EVANGELIČANSKI
KALENDARI
na 1935. návadno leto.
XIV. LETNI TEKAJ.
Vödáni po
PREKMURSKOJ EVANGELIČANSKOJ SINJORIJI.
Čisti dobiček se na cerkvene dobre cíle obrnè.
Stampano v Prekmurski Tiskárni, odgovoren Hahn Izidor v Murski Soboti.
DR. LUTHER MÁRTON
Potrêbna znànja na 1935. leto.
Od račùnanja vrêmena.
Krstšanskoga vrêmena račùnanja tekôče 1935. leto od Kristušovoga rodjenjà račùnamo. To je nàvadno leto, štero z-365 dnévov, ali z-52 tjédna i z-1 dnéva stoji. Začne se z-torkom i dokonča se ztorkom. — Cérkevno leto se začne z 1. adventskov nedelov.
Stároverskoga kalendarija 1935. januára l.dén na naš januára 14. dén spádne.
Židovje lêta od stvorjênja svêta mao račùnajo. Svoje 5695. leto májo od 10. septembra 1934 do 27. septembra 1935.
Törki i Mohamedánskoga vadlűvánja drűgi naslednici vrêmen od Mohameda pobêga z-Mekke v-Medino začnejo, ka za Hedsra imenűjejo i njihovo 1353. leto trpi od 1934. apr. do 1935. apr. 4.
Lêtni čas:
Sprotolêtje se začne márca 21-ga ob 14 vöri 18 min. Nôč i dén sta toga časa ednáko dúgiva.
Leto se začne junija 22-ga ob 9 vöri 38 min. Prinás je toga časa nájdűgšì dén.
Jesén se začne septembra 24-toga ob 0 vöri 39 min. Nôč i dén sta zdâ pá ednáko dúgiva.
Zima se začne decembra 22-ga ob 19 vöri 37 min. Prinás je toga časa nájkračiši dén.
Préstopni svétki:
Vel. pétek apr. 19; Vüzem aprila 21 ; Krist. v nébo zastoplênje máj. 30; Risálska nedela jun. 9; Sv. Trojstva nedela jun. 16; 1. adventska nedela dec. 1.
Fašenski tekáj:
Fašensko vrêmen se začne po Trè králi na drûgi dén, tô je jan. 7-ga i trpelo bode do márca 5 ga, vsevküp 58 dni.
Preminjàvanje mêseca se znamenüje:
mlád,
mladanič,
pun,
starič.
Sunce z svojimi planetami:
Na srêdi svoji planet je naše sunce.
Glávne planete so: Merkur: skoron 8 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 88 dni.
Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njê trpi 225 dni.
Zemla: 20 milijon mil od sunca ; leto na njê trpi 365 dni.
Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni.
1204 máli planêt do 1925. leta; ali zvêzdzbrodjávci ji ešče vsáko leto nájdejo več na tistom táli pod nébov.
Jupiter: 107 milijon mil od sunca: okôli sunca obhodi svojo pôt v 12 lêtaj ednôk, záto na njem 12 naši lêt trpi edno leto.
Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pôt okôli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnévì, záto na njem edno leto tak dugo trpi.
Neptun : 621 milijon mil od sunca; okôli pride ednôk v 164 lêtaj i 216 dnévi; leto na njem záto tak dugo trpi.
Uranus : 396½ milijon mil od sunca ; okôli sunca obhodi svojo pôt v 84 lêtaj.
Planet-planete, štere se náimre okôli vèkši planet vrtijo i z-vékšimi vréd pa okôli sunca, se za mêsece zovéjo. Zemla má 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mêsec.
Nàrodni svétki:
28. junija : Vidov dan;
1. dec.: Ousvetek národnoga vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov.
6. septembra: Rojstni dén Njegovoga Veličanstva Kralá Petra II.
Planet znamejnje:
Sprotolêtje:
Koš Bik Dvojki
Leto:
Rak
Oroslán
Devojka
Jesèn:
Vága
Rogláč
Strêla
Zíma : Bak
Deždžev.
Ribe
Poštna tarifa :
Za nàvadna Pisma: Za pisma do téže 20 gr. po vsê držávi pristojbina 1·50 D; za 20-50 gr. 2 D; za 50—250 gr. 350 D; za 250 - 500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10 D. — Vu zvönski držáve do téže 20 gr. 3‘50 D; za vsáki nadalni 20 gr. pa 1·50 D več.
Dopisnice (kárte): Znamka za 75 par; dopisnica z odgovorom znamka 1·50; — vu zvönske držáve dopisnica 1·75 Din.
Tiskovine: Poštnina za vsáki 50 g. je 25 par. — Vu zvönske države 50 par. (Téža samo do 2 kg.)
Vzorci blága: Pristojbina za téžo do 100 g. je 50 par. Za zvönstvo 1 Din.
Priporôčeno: Za „priporočeno“ je ešče posebna pristojbina 3 D., Za zvönstvo 4 Din.
Ekspresne pošiljátve: Pristojbina za pisma i dopisnice 3 Din ; vu zvönske držáve 6 Din.
Za vrèdnostna pisma: Pristojbina do 100 Din je 5 Din; vu zvönske orsàge 11 Din.
Poštne nakáznice (Utalvàny): Pristojbina do 50 Din. 2 D; do 100 Din 3 Din; do 300 Din je 4 D. itn. — Do 5000 Din se lehko pošle po nakaznici. — V inozemstvo do 100 Din 3 D; za vsaki nadaljni 100 Din. 50 par i 1% za àžio.
Za vozno poštne pošiljàtve (závoje-vreče, pakete) se pláča do 1 kg. 5 D., do 5 kg. 10 D., do 10 kg. 20 D., do 15 kg. 30 D., do 20 kg. 40 Din.
Telegram: vsàka rêč 60 par; na Vogrsko 2.40 D, v Austrijo 2.70 D, v Francijo 4.05 D, v Nemčijo 4.20 Din.
Telefon: v lokalnom prest. 3 min. 1 D; do 25 km. 5 D, do 50 km. 10 D, do 100 km. 15 D, do 200 km. 20 D, do 400 km. 15 D.
Krstšanskoga vrêmena račùnanja nàjznamenitêjši časi.
Tek. leto je od Jezuš Kristušovoga rojstva mao.................. 1935.
Od I. krst. rim. casara Vel. Konštantina povrnênja mao.....................................1623.
„	grüntanja rimpápeštva............................................ 1233.
„	razlôčenja záhodne i zhodne cérkvi.................................881.
„	gorinájdenja pükšenoga práha...................................... 593.
„	„ knigštampanja............................................ 495.
„	Dr. Luther Mártona rodstva........................................ 452.
„	gorinájdenja Amerike.............................................. 442.
„ začétka reformácije . . .............................................. 418.
„	notriprinešenjá krumpišov v Europo................................ 350.
„	dokončanje 30 lêtne bojne........................................ 287.
„	gorinájdenja lokomotive........................................... 236.
„	grüntanja Amerikanske republike....................................159.
„	potrplivost zapôvedi II. Jóžefa....................................154.
„	gorinájdenja obrambnoga ceplenjà...................................145.
„	nücanja lokomotivnoga hajôva.......................................132.
„	prvoga probanja železnice lokomotiva...............................129.
„	gorinájdenja telegráfa............................................. 87.
„	začétka svetovne bojne...........................................   21.
Vladárska hiža kràlevčine Jugoslávije.
Njegovo Veličanstvo Král Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglášen za kralá 9. oktobra 1934. zavolo smrti Nj. Veličanstva kraja Aleksandra I. 9. okt. 1934. v Marseillu. — Po čl. 41. in 42. ustáve Králjevine Jugoslávije vršijo králjevsko namestniško oblást: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perović.
Njéno Veličanstvo kralica-mati Marija, rojena v Gothi 27. dec. 1899
Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevič Tomisláv, rojen 19. januára 1928, v Beográdi.
Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi.
Stric: Princ Juri, rojen v Cetinji 27. augusta 1887.
Princesa Jeléna rojena na Reki (Fiume) 23. oktobra 1884. zdána 21. aug. 1911. z Konštantinom Konštantinovičom, kotrigov bivše rusoske casarske rodbine.
Rodovnica dinastije Karadjordjevičev.
Peter, spadno v boji z Törkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811.
Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja
od februárja 1804 do septembra 1813; žena Jeléna, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi.
Toga: sin Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkéc je v jesén tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je vöosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beográdske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbráni za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Národne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvári. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevréma Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. márca 1873 na Dunaju
Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beográdi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921 Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga knéza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. márca 1890 ravnotam.
Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolševikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi
Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909
Aleksander, rojen 17. decembra 1888. v Cetinji, prestolonaslednik od 27. marca 1909. Regent od 11. julija 1914. i král Jugoslavije od 26. augusta 1921. vmro 9. sept. 1934 v Marseillu.
Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča.
Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvári, poročen z Auroro, knézinjov Demidovov di. S Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. apria 1893 v Petrogradi.
Sunca i meseca potemnenje v 1935-tom leti.
V 1935. leti bode 5 sunca i 2 mêseca potemnênje, od šteri de se vu Srêdnjojeuropi samo prvo mêsečno potemnênje vidilo z tála.
1.) Tálno sunčno potemnênje 5. januára, trpelo bô 8 minut i se bô vidilo samo na ednom málom táli juž. ledenoga morja.
2.) Cêlo mêsečno potemnênje 19. januàra. Začne se ob 16 vöri 4 minutaj, skonča se ob 17 vöri 31 minutaj. Vidilo se bô na severnom zàhodi od Severneamerlke, na tihom i na indijskom oceáni, v Austráliji, v Ažiji, v Europi i Afriki.
3.) Tálno sunčno potemnênje 3. februára. Začne se ob 15 vöri 30 minutaj, skonča se ob 19 vöri 1 minuti. Vidilo se bô vu Severnoj Ameriki, vövzévši severozáhodni tao, vu Srednjoj Ameriki, na juž. Grönlandi i na prikapčeni tálaj Tihoga i Atlantnoga oceána.
4.Tálno sunčno potemnênje 30. junija. Začne se ob 19 vöri 34 minutaj, skonča se ob 22 vöri 25 minutaj. Vidilo se bô na Severnozáhodi i Sevri od Evrope, vu Severnoj Ažiji, na Grönlandi i na severnom ledenom morji.
5) Cêlo mêsečno potemnênje 16. julija. Začne se ob 5 vöri 9 minutaj, skonča se ob 6 vöri 50 min. Vidilo se bô na južnozáhodi od Europe, v Afriki, vövzévši, severnozhodne tàle na Atlantnom oceáni, vu Severnoj i Južnoj Ameriki i na zhodni tálaj Tihoga oceána.
6.) Tálno sunčno potemnênje 30. julija. Začne se ob 9 vöri 2 m., skonča se ob 11 vöri 30 min. Vidilo se bô na juž. ledenom morji.
7.) Obrôčno sunčno potemnênje 25. dec. Začne se ob 16 vöri 42 min., skonča se ob 21 vöri 17 min. Vidilo se bô na južn. táli od južne Amerike, na južni krajinaj Tihoga i Atlantnoga Oceana, na Novomsélandi i na južnom ledenom morji.
PREDGOVOR.
Lübléni evangeličanski verebratje! Gda naš kalendari štirinájsetikrát püstímo na njegovo pôt, té predvsem pozdrávlamo vás, katerim je vu pretečeni letaj naš evangeličanski kalendari veren pôtni pajdáš, dostakrát pomoč bio vu tom, naj pri vaš močí evangelioma májo valánost. Vu tom nôvom leti ràvnotak, kako vu príšestnosti tüdi dosta blagoslova bode ponüdjávao onim, kateri ga notrivzemejo vu svojo hižo.
