob desetih z geslom Rihard III.", mu je rekla lepotica.
Veliki dramatik, ki je močno čislal nežni spol, je potrkal četrt ure prej, povedal geslo in — bil sprejet.
Ob desetih je znova trkalo. Shakespeare je odprl okno in z milim glasom vprašal, kdo je.
»Richard III.", je povedal glas.
»Prepozno!", je zaupno dejal dramatik „William Osvojeva-lec je trdnjavo že zavzel."
Shakespeare je v gledališču igral kralja. Tik ob odru je v loži sedela angleška kraljica Eizabeta, ki je poskušala zmesti »kralja" Shakespeara in je spustila na oder svoj robček. Ta pa je dostojanstveno ukazal oprodi: »Poberi tamle robček naše sestre!”
•
Angleški komponist Benjamin Britten se je dolgočasil v družbi, pa je pričel listati neki filmski časopis. Pri enem članku se je z zanimanjem ustavil. Ameriški slikarji so opisovali, kako si zamišljajo idealno žensko:
»Idealna ženska mora imeti nos Brigifte Bardot, usta Rite Hayworth, oči Lane Turner in brado Grace Kelly.”
Britten je odvrgel časopis in zamomljal:
»Oh, kako bi bil srečen, če bi lahko vzel samo tisto, kar so slikarji odvrgli."
čil, pohabil in celo usmrčal jetnice, na katerih je delal strahotne poskuse.
Angleški agenti so naložili Carmen na hiter avto ter se odpeljali v vas, kamor se je bil zloglasni zdravnik skril. Inscenirali so nezgodo ter ga tako zvabili iz hiše. Carmen je kazala očitno zadovoljstvo, ko so angleški agenti nenadoma pomolili Fischerju pištole pod nos.
Nekoč drugič je morala spremljati oficirje britanske obveščevalne službe v neko taborišče Luftwaffe, da bi morda prepoznala kakega zločinca. Malomarno je stopala skozi nekdanjo operacijsko dvorano, kjer so sedeli mrkih obrazov moški in ženske. Nenadoma je opazila, da neko dekle skuša na skrivaj predati prega-njen listek svoji sosedi na drugi strani mize. Z bliskovito kretnjo je Carmen zgrabila listek. Odvila ga je ter prebrala edino besedo, ki je bila napisana na njem v nemščini: Židinja.
»Torej sem Židinja, kaj?« je rekla z zaničljivim glasom.
Kot kača, ko ugrizne, je švignila njena pest ter zadela dekle med oči. Dekle je omamljena padla po tleh in preden se je lahko kdorkoli vmešal, se je Carmen pognala vanjo ter jo ob plohi nemških kletvic brcnila naravnost v obraz.
Ironija usode je hotela, da jo je ta strastni sadizem, ki se mu očitno ni mogla upirati, naposled tudi pogubil. Nekega dne, ko je spremljala motorizirano patruljo angleških obveščevalcev, je nenadoma opazila neko žensko, ki je bila pripadnica esesov-ske straže v Ravensbriicku. Sunkovito se je sklonila naprej, zgrabila za volan ter ga zasukala tako, da je vozilo zapeljalo na pločnik ter se ustavilo tik pred preplašeno žensko.
Carmen je skočila na pločnik ter se postavila pred njo.
»Binz. Dorothea Binz!« je vzkliknila z zmagoslavnim glasom.
Ženska je za hip obstala kot oka-menela od strahu. Komaj ji je uspelo, da je razprla ustnice:
»Mory!« je zamrmrala.
Prestrašeno obnašanje ženske je dalo britanskim oblastem misliti. Dobro so poznali žalostno slavo te nekdanje paznice iz Ravensbriicka. Toda zakaj bi se bila potem prestrašila, ko je zagledala Carmen Mory, ko pa je ta vendar trdila, da je bila v taborišču internirana? Binzovo so strogo zaslišali in počasi je prišla resnica na dan. Kmalu so presenečeni britanski obveščevalci zbrali zajetno mapo o strahotni dejavnosti Carmen Mory in to tako v letih med vojno, kakor tudi o njeni vohunski karieri od tistega dne, ko so jo leta 1938 poslali v Pariz, da bi razkrila skrivnost Maginotove linije.