Naš kalendari, vu svoji lêpì pripovêstaj, žitka kêpaj, veršušaj, našega cérkevnoga žitka fontošnêše zgodbe, naše cérkvi zgodovino, naše vere vitézov blagoslovleni žitek, vidme evangelioma dáva i s svojimi glásmi vse proteštante vküperprikapčűje enzdrűgimì. Zevsém ščé včiti, evangeliomski karakter osnávlati i razveseljávanje vedrnoga žitka prinesti.
Našoj evangeličanskoj cérkvi edna velka môč je pošteni, čisti, zidajôči evangeličanski štamp. Ete štamp krepiti trbe, naj potom té krepi vsáko naše dobro dugovánje. Záto naj nebode nikomi vseedno tô, ka kakši kalendari mà, nego naj vsaki evangeličànec pomága ete evangeličanski kalendari razširjávati med poznánci svojimi.
Gledéč na težke pênezne razmere je cêna našega bogatoga zdržétka i z vnôgimi kêpmi ilustriranoga kalendarija samo 8 dinárov. Siritelom pa ešče 10% ov popüstka dámo.
Primte tak zdâ tüdi z lübéznostjov, z prijaznìvostjov naš kalendari, naj nájde notriidênje vu kêm več evangeličanski hiž i naj spunjávle svojo blagoslovleno slűžbo vu srdci, vu familiji i vu cérkvi!
Puconci i M. Sobota, 1934. oktobra mêseca.
Flisár Jânoš
vp. vučitel, pomožni reditel.
Luthâr Ádàm
evang. dühovnik, glávni reditel.
Od regulov vrêmena
Regule telko valájo,
Kelko blôdni na njé dájo.
Či nede tak, te de ovak,
Či de ovak, te neo etak.
Bog te gléda doli z nèbe,
Ka on ščé; dene pred tébe. Ravnanje on vu roki má,
Ka smo vrêdni, tisto nam dá.
Človek nemre prebroditi,
Cíle njegve vözbroditi . . . Neprevidjene so poti,
Po šteroj on vodi lűdi.
Delo, skrbnost, previdênje Ino čedno prerazmênje.
Naj bô naše nakanênje,
Nê pa pred njega idênje.
Na brezpametno činênje,
Što zná na kakše znamênje? Na blodaikov šatrüvanje I norčekov modrüvanje:
Nika več nê trbê dati, Témbole čedno delati;
Vu Bôgi se prav vüpati,
Z šoršom vrêlo bojüvati.
Nigdár nê vnemar vcagati, Nego vsígdár krepko státi: Tak vse ni á što oblàdati I sebé gor’ obdržati. F.
Za zìmo — kratke „TIVAR“ kapute Din 270·—
Január má 31 dní, Sečén
Vrejmena houd: Ete mâsec se začne z mrazom, šteri bô do 30-ga trpo,
31-ga vetrovno i mláčno.
Na konci mêseca je dén 9 vör 26 min. dùgi. Prirasték 1 vöro 1 m.
Regule vrejmena:
Či se na Trikíálovo strêhe snêg topì, ali v kolotecnici snegá voda tečé rodno leto bode.
Či je sunce na dén Vilice,	Či pa vetrno i zvirno,
Pune bodo peovn ce ;	Prinesti má pomor, bojno.
Z-siljem puti škedjen i párma,                      Či bô megla, de nezdravo, K-Míha!y’vomi dobra brátva.	Človeki, stvári škodlìvo.
Na Pavlovo vrêmen čìsto,	Či de pa snêžen i moker,
Nam káže obilno leto.	Bode krűh vžéli i dober.
K tebi pozdigávam, Gospodne, dűšo mojo ! Bog moj, vu tebi se vűpam. (Žolt. 25, 1-2)
Vi, ki lűbite Gospodna, mête v návisti hüdôbo. (Žolt. 97, 10) Ne zaműdi ponôviti naprêplačilo na Düševni List!
JANUÁR
Mejseca premenjàvanje:
5 ga
ob 6 vöri 20 minut, 11-ga
ob 21 vöri 55 minut, 19 ga
ob 16 vöri 44 minut, 27-ga
ob 20 vöri 59 minut
Kmeta ôpravice v-januàri:
Vu dvorišči: snêg i léd tá čístiti; škéri popravek i rédjenje. — Na njivaj: gnojá vožnja, skôrnati snêg z svinjámi sklačiti dati, grmôvje, trnje trêbiti. — V-štali; štale vetrti i tople držati, jasli, kopanje čìste meti, božnêšo i slabšo krmo polagati. — Kürečnjekov dveri, obloke, mostnice z slámov podmetati. — Pri sadovenom drevji: gosanic gnêzd preprávlanje, za cepjé vêčic branjé, sűho drevje vökopati, za sadjenje cepik jame kopati i za ceplenjé potrêbno kojno se skrbeti. — Vu künjskom ogradčeki: prahšiti, gnoj podkapati. topli gréd rédjenje. — V-goricaj: gnojiti, kolje priprávlati, vino pretákati, lagve žveplati, naj nespisnivijo, peovnice tople držati i vötrti.
Za mladožence — „TIVAR“ obleke Din 290·—
Február mà 28 dnì, Süšec
Vrejmena houd: 1-2-ga obláčno i mlàčno, 2-6 snêg, zatém velki mraz do konca Na konci mêseca je dén 10 vör 56 min. dùgi. Prirasték 1 vöra 27 m.
Regule vrejmena:
Či na svečnico (2 ga) sunce sija i lêpi topel dén je, teda za njim mrzli dnèvi prìdejo. Kem toplêši je sűhšec, tém mrzlêši de málitráven i vüzem. Na svečnico medved vöpride z-svoje lűknje (brloge) i okôli pcglédne, či je lêpo vrêmen, nazàj se povrné spát, či je pa mrzlo vrêmen, vönê ostáne.
Či je na Majkešovo mrzlo (24), te de ešče 40 dni mrzlo. Záto: Či nájde léd, spotere ga,
Či nenájde, rèdo de ga.
Nišče nás sebi ne živé . . . (Riml. 14, 7 — 9)
Gde je kinč vaš, tam je i srce vaše. (Mat. 6, 21.)
„Zemelski človek se z malim zadovoli, či nehodi želenji svojim po voli.“
FEBRUÁR
Mejseca premenjávanje:
3 ga
ob 5 vöri 27 minut, 10-ga
ob 10 vöri 25 minut, 18 ga
12 vöri 17 minut, 26 ga
ob 11 vöri 14 minut.
V-Februâri:
Silje premêšati, semensko zrnje čistiti, ž njiv snegá vodô doli pűstšati, slabo sêtvo z žveplemm ammoniakom gnojiti, od srena pozdignjene sêtvo zvaiékati, trávnike čistiti, vláčiti, — oves, ječmen, grôko, léžo, grâhščič sêjati. — V-štali: bôgšo krmo polagati, obilno nastlati. Sadovenoga drevja stéblovje čistiti, sűhe vêke odstrániti, gnojiti. V kiinjskom ogradčeki ; v tople gredé sêjati; na slobodnom grahšič, mrkvečno, petriša, šalátno semen, mak sêjati, lük, česnek, šóško,
sprotolêšnji kel saditi.
Za delo — „T I V A R“ obleke od Din 140 —
Márc má 31 dní, Máli tráven
Vrejmena houd : 1—6 mrzlo, 7—9 vlažno, 13—15 deždž, 18—20 olovni deždž, 22 topeo deždž, 26-ga se goriščísti i bode lêpo toplo, 31-ga znovič hladno. Na konci mêseca je dén 12 vör 45 min. dúgi. Prirasték 1 vöra 46 m.
Regule vrejmena:
Máloga trávna snêg je škodlivi sejanji. Ešče i te škodi, či ga samo v-žákli neséjo prêk po njivaj. Či je máli tráven sűhi, vélki pa moker i risálšček hladen: obilna žétva i brátva bode. Kelko meglé bode v etom mêseci, telko plohé pride v-leti kelko„ rosé pred vüzmom, telko sláne po vüzmi.
Či je Gregor čisti, vedrni,	Šándor, Jóžef pa Benedek,
Marz, vöter, snêg de gedrni,	Na klin vêsita köpenjek.
Dolidénte láž i gúčte istino. (Efez. 4, 25.)
Hűdoga kâ trpi što med vami? Naj moli. Dobre vôle je što? Naj popêva.	(Jakab 5, 13)
Či pa što Dühá Kristušovoga nema; té je nej njegov. (Riml. 8, 9.)
MÁRC
Mejseca premenjàvanje:
5-ga
ob 3 vöri 40 minut, 12 ga
ob 1 vöri 30 minut, 20 ga
ob 6 vori 31 minut, 27-ga
ob 21 vöri 51 minut.
V-márciuši:
Oránje, práhšenje, prahe, sêtve, trávnike vláčiti i poravnati. — Préžnoj máhrl dobro dvoriti; vötrenje, kobile pûščati, svinjé proti ognjoperi vcepiti dati. Kokvače nasàjati i obravnàvati. — Cepike saditi, obrezávati, cepiti, okápati, pečjé sêjati. — Tople gredê odpràvlati, vötrti; gredè réditi: petreželem, mrkevčno, erdéče repe, mêsečne retkvi semen sejati. — Trstje odkriti, rezati, z koljom obravnati, mládo trstje saditi, grôbati; bêlo vino obdrügim, erdéče obprvim pretočiti.
Za deždževne dni — „TIVAR“ hubertusi Din 320·—
April mà 30 dní, Veliki tràven
Vrejmena houd: Notri do 14-ga mrzlo i süho, 16 i 17 preveč mrzlo; od 25-ga do konca toplo; 28-ga grmlanca, bliskanca, deždž.
Na konci mêseca je dén 14 vör 25 min. dúgi. Prirasték 1 vöra 39 m.
Regule vrejmena:
Či je na vüzemsko nedelo deždž, do risál de vsáko nedelo deždž i vrêmen de premenjávno. — Či na Tiborca dén (14) se trávnici ne zelenijo — nemremo rodnoga leta čakati. Či je té mêsec vlažen — obilno leto de. — Či breza obzeleni, nê se trbe bojati mraza. Či se pa Margarêtica pokáže : či črešnje cvetéjo — cvelo bode i trstje. — Po Gjürgjavom telkokrát bode slána, kelkokrát je pred preminôčim Mihaljovom bila. Či v etom mêseci grmi — rodno leto včini. Kelko dni pred Markovom (25) žabe brekajo, telko dni do po njem mučale. Či na Markovo slaviček muči — premenjávno vrêmen znamenüje; či pa füčka, vugodno sprotolêtje glási. Či Gjürgjavo cvêtje v obilnosti jeste, de — obilno leto, či ga je pa malo — sükešino i drágočo nam znamenüje.
Neniháš dűše moje vu pekli. (Žolt. 16, 10.)
Oslôbodi me, Gospodne, od hűdoga človeka. (140 Žolt. 2.) Jedini evangeličanski slovenski list je Düševni List. Prihája mêsečno na 12 stráni. Napreplačilo 20 Din.
ÁPRIL
Mejseca premenjàvanje:
3-ga
ob 1 vöri 11 minut, 10-ga
ob 6 vöri 42 minut, 18-ga
ob 10 vöri 10 minut, 26-ga
ob 5 vöri 21 minut.
V-àpriliši:
Hramôv poprávlanje. Za semen krumpiše i kukorco pripraviti. — Drôvno máhro na pašo püstiti. Na zeléne krme poláganje se premeniti, mlàde màhre varvanje od deždža. Kokvač i piščanec obravnàvanje. — Gingavi cepik privežüvanje, okápanje, ôčenje, obrezávanje, klestšenje i sadjenje. — Kapüste, karfiol, kalarábi, lük, čestnek, šaláto, zeller saditi; dinje i ôgorke v-tople gredé saditi; naslobodnom grâhšič, špinôt, retkvi i šaláto sêjati. Trsje saditi, grôbati.
Za sprotoletje — „TIVAR“ ogrtàči
Máj má 31 dní, Risálšček
Vrêmena hôd: Od 1—6. lêpo i toplo, zatém trì dni vetrovno, potom páli do 18. lêpo i süho, tak ka za volo sühoče bodo vsi nárasi trpeli, 28. i 29. topeo
žiroven deždž, konec lêpi.
Na konci mêseca je dén 15 vör 45 min. dúgi. Prirasték 1 vöra 16 min.
Regule vrejmena:
Či je na Filipovo hladno i vlažno: srêdnji pôv čàkajmo; či je toplo i čisto, teda obilnêšega. Či je na Križavo čisto vrêmen, je na hasek, či pa deždževno, je na kvár. Risálske nedele deždž je hasnoviti. Na Vrbanovo (25) či je čisto vrêmen — bode sladko vino, či je pa deždževno — de kisilo. Pongràcov deždž je njivam dober, ali goricam škodlivi. Či je Risàlšček premoker, Ivársšček de sűhi.
Radűjem se vu govoréči meni : pojdmo vu hižo Gospodnovo.
(Žolt. 122, 1.)
Pozábi velka bantüvanja, ali mála dobročinenja nigdár! (Konfucius.) Vsa záto, šterakoli ščéte, naj vam včinijo lüdjé, tak i vi činte njim, Àr je eta právda i prorocke.	(Mát. 7, 12)
MÁJUŠ
Mejseca premenjâvanje:
2-ga
ob 22 vöri 36 minut, 10 ga
ob 12 vöri 54 minut, 18 ga
ob 10 vöri 57 minut, 25-ga
ob 10 vöri 44 minut.
V-mâjuši:
Práhšenje, setvéo vláčenje, pšenično sêtvo obžeti; lucerno, detelco kositi; čalamádo, proso, bér sêjati. — Na zeléao poláganje paziti trbê, prasce ostaviti. Svinjè obravnávati, naj màjo priliko za kališanje i dobijo zadosta zeléne krme i zdravo vodô za pítvino. Žrebeta, teoci se vsáki dén na sprehodjenje gonijo. Lôšo máhro vöpcdkrmiti. Perotnino čisto držati, máhro z-zelénov krmov krmiti. — Künjske ogradčeke pleti, okápati, polêvati. — V-goricaj prázna mêsta zasájati, zeléno ceplenjé; šprickanje.
Ženski „TIVAR“ ogrtáči od Din 190·—
Juni má 30 dní, Ivanšček
Vrejmena houd : Od 1—8 lepo, 9. i 10. potrpéči deždž, zatém obláčno do 13, potom páli lêpo vrejmen bô, štero de do konca trpelo.
Na konci meseca je dén 16 vör 2 min. dùgi. Prirasték 16 minut.
Regule vrejmena:
Či je na Medárovo čisto, prijétno vrêmen: — dobro leto de; či pa na _	_	té dén deždži, 40 dni de deždževno.
Či kukujca pred Ivanovim kukúče, de fál silje, — ali či po Ivanovom zàča kukukati, de drágoča. Či pred Ivanovim dnévom. deždži, te de 4 dni deždžilo.
Záto dolidente láž i gúčte istino vsákši z-bližnjim svojim, ár smo eden drűgoga kotrige. (Efez. 4, 25.)
Hválo bodem Gospodna, dokeč bom živo, žoltàre bom spêvao Bôgi mojemi, kak dugo jestem. (Žolt. 146, 2.)
Dnes či glás njegov čüli bodte, ne obtrdite srdcá vaša. (Žid. 3, 7-8.)
JUNI
Mejseca premenjàvanje;
l-ga
ob 8 vöri 52 minut, 9-ga
ob 6 vöri 49 minut. 16-ga
ob 21
vöri 20 minut, 23-ga
ob 15 vöri 21 minut, 30-ga
ob 20 vöri 25 min.
v-juniuši:
Škegyen, gümno vréd vzéti, mostnic mázanje popraviti. — Kukorco, krumpiše okàpati, osipávati. Kositev, krme správlanje, Detelčne grinte preprávlati. Konje z-zelénov krmov krmiti; z-dobrov vodöv napájati. Cepike čiste držati cepičnjeke okàpati; Črešnjove i marul koščice saditi; gôsance preprávlati, pôvrsla sűkati k-žétvi. Zimski ôgork i lêtešnji retkev semen sêjati. Ougorčno i dinj bilja grôbanje, razprávlanje. K-trstji kolje vsaditi, vézati, obdrűgim kopati i šprickati.
Zasport — „TIVAR“ obleke od Din 340·—
Juli mà 31 dní, Jakobešček
Vrêmena hôd. Od 1. do 4. velka hica, od 5. do 19. deždževno, zatém dobro.
vrêmen.
Na konci mejseca je dén 15 vör 8 min. dúgi. Poménšanje 54 min.
Regule vrejmena:
Či na Srpno Marjo deždži, de dugo, 40 dnì deždžilo. Či je Margye dén vedrni — dobro, či je deždževen:
škodiivo znamenüje.
Margya se oblákov bojí,
Grmlanca, deždž se ji mrzí.
Či je Jakoba nôč (25) vedrna: obilnost de v-ogradčekaj, či je pa deždževna: na kvár de orêhom i lešnjekom. — Či mravlé velke mravlinjeke nanosijo: trdo zìmo čákajmo. — Jakobeščtka 20 ga je Eliáš, od šteroga pripovêdka pràvi, ka se je na žerjávi kôlaj pelao v-nébo. On rêtkogda zná za svoj dén i či zvê za njega, ka gda spádne, veliko grumlanco, bliskanje, slápov vdérjanje, točô narédi vu srditosti. Sreča ka malogda zvê za njega. To právi od njega pripovêdka.
Ne bode zamán delo vaše vu Gospodni. (I. Kor. 15, 58.) Či što nešče delati, naj ni ne jê. (II. Thess. 3, 10.) Stvárstvo je brez molitvi živeti. (Balzac.)
JULI
Mejseci premenjàvanje:
8 ga
ob 23. vöri 28 min., 16 ga
ob 6 vöri 0 min., 22 ga
ob
20 vöri 42 min., 30 ga
ob 10 vöri 32 min.
Kmeta ôpravice v-juliuši:
Granár, nasipárnic vrédvzétje. — Žétva; práhšenje; hajdino i rêpno sêjati. Konje kôpati dati. Prasic pűščanje k-jesénskomi kotenji. — Žívázen po strnjišči pásti. Belice za zimô stráni dêvati. — Sád pobèrati črvivi sád polagati; pune vêke podlagati. Vlomlene vêke z-kalamázom omazati. — Vogradčeki: okápati, pleti, polêvati. Za semen ôgorčno bilje vöprebrati. Trsje pleti, čistiti, vrìhke vkrâ rezati, obtrétjim kopati. Vu velikoj hici lagve šprickati.
Za lepo vremen — „TIVAR“ hlače Din 80·—
Augustuš mà 31 dní, Méšnjek
Vrejmena houd: 1. i 2. velka vročina, od 3. do 19. deždževno, 29-ga lêpo,
Potom nestálno do konca.
Na konci mêseca je dén 13 vör 31 min. dúgi. Poménšanje 1 vöro 34 m.
Regule vrejmena:
Či je na Lovrencovo (1) lêpo vrêmen dobro vino i lêpa jesén bode. Kakše vrêmen je na Bertslanovo (24), takše de cêlo jesén. Ivan (Jánoš) krstitela odglàvlenja dén (29) či je trnok deždževní, je na škodo ograučekom.
Delajte, nê samo za jêstvino, štera prêde; nego za jêstvino, štera ostáne na žitek vekivečni. (Jan. 6, 27)
Podpérajte z naturáliami i z pênezmi „Dìački Dom.“ — Čtite „Düševni List“ ! Správlajíe njemi nôve napreplačnìke!
Blaženi so oni, ki so čistoga srdcá, ár oni bodo Bogà vidili.
(Mát. 5, 8)
AUGUSTUŠ
Mejseca premenjâvanje:
7-ga
ob 14 vori 23 njima, 14-ga
ob 13 vöri 44 minut, 21-ga
ob 4 vöri 17 minut, 29-ga
ob 2 vöri 0 minut.
V-augustuši:
Plüg, bráno, sêjanja mašin popraviti. Kopé vozitì, mlatidev; repcije i za poláganje žíto sêjati, — Mühè z štale vöpreprávlati z-okmičenjem i vötrenjem. V-štali držéčo márho večkràt vöpüstiti. Na slêpo ôčenje; lêtašnjega sáda pečjé pobéranje. — Seménja sptávlanje. Šaláte, kel i répnoga semena sêjanje. Zelja osipávanje, goric kopanje.
Za šolsko deco — „TIVAR“ obleke Din 60·—
September mà 31 dní, Mihàlšček
Vrejmena hôd: Od 1. do 4. lejpo, potom grmlanca i močna ploha, zatém páli dobro vrejmen do 20-ga, od tegamao deždž i nestálno vrejmen notri do 30-ga. Na konci mejseca je dén 11 vör 48 min. dugi. Poménšanje 1 v. 40 m.
Regule vrejmena:
Či je njega prvi dén „Egyed“ lêpo vrêmen, za njim de 4 dni lêpo i či lè dén grmi — prišestno leto se trôštajmo obilnosti. Na sv. Màtaja evangelista (21) či je lêpo vrêmen i potrpéče, teda na prišestno leto dosta sadü bode. Na Mihaljov dén či grmi (29) - dobro jesén i trdo zimo znamenüje. Či te že dosta žalodi jeste — dosta snega bode pred koledi. Či se po Mihaljovom v-šküvkaj žüževke rájdejo: obiinost; či pa mühé: bojno; či pávuci: kügo znamenűjejo. Či so té šküvke ešče zeléne: obilno leto; či so vlažne: mokro; či so sühe: sűho leto znamenűjejo. Či štrki, lastvice, divje gosi, žerjávje na hiroma odídejo: ránoga mraza se lehko trôštamo.
Verostűjte i molte, da vu sküšávanje nepridete. Dűh je istina gotov, ali têlo je slabo. (Mat. 26, 41.)
Naj se ne zburka srcé vaše, verte vu Bôgi i vu meni verte.
(Jan. 14, 1.)
Krščenika ročno delo je molitev. (Luther.)
SEPTEMBER
Mejseca premenjàvanje:
6-ga
ob 3 vöri 26 minut, 12 ga
ob 21 vöri 18 minut, 19 ga
ob 15 vori 23 minut, 27-ga
ob 18 vori 29 minut.
V-septembri:
Za sêjanje semen pripraviti. Zrnje večkrát premêšati. Poti, stüdenec poprávlati i čistiti. Obráčanje, sêjanje, krumpiše kopati, kukorco trgatí ì tá spraviti. Svinjé pod krmo vzéti (notri zaprêti). Jesénski i zimski sád pobérati. Seménja spràvlati i tásranjüvati. Zimsko šaláto i flanco saditi. Za plemen perotnino vöprebrati. Na zimô belice tá srániti. Nerodno trstje oznameniti. Víno obtrétjim pretočiti.