Britanska obveščevalna služba je ugotovila, da jim ne more biti več koristna. To mednarodno pustolovko, ki je poznala vse ukane svoje obrti, so zavezniki iskali s prav tako vnemo kakor tiste, ki jih je pomagala izslediti. Njena mapa je bila ravno tako črna kot vse ostale, ki jih je pomagala polniti.
Carmen Mory so aretirali in pridružila se je drugim vojnim zločincem, ki so bili zaprti v zaporu Alto-na v Hamburgu.
Spomladi leta 1947 so jo skupno s petimi drugimi ženskami, obsojenimi na smrt, odpeljali v Altono ter jo zaprli v celico smrti.
Ker je bila po rodu švicarska državljanka, (na procesu je celo izjavila, da je bil njen oče zelo veren kalvinist), je preko švicarskega konzulata v Hamburgu poslala prošnjo švicarski vladi, naj zahteva odložitev njene usmrtitve, dokler ne bi pravne oblasti v Bernu temeljito proučile njenega primera. Vendar ji ni nič pomagalo. V torek, 8. aprila, pet dni po obsodbi, so ji sporočili, da je njena prošnja zavrnjena.
Vendar ni pokazala niti najmanjših čustev. Nekaj trenutkov je nepremično in molče stala.
»Ne bodo me obesili,« je rekla naposled s komaj slišnim glasom.
»Carmen Mory ne bodo obesili.«
Paznica, ki ji je bila prišla povedat novico, je odšla. Zvečer je Carmen zahtevala, naj ji prineso copate. Sicer so vsak večer odnesli jetnicam vso obleko, vendar so ji izjemoma ustregli. Paznica, ki je prinesla copate, seveda ni vedela, da je pod podlago ene copate skrita britev. Naslednje jutro so našli Carmen Mory mrtvo na postelji. Prerezala si je bila žile na zapestju ter izkrvavela.
Is'J B i | a 0 J
v-e^vc/ruc^
SVETOVNA RAZSTAVA EXPO 67:
Pogled v Montreal, največje mesto Kanade
Že mesece sem je v Motrealu, največjem mestu Kanade, velik vrvež. Ta vrvež bo v prihodnjih tednih in mesecih že narasel, kajti prejšnji teden je bila na obeh otokih reke sv. Lorenca odprta letošnja svetovna razstava Expo 67, ki bo ostala odprta do 27. oktobra tega leta. Z njo bo Montreal letos največje mednarodno srečevališče, saj sodeluje na razstavi pod geslom „Človek in njegov svet” nič manj kot 70 držav zemelj* ske oble.
Expo 67 bo prikazala sedanji položaj svetovnega gospodarstva, tehnike in znanosti. Vsaka država bo na njej pokazala svoje najnovejše dosežke in posebnosti. Zato bo letos o Montrealu še veliko govora in pisanja, vsled česar se hočemo danes omejiti na kratek opis tega velemesta in na vprašanje organizacije take razstave.
Današnji Montreal s svojimi 2,4 milijona prebivalci je sedmo največje mesto na ameriški celini. Njegov položaj ob mogočni reki sv. Lorenca, tisoč milj daleč od Atlantika in približno enako daleč od ameriških velemest ob Velikih jezerih je napravil Montreal za največje kanadsko pristanišče. Samo mesto Montreal pa spričo svojih ogromnih zgradenj in drznih projektov hkrati izraža močno dinamiko današnjega tehničnega napredka. V potrdilo tega je dovolj, če omenimo, da je leta 1965 vrednost novih gradenj v tem mestu predstavljala vrednost 300 milijonov dolarjev, kar je polovica vrednosti novogradenj drugače veliko večjega New Yorka. Če pa upoštevamo še gradnje za Expo 67 in veliko podzemeljsko železnico, katere dolžina znaša 34 km, naraste vrednost gradenj v Montrealu na višino 2 milijard dolarjev ali okroglo 52 milijard šilingov.