Za slabo vrejmen — „TIVAR“ hubertus Din 320·—
Oktober mà 31 dní, Svestvinšček
Vrejmena houd: Notri do 13-ga neprijéten deždž, 14. obláčno, 15. deždž, 19 lejpo, do 24. deždž, potom páli lejpo, od 29. do 31. hladno i megléno.
Na konci, mejseca je dén 10 vör 2 min. dúgi. Poménšanje 1 v. 43 m.
Regule vrejmena:
Či drevja listje dugo káple doli: velko zimo ; či hitro : ráni mraz i na prišestno leto obilnost znamenűje. Či dosta listja ostáne na drêvji: dosta gosenic bode v leti.
Gda pride že Šimeon Judáš,
V-plateni lačaj mrzlo máš.
Ne blôdite : Bog se ne da osmejávatí. Ár kakoli seja človik, tisto bode i žeo. Záto, kì sêja na têlo svoje, z têla bode žeo skvarjênje; ki pa sêja na Düh, z Dühá bode žeo žitek vekičečni. (Gal. 6, 7—8), Za drágo cêno ste kü leni nebojte slugi lűdi. (I. Kor. 7, 23) Hvála pa Bôgi za nezgovorjeni dár njegov. (II Kor. 9, 15.)
OKTOBER
Mejseca premenjàvanje:
5 ga
ob 14 vöri 40 minut, 12 ga
ob 5 vöri 39 minut, 19 ga
ob 6 vöri 36 mìnut, 27 ga
ob 11 vöri 15 minut.
V-oktobri:
Mlatidev. Hramôv popravek. Hajdino želi, kukorco trgati, repo brati; práhšenje, poti poprávlati ; trávnik vláčiti, z pecélom posipávati, vmokrôči po nji ne pásti. Na sűho krmo se predjáti. Svinjé po strnjíšči pásti. Prasice pűščati na sprotolêšnje kotenje. Kanžare z-ovsom krmiti. Gjaram dobro polagati. Drevje okápati i gnojiti. Zelje notri devanje, kolje vküp pobéranje, brátva, grôbanje, gnojenje, notri pokrivanje, kolje vréd sklásti.
Za zimu ženski „T I VAR“ kaputi Din 290· —
November má 30 dni, Andrejšček
Vrejmena houd: od 1. do 4. lejpo i prijétno, 5—6. vihér, zatém 3 dni močen deždž, do 16. vgojdno megleno, od 17—25. obláčno i mrzlo, potem deždž.
Na konci mejseca je dén 8 vör 42 min. dùgi. Poménšanje 1 vöro 17 m.
Regule vrejmena:
Na vsêsvécov dén vsêči doj z cera (drovnič ràst) edno vêko, či je od znôtra süha: de trda ; či je vlažna: de mokra zima. Či je té dén moker: zima bode mláčna; či je pa vedrni: močno snêžno zimo znamenüje. Či je Mártona (11) gôsi prsčonta erdéča : velki mraz, či je bêla: dosta snegá; či je čarna: deždževna jesén i zburkana zima bode. Kakše vrêmen je na Ožébetovo i Katalênovo: tákši bode cêli december.
Vsáko têlo je, kak je tráva. (Ežajáš 49, 6)
Známo pa, ka onim, ki Bogá lübijo, vsa na dobro slüžijo.
(Riml. 8, 28.)
Gospod je pečina moja, gràd moj i Osloboditel moj. (18. Žolt. 3 )
NOVEMBER
Mejseca premenjàvanja :
4 ga
ob 0 vori 12 minut, 10-ga
ob 15 vöri 42 minut, 18-ga
ob 1 vöri 36 minut, 26-ga
ob 3 vöri 36 minut.
V-novembri:
Silja rešétanje. Mlênje na zimô. Krumpiše i kukorico orebérati. Globoko práhšenje. Gnojitev. Vötrenje. Samo dvôjega poláganja začétek. Krmlenko dobro krmiti i obilno nastilati. Perotnino dobro krmiti i napájati. Sadovnjáka kopanje. Cepik sadjenje i notri povijanje. Ribizlina šibja bránje. Sadovenoga drevja stéblovja čiščenje. Petriž i špenôt osipati i z listjom pokriti. Za gorice grünt rigolêrivati. Mošt spuniti. Bêlo vino ob štrtim, to erdéče pa ob drűgim pretočiti.
Za Božič „ T I V A R “ obleke
December mà 31 dni, Prosinec
Vrejmena houd: 1-ga lejpo; stao i vetrovno do 15-ga; od 16, do 20-ga mrzlo; od 21. do 29. obláčno i snejg, zatém preveč mrzlo.
Na konci mejseca je dén 8 vör 24 min. dúgi. Poménšanje 16 min.
Regule vrejmena:
Či na svéto nôč zdôc (od zhoda veter) piše: kügo: či vedrnjek (od záhoda): pomor; či jüg: beteg; či sever: dobro leto znamenűje. — Či na stáro leto deždž ide, na gojdno pa sunce sija, te se trôštajmo dobroga pôva. Ali či je nôč i dén glihno vrêmen, teda lehko govorimo.
Silvester je dobro spuno, Leto bode dobro puno!
Či je prosinec zeléni, Vüzem bode snezéni;
Či na svéto nôč snêg ide, Teda dobro leto pride.
Či prvoga sunce sija,
V leti de velka vročina: Te drűgi pa či de svekli, Drágoča od toga visi.
Ovo stojim pred dverami i trüplem. (Ozn. 3, 20.)
Tak je lűbo Bog ete svêt, da je siná svojega jedinorodjenoga dao, da vsáki, kì vu njem verje, se neskvari, nego má žìtek vekivečen. (Jan. 3, 16)
Jas sem Alfa i Omega, začétek i konec, te prvi i te slêdnji. (Ozn. 22, 13)
DECEMBER
Mêseca premenjávanje:
3-ga
ob 8 vöri 28 min,10 ga
ob 4 vöri 10 min.. 17-ga
ob
22 vöri 57 min., 25 ga
ob 18 vöri 49 min.
V-decembri:
Snêg odmetávati. Lèd voziti. Drva voziti. Gnojiti. Skôrnati snêg zsvinjámi spotrêti. Tràvnike z-gnojšnicov polêvati. Konje podkovati dati; mláde žrebce, žrebice, teočice voziti včiti. Prásce z-ječménom krmiti. Perotnine na toplom držánje. V-jesén posadjeni cepik zemlô z gnojom pobiti. Seménje vötriti, pobérati. Rigolêranje. Kolje réditi
za gorice i. t. v.
† Viteški krao Aleksander I. Zedinitel.
1934. okt. 9 plačnoga spomína dén bode vu hištoríji naše domovine, ár naš Viteški krao Aleksander I. Zedinitel je na tom dnévi v Marseilli (Francuskiorság) hűdoga atentata áldov postao.
Krao, ki je velki bio vu boji, velki bio tüdi vu míri, vu náležnosti Europskoga mirá je šô vu závezniški Francuskiorsàg, gde ga je národ z nezgovornov navdüšenostjov sprijao Nišče je ne sômno, ka so med svetüvajočov vnožinov zarotniki bili gorpostávleni, ki so samo na prijétno megnenje nastregaii, ka naj e e svetli žitek, našega orsága najdragši kinč vničijo.
Te plačen glás je globoko strsnjenost i istinsko táljemànje vöodmêno po cejlom kulturnom svejti, ár povsédik je visiko poštüvanje i preštimanje venčalo našega lüblenoga kralá. Toga drágoga mrtveca je okt. 18-ga sprevájao jugoslàvski národ z boleznim plačom na počinek k njegovim očákom.
Blagopokojni krao je vsevküp 46 lêt žìvo; pred 20 letmi je stano na čelo svojega národa i od tegamao je prestao vnôgi vihér, ali z nevkleknjenov hištoričnov verov i volov je pelao svoj národ proti lepšemi, blâžnejšemi žitki.
Jugosláviji je dao cejlo svoje srdce, národ je njemi dao svoje. Del njegvi lejpi glás prevedno ostáne pri nás. Zvišávamo njegove vojaške jàkosti, osebno batrivnost, sebéaldüvajočo vernost, necaglivo vödržánje, politično modrost, példasto rodbínsko živlenje njegovo; zvišávamo vu njem apoštola i mantrnika europskega mirá. Mi evangeličanski podložanci plakamo vu njem naše cérkvi pravičnoga, toploga srca priátela, branitela, ki nam je dao Ustavo i varvali bomo z-zahválnostjov njegov dičen spomenek.
Vu našoj velikoj domovini vűsta milljonov plakajo: mrô je krao. Mi lüdstvo Kristušovo, lüdstvo evangelioma tomi prôtipovejmo, prouti tomi protestálivamo: nej je istina, krao je nej mrou, krao živé, ár je nej samo krao bio, nego od toga več: krstšanski človek je bio, ki svoje zveličanje nájde vu Kristuši i záto, či merjé, tüdi živé!
Blagoslov nemrtelnomi Viteškomi králi Aleksandri I. Zediniteli !
Na prestol kraljevine Jugoslàvije je stopo blagoslovlenoga spomína kralá prvorodjeni sin Nj. Vel. krao Peter II. Našega nôvoga kralá lübézen, vüpazen goriprìma. Boži blagoslov bojdi na vlàdanji našega nôvoga kralá! Naj živé Njeg. Vel. krao Peter II. i ves králevski dom !
Králevski pár
33
34
Iméndnévi.
Abel, januàr 2. Ábrahám, aug. 16. Adalbert, sept. 27. Ádám, sept. 9.
Ádám, Éva, dec. 24. Adél, január 26. Adolár, ápr. 21.
Adolf, febr. 21. Adorján, márc 5. Ágota, jan. 11.
Ágneš, jan. 21. Agošton, aug. 28.
Ákoš, febr. 27.
Aladár, márc 11. Alajoš, jun. 21. Albert, ápr. 23.
Albin, márc 1.
Alfréd, febr. 23.
Alice, márc 8 Almoš, febr. 20. Amália, jul. 10. okt. 7. Anibruš, ápr. 4. dec. 7. Andráš, február 4., november 30, Angelika (Angyalka) májuš 31.
Anna, febr. 19, jun. 2, juliuš 26.
Antal, jan. 17, jun. 13, juliuš 5.
Antónia, juliuš 13. Antónius, májuš 10. Apollónia, január 28. Aranka, február 8. Aristid, ápriliš 27. Armin, májuš 10. Arnold, juniuš 18. Aron, ápriliš 2.
Árpád, márciuš 31, december 11.
Artur, január 22. Atanáz, májuš 2. Attia, januàr 7. Augusta, december 18.
Aurél, oktober 5. Aurélia, december 2. Ável, Andráš, nov. 10.
Baláž, február 3. Bàlint, február 14. Barnabáš, májuš 10. Beatrix, juliuš 29. Beata, január 1.
Béla, ápriliš 23.
Bella juniuš 2. Benedek, márciuš 21. Benjamin, márc. 31. Bernát, májuš 20 Berta, augustuš 9 Bertalan, aug. 24. Bertold, jul. i nov. 27. Bódog, jan. 12.,nov. 23 Boldižár, január 6. Bonifác, májuš 14. Borbála, december 4. Bruno, oktober 6.
Cecilia, november 22. Ciril, juliuš 7.
Ciprián, september 26. Cyrák, augustuš 8. Cyril, február 9., márciuš 29.
Damaskus. dec. 11. Dániel, juliuš 21. Dávid, december 29.
Dežő májuš 23. Déneš, oktòber 2. Domokoš, aug. 4. Dorottya, február 6. Dömötör, október 26.
Eduàrd, márc. 18 , májuš 26., október 14. Edith, szeptember 16. Egyed, szeptember 16. Elek, juliuš 17.
Eleraér, február 28. Eleonòra, február 21. Ella, február 10.
Előd, oklóber 22. Elvira, február 10. Elza, december 1. Emánuel (Manó), márciuš 26.
Emil, májuš 28. Emilia, juliuš 19. Emma, ápriliš 29., november 24. Engelbert, nov. 7. Ernestina, aug. 29. Erhardt, ápriliš 9. Erika, augustuš 31. Ervin, ápriliš 26.
Ernő, januàr 12. Eržébet, novemb. 19. Ester, májuš 24. Etelka, október 8. Eva, december 24. Ežaiáš, juliuš 6.
Fábián, január 20. Farkaš, sept. 1, aug. 23 Felix, juniuš 9. Ferdinánd, májuš 26. Ferenc, jan. 29., jun.
16., okt. 4. í 10. Flóra, jualuš 10. Flórián(Floris) máj. 4. Franciška (Fáni), márciuš 9.
Frida, májuš 6. Friderika, sept. 20. Frigyeš, juliuš 18. Filip, máj. 1,26, aug.23
Gábor, márciuš 24. Gabriella, dec. 12. (Gál) Gallus, okt. 16. Gášpár, január 6. Gedeon, márciuš 28,, október 10.
35
Gellért, september 24. Genoveva, január 3. Gergor, márciuš 12., nov. 17. (Čod.) Gertrud, márciuš 17. Géza, február 25. Gizella, májuš 3. Gottlieb, márciuš 6. Gottfried, nov. 8. Guidó, september 12. Gustavjan. 16 márc 29 Gyöngyike, okt. 5. Győző, november 3. Gyüri, áprìliš 24. Gyula, ápriliš 12.
Hedvig, október 17. Helga, október 3. Helén, október 14. Henrik, juliuš 15. Hermin, ápriliš 13. Hilda, september 3. Hubert, márciuš 20. Hugo, ápriliš 1.
Ibolya, augustuš 7. Ida, ápriliš 13,
Ignác, febr. 1., juliuš
31.,	október 23. Iléš, juliuš 20.
Ilma, ápriliš 18.
Ilona, augustuš 18, Imre, november 5. Ince, juliuš 28.
Ipoly, augustuš 13. Irén, oktober 20.
Irma, májuš 3.
Iván, juniuš 24. Izabella, juliuš 12. Izidor, márciuš 30., ápriliš 4.
Ižó, augustuš 26.
Jakab, máj. 1., jul. 25. Janka, májuš 24. Jánoš, november 24., december 27.
Jenő, juliuš 13
Jeromos, septemb. 30. Jób, september 27. Johanna, dec. 15. Jolán, november 20. Jónáš, november 12. Jonathán, májuš 10. Jóžef, február 4., márciuš 19., augustuš
27.,	september 18. Judit, jul. 30., dec. 10. Julia, Juliána, február
16.,	májuš 22. Julián, január 9 Justin, juniuš 16. Justina, sept. 16.
Kajetán, ápriliš 22. Kalist, október 14. Kàlmán, október 13. Kamil, Kamilla, december 28
Károly jan. 28 , nov. 4. Karolín, február 2. Katalin, febr. 13., ápr.
30.,	november 25. Kázmer, márciuš 4. Kelemen, nov. 23. Kerestély, ápriliš 3. Klára, augustuš 12. Klementina, nov. 14. Kleofáš, sept. 25. Klotilt, juniuš 3. Kočárd, ápriliš 19. Kolož, október 30. Konràd, február 18. Konštantin, február 1, Kornél, juliuš 3. Kornèlia, márciuš 3. Krištòf márciuš 15. Kristián, márciuš 13. Kristina, juliuš 24.
Lajoš, aug. 19, i 25. Lampert, sept 17. Laslo, juniuš 27., auguotuš 8,
Lázár, december 7. Laura, juniuš 17.
Leander, február 28. Lehel, augustuš 2.
Leó, ápriliš 11. Leókadia, december 9. Leona Leontine, jan. 4. Lenárd, november 6. Lenke, ápriliš 29. Lidia, ápriliš 8.
Lilli, juliuš 11.
Lipot, november 15. Livia, ápriliš 6.
Lóránt, január 15. Lothár, január 27. Lőrinc, augustuš 10. Luca, december 13. Lujza, márciuš 2. Lujzi, juniuš 21. Ludovika, sept. 14. Lukáč, október 18. Lukrécia, juliuš 9.
Makàr, január 2. Mada, májuš 27. Magdolna, juliuš 22., augustuš 3.
Malvin, október 1. Manó, márciuš 26. Marcel, január 9. Marcion, ápriliš 26. Margit, jun. 10., jul. 20, Mária, augustuš 15., sept. 8., dec. 8. Mária-Magdolna, juliuš 22.
Marianna, nov. 1. Marko, ápriliš 25., juniuš 18., október 17. Márta, juliuš 29, Márton, nov. 10. i 11. Mártonka, január 30. Máté, september 21. Matild, márciuš 14. Mátyáš, febrár 24. Medárd, juniuš 8. Melánia, január 10. Menyhért, aug. 22. Metod, juliuš 17. Mihály, sept. 29.
36
Miklóš, december 6. Mikša, október 12. Miloš, november 26. Móric, september 22. Mózeš, májuš 16.
Nándor, májuš 30. Napoleon, májuš 7. Nikódém, sept. 15. Nóè, november 29. Norbert, juniuš 6.
Odó, november 18. Oktávián, márc. 22. Olga, juliuš 27. Olìvér, november 21. Olimpia, márciuš 10. Oršóla, október 21. Oskár, juliuš 31. Osváld, augustuš 5. Ottó, márciuš 23. Ottmár, november 16. Ottokár, jul. 2, nov. 4. Ûttilia, december 16.
Ödön, november 16. Öžéb, augustuš 14.
Pál, jan. 25., márc. 7., juniuš 26., 29. i 30. Paula, márc. 22, juniuš 3.
Paulina, juniuš 22. Péter, Pál. juniuš 29. Péter, jan. 31.,febr. 22., ápr. 29., máj. 19.,aug. 1., okt. 19., dec, 5. Petra, október 3. Petronella, májuš 31. Piroška, jan. 18, november 28.
Pius, máj. 5., jul. 11. Pongrác, májuš 12.
Rafael, jun. 20. okt. 24. Ráhel, február 4. Rajner, juniuš 17.
Rebeka, september 2. Regina, september 7. Režő (Rudolf), ápr. 1.
november 7.
Rihárd, ápriliš 3. Róbert, juniuš 7. Rókuš, augustuš 16. Róland, májuš 29 Roman, augustuš 9. Roza, augustuš 29. Rozália, september 4,
Salamon, október 24. Šamu, augustuš 21. Šándor, február 26, márciuš 18.
Šara, január 19 Šarolta, májuš 19. Šebeščèn. január 20. Šímeon, február 18 Šimon, jan. 5 , okt. 28. Štefánia, nov. 28. Štefan, augustuš 20., december 26 Sabjna, február 20., október 27.
Sanisló, nov. 13. Servác, mà uš 13. Severin, január 8 Severian, február 21. Sidonia, juniuš 1. Silárd, ápriliš 22, Silvester, dec. 31. Sinér, desember 12. Sylvia, november 26.
Tomáš, márciuš 7., december 21. ì 29. Tacián, január 12. Tádé, január 24. Terézia, juliuš 8 , október 15.
Tekla, september 23. Teodora, sept. 11. Teofil, december 20. Tibold, juliuš 1. Timon, ápriliš 19.
Tibor, ápr. 14. aug. 11 Titus, január 4., september 18. Tivadar, ápriliš 20., november 9.	
Tóbiáš, juniuš 13. Tódor, február 7. Trikrálí (Gášpàr, Menyhéri, Boltižár) janár 6.
Ubul, májuš 17.
Valér, december 15. Vaiéria, ápriliš 28. Valter, juliuš 14. Vazul, juniuš 14. Vendel, október 20. Vencel, sept. 28. Veronika, juliuš 9. Víd, juniuš 15.
Vidor, január 13. Viktor, september 5. Viktoria. dec. 23. Vilmoš, január 10. Vilma, december 5. Vince, ápriliš 5., juliuš 19.
Viola, december 19. Virgil, november 27. Virgilia, január 31. Vrban, májuš 25.
Vourt, juliuš 4.
Wladimir, juliuš 24,
Xavér, (Ferenc), december 3.
Zakariáš, sept. 6.
Zita, ápriliš 27.
Zoárd, december 30 Zoltán, juniuš 23. Žigmond, májuš 2. Žofia, májuš 15,
Žolt, ápriliš 10. Žužánna, február 19.
37
Ka nam povej stô lelt star prorok na 1935-to leto?
Že več stô lêt jeste, ka vas pregledávam,
Kakše bode leto ? Vam pripovedávam.
Či bode mantra, glád, pomor, ali vesélje,
Da naprê vìdite i vse dobro vêjte,
Ka se má goditi, dobro ali hűdo ?
Sreča i nesreča, Bôg zná kákše čüdo!
Prìšestnosti knigo vam ščém gor’ odprêti I njé glob’ko skrovnost pred vás razprestrêti.
Naj si bode dobro, ali bode hűdo,
Vse bode istina i nika nê drügo !
Po jeseni príde zíma, mraz, léd i snêg,
Obléže krajíno, njìvo, dôl ino brêg.
Krátki bodo dnévi, predúge pa nočì,
Dostakrát ti dugo nemegnejo očí.
V-dúgi večeráj bô pripovedávanje,
Šálni i sprevêdni fabul zgovárjanje,
Prìde vrêmen kolin, projnikov vmárjanje,
38
Pri mesej i víni razveseljàvanje.
November de mrzel, rávno tak december, Srečen je, kí má gvant, bundo, bekeč dober. Nebojmo se záto, Bog se skrbi za vse,
Da i on, kí nema drv, tüdi nevesne.
Glavno je, naj známo mì čedno živeti,
Tak se mámo kvára i škode meknoti.
Leta nájjakši tál je sprotolêtje,
Na vse kraje svêta prinesé vesélje.
Žnjim je prišlo vrêmen sejátvi gjeríne, Krumpišov, kukorce vu zemlô správlanje.
Med toplo vrêmen zmês príde i deždžovje, Štero rodno včiní trávnike i pôlje.
V-májuši nebode zménkanje topline,
Osnávlale do se od vlage travìne.
Tak, da de jo kosec meo metati v-redé Z-detelcov, senom vért, naklàdati vozè.
I gda se dozori silje, pride žétva,
Polodelca trűdov puna blagoslova.
V-etom leti nede od zráka kaštige,
Ni vu pôvi kvára i nê nikše hibe.
Vu têli i dűši bodeš zadovolen,
Za Boži blagoslov vu srdci miroven.
Sêjaj, sádi, pôvaj silje, trstje, drevje,
Vesél’ de ti žítek, meo boš radost, zdrávje, — Bôga nezavrži, z-verov se ga drži,
Za blagoslov njegov k-nébi pogléd vrži,
Àr odnut shájajo vsa dobra na zemlô,
Vsáko naše delo blagoslovleno bô.
Či vse tvoje delo vu rédi odpráviš,
Brezi záműdnosti vu vrêmeni správiš,
Meo boš krűha, vína, zadosta povôli,
V-jeseni sád, víno domô vozo z-kôli.
Tak da po jéseni pá k-zìmi pridemo — V-nikom sükešíne, zménkanja nemamo.