Podzemeljska železnica v Montrealu bo v kratkem zgofovljena. Druga tehnična posebnost tega velemesta je njegova „dvo-nadstropnost". Pod zemljo mesta je namreč 5,5 km dolga fronta trgovin, restavracij, barov in gledališč, ki so na voljo obiskovalcem, ki se hočejo otresti trušča mestnega prometa. Tako je torej že sam Montreal zanimivost zase, in to zelo redka.
Toda to ni vse. Njegova posebnost je še v tem, da je Montreal za Parizom največje
francosko mesto, čeprav je v Kanadi. Od njegovih prebivalcev je namreč 80 odstotkov Francozov, Angležev je le 10 odstotkov, ostalih 10 odstotkov pa odpade na druge narodnosti.
Po svojem obsegu bo Montreal orjaško prireditev Expo 67 zmogel. Kanadčani so se na njo dobro pripravili. Ob strani pa jim stoji Mednarodni razstavni biro v Parizu, ki je posebna organizacija velesejemskih mest in ki ima bogate izkušnje od zadnjih svetovnih razstav, ki jih je pripravil. Toda enostavna organizacija poteka razstave in srečanj, ki bodo z njo povezana gotovo ne bo. V tem času bo v Montrealu 300 raznovrstnih kongresov in vsaka sodelujoča država bo imela svoj nacionalni dan. Avstrijski dan bo 12. maja. Tedaj bo v Montrealu gostovala dunajska državna opera. Tudi druge države bodo poslale v Montreal svoje skupine. Amerika bo poslala svojo Metropolitan opero, Sovjetska zveza Bolšoj teater ter zbor Aleksandrov iz Moskve. Gost v Montrealu bodo tudi še Češka filharmonija iz Prage, Milanska Scala, Covent Garden iz Londona in Sarah Pernhard iz Pariza, da navedemo samo najbolj znamenite med njimi. Tekom Expo 67 pa se bodo v Montreal podali tudi številni državniki na čelu z ameriškim predsednikom in sovjetskim premierom.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne odda)«: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav nate
—	10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 6. 5.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost —
14.15	Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 16.00 Poznoš Koroško — 17.00 Koroške pesmi —
18.00	Kulturni razgledi — 18.20 Glasba za delopust —
19.30	Dnevnik dunajskih slavnostnih tednov — 20.20 Kulturni dnevi v Berndorfu.
Nedelja, 7. 5.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi —
11.00	Koncert v zelenem —	12.45 Ogledalo Mestnega
gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 19.45 Govori koroški deželni glavar
—	20.10 Postaja brez imena — 21.15 Iz zaboja za plažo. Ponedeljek, 8. J.: 8.15 Kopališki zdravnik dr. Grasler,
roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Tričtrač — 18.00 Nasobem — 19.30 XY ve vse — 20.20 Vsakdanji problemi — 20.35 Vedri ljudje so veselje —
21.20	Veselo petje, veselo zvenenje.
Torek, 9. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Močna ljubezen — 15.45 Black in Kadol, živalska zgodba — 17.00 V koncertni kavarni — 18.15 Koroške založbe
—	19.30 Dnevnik dunajskih slavnostnih tednov — 20.20 Vrnitev prvorojencev, slušna igra — 21.35 Pesem za lahko noč.
Sreda, 10. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zborovska glasba — 15.45 Sociološke funkcije domovinskega romana — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Nebo je polno zvezd — 20.20 Orkestralni koncert.
Četrtek, 11. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Siegrid Linke, koroški avtor — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Delavska oddaja —
18.15	Gremo v planine — 19.30 XY ve vse — 20.20 Bodi
LU
<£
OC
ta
iz aluminija
za vrt in okrog doma
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9191 tel. (0-42-1«) Iti
pozdravljena, kraljica — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 12. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Umetnostni pogovori — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Iz deželnega izobraževalnega načrta — 18.15 Pri koroških zborih — 19.30 Dnevnik dunajskih slavnostnih tednov — 20.20 Spored iz orehove lupine.
II.	PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 6. J.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 Iz hleva za konjičke — 15.30 Koncert dunajskih simfonikov
—	17.10 Koncert na trgu — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Nepopolni vrtnar —
20.15	Avstrijska hitparada.
Nedelja, 7. 5.; 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Kot bi bilo nekaj mojega — 17.10 Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 18.30 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Glasbeno svetovno gledališče — 21.00 Za sedemdesetletnico Rudolfa Henza.
Ponedeljek, 8. 5.: 6.20 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 15.35 Evergreens — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Pogled v literarne revije — 19.30 Figarova svatba, opera.
Torek, 9. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Kralko in jasno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Glasbeni feljton — 15.35 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja —
17.15	Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Večer z avtorji — 19.30 Pozna? svet — 20.30 Glasbene šarade — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 10. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih —
13.30	August Pepock — 15.35 Glasba Nica Dostala —
16.00	Otroška telovadba — 16.15 Otroci, pojemo za vas
—	17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Kako revno bi bilo življenje brez spominov — 20.00 Vseh devet.
Četrtek, 11. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dnevnik dunajskih slavnostnih tednov — 13.30 Ob 85. obletnici rojstva Josepha Marxa — 14.15 Pomembni orkestri — 15.35 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja —
17.15	Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Mi smo na poti — 19.30 Mladinski magazin — 20.30 Moderna operetna glasba — 21.15 Ob 250. obletnici rojstva Marije Terezije.
Petek, 12. J.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov —- 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Orkestralni koncert
—	15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Otroška ura —
17.15	Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Podoba zgodnjega ekspresionista — 19.30 Vrag je odnesel, tragikomedija — 21.00 Pisane melodije — 21.45 Mi in gore.
Slovenske oddaje
Sobota, 6. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 7. 5.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 5.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.15 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 9. 5.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Koroška kulturna panorama.
Sreda, 10. 5.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 11. 5.: 14.15 Poročila, objave — S popevko okrog sveta.
Petek, 12. 5.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Zena in dom.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 96,9 MHz.
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vos — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 6. 5.: 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Popevke na tekočem traku — 12.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 12.10 Simfonieta Jurija Gregorca — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Koroški dirigent Foltej Hartman — 17.35 Portreti mladih — 18.15 Izbrane strani iz svetovne solistične in ansambelske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino
—	22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 7. 5.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Primi ga, če ga moreš, otroška radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Operetna glasba — 14.20 Humoreska tedna — 15.05 V svetu opernih melodij — 16.00 Velika dnevna glasba, radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Orfej in njegova pesem na zelenicah Pada — 22.15 Glasba ne pozna meja.
Ponedeljek, 8. 5.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Cicibanov svet — 10.35 Vsakdanja izgnanstva, podlistek
—	11.15 Orkestralna glasba — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Pihalni orkestri — 14.35 Voščila
—	15.30 Zbora »Loški glas' iz Loke pri Zagorju in »Lipa" iz Ajdovščine — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.45 Družba in čqs —
20.00	Ciril Kondrašin v Ljubljani — 21.30 Pesem godal.
Torek, 9. 5.: 9.05 Praznični pomenki, otroška oddaja
—	9.55 Gozdovi pojo — 11.15 Revija zabavnih melodij — 12.10 Po lepi slovenski deželi — 13.30 Partizanska vojska
—	14.05 Prizori iz slovanskih oper — 15.00 Izbrali smo za vas — 16.00 Slovenska popevka in njena pot — 17.05 V svetu operetnih melodij — 18.00 Solistične skladbe —
18.30	Novost iz naše diskoteke — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Cavka, radijska igra — 21.10 Slovenski ansambli in solisti zabavnih melodij.