Nit’ v-pamet nevzemeš, príde advent, Božìč, Z-snegom de pokriti brêg, dôl, trávnik, ložíč.
39
Vsáki pozábi skrb, mantro i trplênje,
Želno mo čakali Kristuša rodjênje.
Vesélo mo svetíli kolede, nôv’ leto,
Štero se približa znôva k-nam li hitro.
Verte stálno vso rêč, na štero je porok,
Vse dobro Vam želê
Sto lêt stari prorok!
Ka prinesé nôvo leto?
Eto fontošno pítanje zhája z milio vűst na prvom dnévi nôvoga leta, alì skoron se nenájde nišče, kì bi znao odgovor dati na to. Pa je odgovor vu vnogom poglédi niti nê tak žmeten, či ga ômurno vardenemo. Te bogábojéči, pobožen človek približno etak odgovorì na to fontošno pìtanje:
Kí se bode vu nôvom leti tüdi samo prevedno tožo za volo „slabi časov“, kì bode svetüo, ali se bode njemi zejalo, gda bi delati, razveseljàvao ì špilao se bode, gda bi šafarüvatl trbelo, tisti se neprikiáti na zeléno vejko niti vu nosom leti. Ali kì bode vu nôvom leti tüdi delao paščlivo i vrêlo molo, tisti bode od mêseca do mêseca napredüvao i boži blagoslov bode sprevájao vsáki stopáj njegov.
Kí bode vu 1935-tom tüdi vu krčmáj i drűgi razveseljávanja mêstaj iskao radost i veseljé, tisti z svojov vrêdnostjov navküp tüdi svoje dobro imé, poštenjé zapijé, zakárta i zapléše. Kì pa svojo hižo za cérkev pozdigne, to je to, ka rečì Jožueve tüdi vu srdcé svoje zapré: „Jas sam i moja hiža mo Gospodni slűžili!“ i poleg té vodne
rêči žisé svoj žítek, tisti nájde vu svojem stanki, vu krôži svoje familije istinsko zemelske blâženstvo za sébe i svetlost pa radost razdeljáva na drűge tüdi.
Oni roditelje, ki bodo svoje otroke tüdi vu novom leti liki bolvane molili i z opicnov lübéznostjov cártali, ki bodo svojim otrokom slűžili i nedo znali njé prisiliti na podložnost i modro nücati šibo; rávno tak tüdi oni roditelje, kí svojim otrokom z rečjov i z djánjem slabo példo dájo: si lehko računajo, ka se dosta bolezni i britkosti včàkajo pri svojoj deci. Ki pa bodo svoje otroke vu krstšanskom dűhi, od lübézni prehodjenov sigurnostjov osnávlali i njim vsigdár dobro példo dájo, tisti se zagvüšno lehko vüpajo, ka njihovi otrokì spunijo štrto zapoved, poštüvali bodo svojega očo i mater, verno spunijo svoje decinske dúžnosti, dobro imé zadobijo i blâženi bodo tako deca, kako roditelje tüdi.
Kí nedelni dén tüdi vu novom leti oskrúnijo i ni sami ga nedržìjo za dén počinka i svétka, niti svojim otrokom, delavcom, držini nedovolijo, ka bi si na etom dnévi počivali i ga po-
40
svétili, tisti nôvi greh potégnejo na dûšo svojo i z nedelnim delom ino pijančivanjem kunost správijo sebi i hiži svojoj. Kí pa nedelni dén, liki kralá dnévov, poleg Gospodnove zapovedi posvetí, on liki Jakob nebesko lestvíco nájde, na šteroj se kbožemi srdci pozdigáva.
Ki Biblijo svojo od 1935. januara 1 ga mao nihá na polici ležati. gde jo prah obséde, tistoga dûša 1935 decembra 31-ga tüdi bode z pràhom obvzéta. Kì pa od januára 1-ga mao vsáki dén paščlívo išče vu Pìsmi vretino žìtka, tisti z zdravimi očmi i z vesélim srdcom dokonča decembra 31-ga eto leto tüdi.
Te slabe knige i novine vu novom leti tüdi za bìàzne i skazlivce bodo cônale tiste, kí vu Bôgi verjejo i domovino lűbijo i ki so slaboga i nestálnoga srdca, tisti se vu novom leti tüdi dájo odvrnoti od istine, kí so pa hüdoga dühá, tisti se pa tüdi sami prídrűžijo k ošpotávcom i k protìvnikom Gospodna ino domovine. Ali kí má dűšnovêst i je nê bojazlivi, tisti tüdi vu 1935-tom možasto prôtistáne etim pokvarjenostam i vse doprinesé, naj svoje dománje, celô otroke svoje obarje od nàshaja etog vmoritelskoga čeméra. I kí med rázločnimí hujskáči tüdi obdrži svoj krstšanski i domovinski čűt, tistoga ti pravični bodo blagoslàvlali, kak nájvékšega dobročinítela svojega ná roda.
Kí vu novom leti tüdi bode poslühšao na vsákoga zapelávca, kì bode cójgùčao k vsemi, kšteromi nerazmi, ki podpiše tüdi takše, ka je prvle nê prečto, tisti se včáka dosta neprijétnosti. Kì
župo svojo ne zazáčimba z-zadovolnostjov i kì pozábi ka vsàko delo má pôleg svetle strání tüdi sénčno stràn, tisti se bode dosta tožo. Kí vu žítki sama pítanja Vidi, kí išče črešnje brez kosčice i rože brez trnja, kí na to čáka, naj ga liki kakšega pripovestnoga kralíča vu zlátí hintov posadijo, tisti niti do sejàlvi nepride, nê kabi do žétve. I kí nazádnje tô misli, ka s-skazlivostjov več doségne — liki z istinitostjov i zatogavolo rečí svoje samo na zakrivanje misli svoji nűca, tisti tak obhodi, kak on človek, ki je z kamnom pod pazdjami ščeo preplavati edno jezero. Ali ki svoj pogléd obrné na veliko smilenost Bogá našega, v šteroj je nás prigledno zhod z visikosti“, tisti se nebode zdihávao od zgüblenoga leta ; nego na konci gori postávi kamen Ebenhaezera z-tém dávnim napísom: „Doetigamao nam je pomágao Gospoda To 1935. leto tüdi odletí liki eden oblák i ji dosta z tisti, ki zdâ znam! pítajo : „Ka prinesé nôvo leto?“ vöodneséjo sledi plačne obleke lüdje na počisàíišča mesto zemelske preminje-nosti, vu brűtiv, ali Gospodnova smilenost i milošča ostáne prek 1935-ga tüdi, náime od vekveke do vekveke. Ár „človek je vu svoji dnévi, kak tráva, kak cvêt pôlski, tak cveté ; gda veter po njê pihne. nega je več i nepozna se več njé mesto. Ali milošča Gospodnova je od vek do veka nad oniml, ki se ga bojijo i prazičnost njegova do decé decè nad onimi, ki njegov závezek zdržijo i pázijo na zapôvedi njegove, da bi je činili!“ (103. Žolt. 15—18 v.)     Z-nemškoga-L.—
41
Hválimo te, velki Bôg ...
Poslovenčo: † Luthár Pavel vučitel.
Hvàlimo te, velki Boug,
I díčimo tvojo krepkost,
Vsa so dela Tvoji rôk,
Vsa čüdüjejo Tvojo velkost; Tì si nej meo začétka,
Pa nebodeš meo konca.
Vsa tebé zvisávajo,
Kerubi i serafinje Tebi hválo spêvajo,
Vsi, vsi nebeski angelje Etak kričijo k Tebi:
Svét’, svét’, svét je Bôg v nébi!
Zgledni se na nás, Oča Mìli, i boj nam k pomoči, Trôštaj nàs Tva milošča, Kaj mo Tebé zôči-vôči Glèdali ednôk v nebi,
Či mo tü verni Tebi.
Vsákdén bomo mí Tebé Čestíli i zvišávali, Vsákdén tve svéto imé Tü na pomôč zezávali; Dáj, da se mì dnes lepô, Rêšimo grêhov celô.
Oh smilűj se med nami,
Vlê vö blagoslov Tvoj na nás, Boj z Dühom Tvojim z nami,
I krêpi vuvsem dobrom nás ;
Dáj se nam tü vüpati, Kaj naš ščéš zveličati !
Človeška môdrost i znanost v borbi proti prerânoj smrti.
Če preglédamo štatistike človeške mrtelnosti, té se začüditi moremo velikomi razločki, ki se káže v prečnoj dužini žitka prvejše i vezdášnje stotine. Z zdravniškov znanostjov se povekšáva tüdi dužina človeškoga žitka. Človeška pamet, štera je znála moč naráve spoznati i v svojo slüžbo postaviti, je znála celo smrt prisiliti, da če dale kesnej prihája. Od šteroga mao se zná, ka se živlenje zdržáva od neprestanjene obnovitve najménši stanic, od šteri se človeški organizem sestoji, i ka naturna smrt samo po dugolêtnom vmiranji tej stanic pride, štere so mrežasto povezane z vsemi organi têla, šteri organi so pa ránč sestávleni od takši najménši stanic, — od tistoga mao se dela na tom, naj se že v mladi i zdravi dnevaj z rednim očiščavanjem tela i z zagvüšanjem rédnoga obtoka krvi oslabitev tej stanic ne dopüsti i ka se z odstranitvijo giftov iz tela pa omogoči rédno delovanje celoga organizma. To delo oprávla v têli znáni „PLANINKA“-čáj-Bahovec, šteri se pridobiva iz nájbôgši zdravilni planinski tráv, šteri hasnovito delovánje je v zdravniškoj znanosti že zdávna spoznano ,,PLANINKA“-čáj-Bahovec je odličen náturni regulátor za čiščenje i obnávlanje krvi i gvüšno pomága v vsej motnjaj prebáv kak tüdi v vsej boleznaj, ki so nastanola zavolo nerédnoga delovánja želodca i čreva, nepravilnoga obtoka krvi, nadale pri boleznaj jétra i živcov itd, PLANINKA-čáj-Bahovec se dobi v apoteki Mr. Bahovec v Ljubljani i lejko se küpi v vsej apotekaj i drogerijaj.
42
Naprê nazvestšeno i dönok nečákano.
„ Príde pa dén Gospodnov, liki tát v-noči.“
(II. Petr. 3, 10.)
Pred krátkim vrêmenom je eden moj brat prišao k-meni i pripovedávao mi je svojo senyo. Na nébi je edno veliko vöro vido. Kak se je na njô zgledno, je vido, ka je vöra pred polnočjov tri minute kázala. Pod njôv je pa z z-velkimí piski eto bilô napìsano: Ežaìáš 6 : 8.
Predramivši se je gori poiskao nakàzano mesto, stero se je nasledüvajôč glásilo: „Koga naj pošlem ? Što bode moj poselnik ? Jas njemi pa erčém : Eti sem, pošli menè !“
Pítao me je, ka bi znamenüvala tá senja. Jas sem njemi pa odgôvoro: „Razložitev senje je nê težka. Boži sinôvje so se že dávno zbűdili na on veliki čin, ka je na svéta vöri že slêdnja vöra. Tvoja senja tô znamenűje, ka za ništero minuto doli stečé vöra. I da je že slêdnja vöra, Gospôd potrebűje tàkše lüdi, štere lehko za poslance pošle, šteri se njemi radi na slűzbo podájo, z-šterimi svoje cìle i namenjávanje doprinesé. Či gda, tak je zdâ tü ono vrêmen, da se Boži sinôvje zbüdijo i za Njega živéjo.“
Nevém jeli sem senjo prav razložo, ali pa nê, šli tô znam, ka je že slêdnja vöra i ka je Bože poslanje silno. Kak se glási tô poslanje? Etak:	„Ovo,
On prihája !“
Pred zezávnim veršušom je Peter povedao, zakâ neprìde ešče Gospôd: „Nemüdì se Gospôd z-obečaojem (liki ništerni za műdbo držíjo), nego potrplênje
má znam!, neščejôči, da bi se šteri skváro, nego naj se vsi na pokôro obrnéjo.“
Zakâ je nê prišao Gospôd do etiga mao ? Ár je dugo trplísi. Ár vrêmen dá svêti na povrnênje. Vrêmen tim vervajôčim, da se priprávijo.