Sreda, 10. 5.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Pomladni plesi	—	10.45	Človek	in zdravje — 11.15 Jef-
tejeva prisega	—	12.10	Dvajset	minut s pevci zabavne
glasbe — 12.40 Noč na Kleku — 14.35 Voščila — 15.30 • Pianist Aci Bertoncelj — 17.05 Mladina sebi in vam —
18.15	Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Don Juan, opera.
Cetrlek, 11. 5.: 9.25 Kvintet Niko Štritof — 10.15 Z našimi solisti po popularnih operah — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov	—	12.10	Domoči	ansombli — 12.40 Chopinova glasba	—	14.05	Pisana	orkestralna galerija —
15.30	Zvočni razgledi — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Odlomki iz opere .Aida' — 18.45 Jezikovni pogovori —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 12. 5.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo mladinski zbori — 10.35 2rtev nedolžnosti, roman — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Vzhodnonemški zabavni ansombli in orkestri — 12.40 Pihalne godbe — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Klasiki zabavne glasbe — 18.50 Kulturni globus — 20.00 Akademski pevski zbor — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Lepe melodije — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3,
96.1	in 100,5 MHz.
Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Šport. Sobota, 6. 5.: 12.10 Tržaške ulice in trgi — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino —
16.20	Pregled italijanske dromatike — 19.10 Družinski obzornik — 19.25 Zabavni ansambli na radiu Trst — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 7. 5.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Zlodjevi stolpi, drama — 18.30 Sodobne črtice in novele — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 8. 5.: 12.10 Liki iz noše preteklosti — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar —
19.00	Tržaški pripovedniki — 21.00 Kulturni odmevi.
Torek, 9. 5.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Iz koncertov Radia Trst —
19.00	Plošče za vas — 20.35 Kralj Roger, opera.
Sreda, 10. J.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Deželni zbori — 20.35 Simfonični koncert.
Cetrlek, 11. 5.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 20.35 Slepi potnik, ki ga ni bilo, drama.
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava; 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgebor, Verleger und Eigentumer:	Zentralverband
slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur:	Blaž Singer)
Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschriften an; 9021 Klogenfurt, Postfach 124.
TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO:
Kriminalne zgodbe in povesti
■	Edgar Wallace: GROZOVITEŽI,
204 str., br. 42 šil.
e George H. Coxe: NEVABLJENI GOST,
108 str., pl. 18 šil. ■Arthur Conan Doyle: SHERLOCK HOLMES, dve knjigi skupaj 220 str., pl. 30 šil.
■	Zilahy Lajos: NEKAJ PLAVA PO VODI,
104 str., br. 18 šil.
■	C. S. Forester: ODLOŽENO PLAČILO,
116 str., br. 10 šil.
■	Karel Polaček: GLAVNA RAZPRAVA,
184 str., br. 24 šil.
■	Edgar Wallace: PONAREJEVALEC,
212 str., br. 42 šil.
■	Claude Aveline: DVOJNA SMRT FREDE-
RICA BELOTA, 96 str., pl. 18 šil.
■	Arthur Conan Doyle: PRIGODE SHER-
LOCKA HOLMESA, 216 str., br. 38 šil.
■	Helen Reilly: HIŠA NA SAMEM,
124 str., br. 10 šil.
■	Edgar VVallace: RDEČI KROG,
176 str., br. 22 šil.
■	B. Traven: ZARES KRVAVA ZGODBA,
88 str., br. 10 šrl.
■	Georges Simenon: MAIGRETOV MRT-
VEC, 168 str., br. 12 šil.
■	Raymondo Radiguet: VRAG V TELESU,
92 str., br. 16 šil.
■	John Dickson Carr: SPEČA SFINGA,
196 str., br. 22 šil.
■	Arthur Conan Doyle: VRNITEV SHER-
LOCKA HOLMESA, 184 str., br. 28 šil.
■	Edgar Wallace: KRIVDA DRUGEGA,
100 str., pl. 18 šil.
■	D. A. Rayner: SOVRAŽNIK V GLOBINAH,
92 str., br. 10 šil.
■	Karl Zuckmayer: GOSPODAR NAD ŽIV-
LJENJEM IN SMRTJO, 84 str., br. 13 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti.
KNJIGARNA „ N A Š A KNJIGA” CELOVEC, WULFENGASSE
AVSTRIJA
Sobota, 6. 5.: 17.03 Stališče — 17.35 Črno na belem
—	18.00 Mojstrska šola za avtomobiliste — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Halo, mister Moss — 22.20 Bančni rop stoletja, kriminalka.
Nedelja, 7. 5.: 17.03 Velika dirka — 17.30 Svet mladine — 18.00 Počitnice na otoku vran — 18.25 Tropski čar — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport —
20.20	Mladinski sodnik — 21.55 Predarlska.
Ponedeljek, 8. 5.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Žirafa iz Pariza — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Rjavi medved —
21.00	Telešport 20.00 Shujšati, potreba časa.
Torek, 9. 5.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Salmo, kulturni film — 19.13 Mathias Wiemann pripoveduje —
19.30	Cas v sliki — 20.15 Horizonti —- 21.00 Maškarade.
Sreda, 10. 5.: 11.03 Rjavi medved — 11.50 Telešport — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 19.00 Podobe iz Avstrije
—	19.30 Cas v sliki — 20.15 Sanje potujejo okoli sveta
—	21.25 Kaj pravite k temu.
Četrtek, 11. 5.: 10.03 Kaj lahko postanem — 11.00 Poleti k drugim planetom — 12.00 Britanske literarne revije
—	18.35 Italijanščina za začetnike — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Mož iz Melbourna, igra — 21.50 Prometni razgledi.
Petek, 12. 5.: 11.03 Gilbert Becaud v Moskvi — 18.35 Svatba, tragikomedija — 19.00 Televizijska kuhinja —
19.30	Cas v sliki — 20.15 Jeklena mreža — 21.05 Monologi svetovne literature — 22.15 Sedem dni časovnih dogajanj.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 6. 5.: 15.00 Tekma v tenisu za Davisov pokal
—	17.55 Obzornik — 18.30 Oživele kronike — 19.15 Popularna baletna oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Nepozabni poleti — 21.30 Serijski film.
Nedelja, 7. 5.: 9.30 Valček kontra polki — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat zakaj — 11.30 Pustolovščine z Južnega morja — 12.00 Konferenca — 14.30 Tekmovanje v tenisu za Davisov pokal — 15.30 Tekmujte z nami — 17.10 Pery Mason, film — 18.00 Karavana — 18.30 Po poteh partizanske Ljubljane — 19.00 Kompromis —
20.00	Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja. Ponedeljek, 8. J.: 10.40 Ruščina — 16.35 Posnetek tekmovanj v Speedwayu — 17.00 Mali svet — 17.25 Risanke
—	17.40 Kje je, kaj jo — 17.55 Obzornik — 18.15 Lepe pesmi so prepevali — 18.45 Znanost in tehnika — 19.05 Or. Anton Slodnjak — 19.15 Tedenski športni pregled —*
20.00	Dnevnik — 20.30 Za njegovo dobro, drama — 21.30 Resna glasba — 21.45 Korak s časom.
Torek, 9. 5.: 18.30 Torkov večer — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 Obzornik — 20.00 Ograda, film — 21.30 Kulturna tribuna.
Sreda, 10. 5.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Na deveti otok — 17.30 Vaše prijateljice živali — 17.55 Obzornik — 18.15 Združenje rado-vodnežev — 19.00 Na sedmi stezi — 20.00 Dnevnik —■ 20.37 Mojstri in vzorniki — 21.35 Jazz festival na Bledu. Četrtek, 11. 5.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk
—	17.10 Vijavaja ringaraja — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinska tribuna — 18.35 Po izbiri — 19.00 Dežurna ulica — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Manon Lescout, opora.
Petek, 12. J.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.00 Lutkovno gledališče Zadar — 17.55 Obzornik — 18.15 Brez parole — 19.05 Izgubljene iluzijo
—	20.00 Dnevnik — 20.37 Ekran na ekranu — 21.35 Predstavljajte si.