Gda je Peter té odgovor dao, je od Gospodna prišestjá vso dvojnost odvrno, svetlo i odkrito tak erčé: „Ovo, on prihája!“
Tak je, On prihája ! Kak dostakrát je nazvêsto ! I dönok gda príde, nečákano príde.
Gda si je Jezuš ednôk zvučenikmi od svojega nazâ prišestjà zgovàrjao, je etak pravo, kak je vu Noéa i Lôta vrêmeni bilô, tak bode vu človečega siná dnévi tüdi.
Kak je bilô vu Noé-a vrêmeni? Noé je naprê naznánje dôbo. Bog njemi etak pravo : „Sôdba príde, potop, velika povôden, štera ves nárcd zemlé vtopí. Ali ti se mentüj! Zgotovi sebi bárko, v-šteroj se obarješ z-timi svojimi i z-stvármi odebránimi od smrti!“
Tô je nê samo znamenita zapoved bila, nego tüdi težka. Noé je v-brežnoj krajin! prebivao, štere strmcì, vrèhovje so z vekivečnim snegom bili pokriti. I tam na brežini bi meo ládjo réditi? Či bi ešče njegov stan kre môrja bodôča zemla bila, teda bi tá zapoved ešče razumetnêša bila pred njim. Ali, eti, na brežine sredini se njemi je tô uprav čűdno goridànje vidilo.
43
Ali Noé je vervao. Ogsüšani je bio vu tom, ka či Bog veli: „Sôdba nezaostáne.“ ona pridti má. Neodlášano je delati
záčâo.
„Ka činiš, Noé ?“ so ga spitávali lüdjé, kak je záčao delati. Vse njim je povedao, ka njemi je Bog nazvêsto. I lüdjé so za šálo držali, osmejávali so se žnjega, norčárivši se njemi: „Noé, pri tebi je nika nê viédi! Ti si si nika v-glavô vzéo, štero je nemogôče i nevervano !“
Ka vse je nê mogao Noé zatrpeti ? Kama šté se je zgledno, povsud je poménšávanje, norčárjanje, špot vido. Ali negenjeno je obstao Bože pravice glasitel — kak tô Peter právi — gláso je neobtrűdno čeres 120 lêt pridôčo Božo sôdbo.
Kak je že 100 lêt preteklo i bárka bi že skoron zgotovlena bila, je ômurnê prisiljávao i nadigávao i rátao lűdi, gori je poiskao ednoga, vsákoga, posebne i večine, proséči je, moléči se njim : „Povrnte se, obarte dűše vaše, ár je sôdba že nê daleč, nahitroma prìde!“ Ali oni so se páli osmejávali žnjega, glűhi, neobčûtni so bili proti njegovim opominanjam i káranji. Ti zevčenêši so glavé ménšajoč trôsili, govoréči: „Nikšega znamênja nega, ka bi kákše kritično vrêmen melo pridti. Noé zandéra ; napunjeni z môtnim zdênjem; nebojdite nemirovni!“
Bárka je zgotovlena. Prihájala je ti náležni vnožina, da tô veliko nápravo poglèdnejo. „Zakâ je tak prevelika ta bárka ?“ so ga spitávali. „Stvaré tüdi pridejo v-njô z-vsákefajte,“ njim je odgôvoro Noé, na sa-
moga zaniháni. Oh, kak so se žnjega smeháli!
Ali na eden dén se je zemla záčala gibati od nezračùnane vnožine prihájanja stvári. Vu zráki je nastanolo grozno šümlênje od prìblìžávajôčl šeregôv ftičov letênja. Kak lastvice náidejo pôt prêk po svetovnom môrji, gda odnás na zimô daleč 7-jűžne kraje odhájajo; kak včele nezablôdijo vu svoj košár nazáj prídtì, gda odnjega daleč odletijo méd iskajôče ; kak mrvlé dobro znájo k-svojemi mravlinjeki pôt: tak so vse stvaré k bárki pôt naišle, kama je je Boža skrbnost pelala.
Vse tô je groznovito bilô pred lüdmi. Ali ti zevčeni, kakim so šli tanáče i toga razloženje zvedávat, so je pá spomírìli, erkoči njim: „Tô vam bár razložiti nevêmo, ár so toga zroki pôleg vezdášnjega znánja pred nami ešče neznáni; tô je edno zvömédno znamenito skázanje natùre, ali tô edno je gvüšno, ka se od potopa, od šteroga Noé proroküje, nemamo bojati.“
Lüdjé so se pá spomirili i dale spáli.
Približao se je pa dén, gda se je Noé z-timi svojimi vbárko zoselo. Oh kak težko njemi je bilô srdcé! 120 lêt je gúčao k lüdém, pozávavši je v bárko, i brezi vsega náshaja. Molo se njim je, ràtao, nadigávao je je, ali glühi so ostanoti. Nišče, nišče se je nê naišao, ki bi ga poslühno i nasledüvao.
Z timi svojimi je jedino šô vu bárko, štere dveri je Bôg sam doli zápro za njimi. Po tom je preteklo osem dní, i nazvêstže na sôdba se je ešče nê kázala.
44
Tjeden je mìno. Prišao je te slêdnjen dén. I té je míno. Kak je sunce doli zaišlo, so si lüdjé zgovárjali med sebom ; „Vütro mo lêpi dén meli, lêpo vremen dobímo.“ I z-tém so se na počinek povrnoli.
Ob polnôči se je vihér zdrô i trôbo ober zemlè, šteri je rastje lámao, pečíne podèrao. Nebeski žlebôvje so se prepüstili, zemlé zdenci, globočin vretine zôdprle. Morske vodé se genole i nê mele mesta vu môrja globočinaj; válovje se je vu grozno visikost zdigalo i okôlšce. ravnice, brežine poplavilo. Grozna strahota je obvzéla národe i stvaré. Pá so k-môdrim bêžali, gde so že večkrát trôšt i pomirjenja dôbili. Oni so njim pa erkli: „Tô je velika povôden, kakše smo na zemli ešče nê priživeli; ali i tá preminé.“
Ali nê je preminôla, témbole se je povékšávala. Lüdém je na pamet prišla Noé a bárka. „Bêžmo k-Noè-i,“ so kričali, „on má bárko, žnjov lehko plava. Naj nás tüdi notri vzeme!“
Kak so pravli, tak so činili. Bêžali so k-Ncé i: „Noé, dober Noé lübléni Noé, drági Noé, püsti nás notri vu bárko, lêpo se ti molimo·“ Zdâ so znali lêpe, prijaznive reči njemi dávati ! Ali, ka čüjejo od znôtra ? „Drági moji prijátelje ! Srdcá bi vam spuno prošnjo, ali nemogôče mi je. Glédajte bár, ne náidete na njê ni klûča, ni zápora, Bôg sam je odzvőna doj zápro bárko!“
Iskali so, ali nê so naišli. „Hodmo domô, prinesmo sekere, škéri, dremle, lüknje naprávimo na njê.“ Ali válovje se je ober nji stánov oblêjalo, nieden je žnji nê prišao nazâ.
Potop je je vse vtôpo. Dàvno je nazvêstšeno bilô i dönok nečàkano prišlo
I kak je bilô vu Lóta dnévi ? Tam je tüdi naprê nazvêsto Bog. Bog nevderé notri dvér vu hižo. Prvle, kak sôdit príde, opomina, kára i znôva opomina.
Lót je nasledüvajôče povelênje dôbo : „Grozna sôdba pride na Sodomo. Bog zničí mesto i vse opüsti. Paščì se i vöpelaj prijátele, rodbino tvojo i pobegni žnjimi.“
Lót se je prestrahšo. Ali vervao je rêči i hito je k-môžom, ki so njegove čeri meli za žene. Vse njim je povedao, štera je znao. Ali oni so tô za šàlo držali, kêm bole je je proso ino se njim molo, tém bole so se smeháli žnjega : „Te starec je celô deteči grátao.“ Znôva se je povrno, ali nišče je nê dao na njega rêč nika. Ali komaj je vö prišao z-sáraša, ognjeni ì žvepleni deždž se je püsto z-nèbe i zráka šümlênje je prehitilo ti osodjeni krič i jávkanje.
I ovo, tak je bila sôdba naprè nazvèstšena i dönok je nečàkano prišla.
I kelkokrát se je tô že čeres jezérk i stotin lêt ponávlalo ! I kak je Jezuš tüdi glàso ober Jeružálema sôdbo: „Da bi ti poznalo i ešče vu etom tvojem dnévi, štera slišijo k-méri tvojemi.“ (Lukáč XIX 42.) Ali oni so nê vervali, misléči vu sebi: ..Kak bi tô mogôče bilô, ka bi Jehove váraš, tô svéto mesto, neprijàteli na porob spadnolo? Tô Bog nedopüsti!“
Nê je dosta vrêmena preteklo, ka je váraš z-neprijáteli obvzéti okôli. Prišlo je, ka je Jezuš naprê povedao : „Àr prí-
45
dejo dnèvi na tébe i okôli tèbe vržejo neprijátelje tvoji spice i obsèdejo te, i vküp te stisnejo na vse kraje “
Vse bole i bole so je stiskávali; li hitro je zmenkao živiš, lüdjè so se z-obüteli poplat-
mi, stvári kôžami hránili, človeče mesô jeli, tákša nevola je nastánola, kakše je svêt ešče nigdár nê vido.
Vid: naprè je bilô nrzvêstšeno i dönok nečàkano prišlo! I jeli nás, vu vezdàšnjerrs vrêmeni Bog neopomína tüdi zetakšími sôdbami, štere na nás májo pridti ? Naš žitek hitro doli tečé, tak da lüdjé opominajôča znamênja nevzemejo napamet. Edno, edno nôvo znamênje to prvêše zakrije, omráči.
Ali si pa nezmislimo na ona grozna znamênja, štera se v-naši vrêmenaj godijo, nesmerne povôdni, štere cêle krajine popláv jo, váraše zničijo, veliki slápovje, vihérje, proti šterim nega obrambe, zemlé prepádi, ognjenikov vdérjanje, zemlé gíbanje, zátonov pogrozdženje vnašem žitki doj pretekôča svetovna bojna, vérstvena kríza, so vse Boža znamênja i opominanja na zbôgšanje i pokôro.
Ali smo pa že pozábili ono grozno nesrečo, Štera se je pred ništernimi lêti v-Ameriki na Martin que zátoni godíla ! Kak so tô rim. kat. časopisi glásili, Svét-Pierre stančarje so grozno veliki, v nébo kríčéči grêh včínoli. Na veliki pétek so svinjô prebili na krìž, tak so se zKristuša smrti norčárili i ošpotávali. Potom je na hitro prišlo znamênje. Ognjenik je vö vdrô, žerjáva stroske? se je sípávala na krajino, edna velika fabrika
je zničena, štere delavci so vsi prêišli. Teda je hênjalo zburkanje.
Lüdjé so se prestrahšili, pobegnoti so šteli, ali oblást je váraš z orožniki obvzéla okôli, nê so pűstili žnjega nikoga: z-
môdri znancov, profesorov, zstrokovnjákov je komisija poslána nàj poglédnejo, či je Mt. Pelee ognjenik uprav nevaren ? Komisija je gori šla na brêg, vse je popolnoma spoglédnola, presámnala i naznanila : „Nikše nevarnosti nega ? Mont-Pelee je brezi vse pogübel. Samo je edno málo ognjeno zmêno narédo.“
Kak se je ednoga drűgoga dnéva zorja presvêtila — onoga dnêva, gda so tô grozno zmêno pá namênili ponávlati, Kristuša vnébozastoplênja dén, — je ognjenik z velkov silov vdrô vö i žerjávo lávo je z-groznov hítrostjôv metao na váraš, zasipao ga je, z nébe je sôdba prišla i v ništerni minutaj je 40.000 lűdi znìčeno.
Ovo naprô nazvestšeno ì dönok nečàkano.
Nê rávno nagôsti, ali sveklo je nazvêstšeno. ka je Bože sôdbe vrêmen blűzi. Od zdávnjega vrêmena mao se začinjalo njega spunenja, kak tô Mátaja 24 ti tál proroküje od Kristušovoga prišestjá.
Tak se zdi, da bi tá dolispisana pripetjá štera se pred nami godijo nikšega znamênja nebi bilá, štera bi Kristuša prišestjé znamenüvala.
Kristušovoga prišestjá nevtajeni znamenj to edno je, ka krivi lüdjé, antikristušje stánejo naprê, ki do sebé za Kristuša dávali vö. Pred ništernim letom
46
je v-Ameriki stano naprê eden tákši antikristuš, ki je dosta lűdi zblôdo. Žalosten konec ga je doségno vu püstinì, gde je šteo Gospodna 40 dnêvni post drügačiti. Med postom je od gládi vesno.
Sledi je v Londoni stano naprê eden pop, ki je pred oltárom zgláso, ka je on Kristuš, kí je nazâprišao. Med poslühšávci je tákše zburkanje nastanolo zavolo toga, ka so ga policájje komaj obránili od lüdstva srditosti. Potom se je v-neznàno mesto ostrano i več je nê bilô odnjega nika čüti.
V-Rusiji je tüdi nastano eden nôvi Kristuš, ki je navdüšene vernike meo, hirešen človek je grátao, ešče i onoga špitála doktore i vučenike, kama je internátivan, je zblôdo i za svoje vernike vtepao.
Zísao je glás i z-Indije, ka je i tam eden nôvi Kristuš nastano.
I tak shájao bode glás od zhoda i záhoda, od juga i sevra od tákši lűdi, ki tak bodo pravli od sébe : Jas sem Kristus.
Ali glédajmo Rusie položáj, bolševikov, komunistov ne božje dela, Gde Bogá, vero namênijo vöztrêbiti z-srdc človeči, i šatana orság, právo antikristušovo králevstvo grüntsti, so vse tákša znamênja, štera Bože sôdbe prišestjé sìlijo.
Z gvüšno znamênja bodejo, ta obečana znamênja se màjo spuniti, štera Kristuša prišestjé
naznanüjejo.
Krivi proroci stánejo naprê, kak amerikanskoga novoga Siona nastavitel, šteri je sebé za II-ga Eliasa gláso i jezérke nagno k-sebi.
Bojn glási se širíjo po svêti. Ognjenikov strahšno vdérjanje, zemlé gíbanje, küga, pomor, grozne nesreče so vse znamênja, štera vse glasno kričíjo : Ovo, On prihája !
Ali i drűgo znamênje glási njegovo nazájprišestjé. Izrael se priprávla svojo domovino nazáj goripostaviti. Židovov Sionizmus je tô nestanoma se povékšávajôče gibanje — odkrito gučí.
Drűgo znamênje se tüdi spuni med poganmi. Jezus je zapovedao: „Prvle se má po cêlom svêti predgati rêč Boža, vsákomi národi na svedôstvo i potom príde konec.“ Jeli se je nê spunila tá rêč? Jestejo edne mále interesántne knigice, štere se po fal cêni dobijo; vu tej v 450 rázločni jezikaj jeste štampano Jánoša 3:16 veršuš : „Tak je lűbo Bog ete svêt“ i. t: n. Li računaj jezike, štere po iméni poznaš, do 30 ali 40 zná bidti prideš, ali dale nê. I tü máš 450 rázločni jezìkov, na štere je biblia ali njé Posebni táli doli obrnjena. Kak vnogo dela se je tü odprávlalo, ka se Zveličitela rêč nàj spuni! Ka de se evangelium predgao po cêlom svêti vsákomi národi.
I nê samo tam med poganmi so ga predgali. Predgajo ga med samo poiméni bodôčimi krščanmi tüdi z-tákšov močjôv i vrélostjov, ka so pred ništernimi desetinami ni mislili, ni nê vervali. Vsigdàr de bole potrêbno rêči glášenje, vsigdár de več rêči glasitelov. Dühovnici, misionáruší, misije pomočníci, katekheti vu šoláj; pôleg cérkvene slűžbe je tam tak imenüvano šatorski misináriušov šerege delovánje.
47
Zakâ je tak ômurno i potrêbno predganje vu vezdášnjem vrêmeni ?
Zakâ je bio Noé tak stálen, ka je vsákoga büdio i nadigávao, proso náj se povrné, da vbárko príde ? Ár je znao, ka sôd pride! — Zakâ je Lót zvao zete, naj se v-gvüšno mesto paščijo ? Ár je znao, ka je sôd blűzi.
Záto predgamo vu denéšnjem vrêmeni z tak velkov vrêlostjôv i pozàvamo tak neműdno, ár so se Boži sinovje že zbűdili na ono znánje, ka je Gospodna dén blűzi. Záto se glási po cêlom svêti: Ovo, On prihája!
V-dosta formo se je nazvêsto Gospodna dén. I dönok gda prìde, nečákano prìde.
Čeres 120 lêt je nazvestšávani potop ì dönok je nečákano prišao. Sodome i Gomore zničanje se je naprê glásilo i dönok je nečákano prišlo. I tô se pá ponávla. Tak bode i pri Gospodna prišestji tüdi.
I zdâ da jas od Gospodna prišestjá gučim, dobro znam, ka se ji vnogo norčári, erkôči: „Ne bode tô tak hűdo. Premisli si, kak se tebi vidi, jas neščem bidti za tébe podgovoren. Záto ponávlam, či se ti vídi ali nê: Ovo, On prihaja ! Slêdnja njegova rêč je eta bíla: „Ovo, hitro prídem !“ Kak ti primeš té glás, tô je ne moje, nego tvoje delo. Bog te ednôk na podgovornost vzeme, kak si se pogübo poleg nazvestšenja etoga glàsa. Ah, drgeče mi srdcé, či si na tô zmislim, ka ti vse znáš, znàš, ka nahitroma pride — i dönok se nepripravlaš — i On prihája — nečákano !
Gospôd je dugo trplivi znami, ešče itak dugo trplivi. Ali svêt se nešče povrnôti. Z-lehkoškov nemáratnostjov pita . „Gde so nazâprišestjá znamênja ?“ Vê je povêdano. Nahitroma pridem i tistomi že 2000 lêt jeste. Predgajo od pridôčega Gospodna, pred kim je jezero lêt teliko, kak včerànji dén, šteri je mino, ali neverjejo vu njem.
Ka náidemo pri Bogá deci? Bog je dugo trplivi, naj svojo deco k-coj priprávi. Ali jeli se tê priprávlajo? Od ednoga človeka sem čüo, gda je od Gospodna prišestjá bio guč: „Či On nazáj pride, nebode za nàs dobro.“ — Znájo i dönok se nepriprávlajo. Nadale namenjávajo, tôžijo se i duže — spijo.
I či Gospodna dén pride, pride on nečákano i tak ka dosta boži sinov nede priprávleno. „Kak tát vu noči, pride On“, erčé Peter; nevedôč, gda vsi bodo spáli.“
K-tebi tüdi tak pride Gospôd, kak tát vu noči? Či boš duže nadaljávao tak, kak do eti mao, tvoj svetskì žitek i tak boš se znášao; či boš nadale tak ravnao tvoje živlênje pôleg zemelski želênjaj i návadaj; či nadale li samo ta zemelska bodeš zganjao, bogástvo, márno diko, prêdnjost ziskávao; či boš se pernjao, zadomeščávanje činio bližnjim tvojim ; teda k-tebi tüdi nečákano pride.
48
Drági brat: zakâ se neprìprávlaš? Ti, svetski sin: zakâ se nepovrnéš? Zakâ zadržávaš prišestjé Gospodnovo ?
Zdâ je že skrádnje vrêmen. Tri minute pred polnočjôv, tak, kak je brat moj vu senji vido Záto potrebűje Gospôd lüdì, ki njegovo sposlanje nadaljűjejo : Ovo, On prihája ! Nê samo z-rečjôv, nego vu znášanji vašem tüdi, z cêlov vašov bivostjov morete glásiti: Čákajmo Gospodna. Zaistino, On hitro pride!
Kelko Boži sinov je prispodobno, k blôdnim devojkam! Nemajo sebom olija, larnpašje njim vgásnejo. K boitoši se morejo paščiíi, kak Noéa zemláki, ki so i k-koncovi k-bárki bêžali; ali že je prekesno bilô ! Dveri so zaptle ! I rêč čűjejo: „Nepoznam vás.“ Teda naprê stôpivši i naprê nosijo ; „Vsáko nedelo smo v- cérkvi bili, rédno smo vžìvali Kristušovo večérjo, ketomi i ovomi krščanskomi drűštvi smo siišlli.“ Ali znôva de se čülo : ,.Pravo sem vam : ne-
poznam vás! Odhájajte, hüdodelci !“
Nazvêstšeno i dönok nečákano !
Srdcé se mi pôči, či si na tô zmíslim : Gospôd hitro pride! i ti spiš i nê si krédi. Nê si čakao na Njega tak, kak snehé na mladožénca. Ti si se nê pripravo na gostüvanje ágneca.
Oh nemrtelna dűša, priprâvlaj se ! Priprávlaj se že dnes! Či nemaš ešče pokoja, mirovščíne, pašíi se, obari si dűšo i neglédaj nazáj! Vrèd postavi svoje delo z Bôgom !
,,I ti drági brat i sestra, predrami se z sna ! Ár je tü vrêmen gori slánênja z sna. Nedvoj, ne vcagaj duže, jeli Gospôd prìde ? Ne br gaj se, gda pride, nego živi Bog! prijéìno i čákaj Gospodna ! Prizd gn te kumes glavé vaše, ár se vaše oslobôdjênje bliža.
Ti grêšnik, povrni se! Ti brat, priprávlaj se ! Ti záročrica, snájži se ! Ovo, On prihája!
Poslov. F. j.
Debelost škodi zdrávji i lepoti,
ár znotrêšnji táli človeškoga têla nemrejo rédno spunjávati svoje delo i zvün toga se debeli človek dosta starejšega vidi, kak je v istini. Vnôgi predebeli lüdjé bi lêpi bilí, ali prevelika debelost njim odvzeme lepoto. Zato njim trbej ono nepotrêbno vnožino másti odstrániti — ali nikak nê z gladüvanjom, ár je tô preveč nevarno. Človek lêko friško zgübi svojo debelost, čé nüca neškodlive „Slatinske tablete Bahovec“. V apotekaj se dobi škatla z 100 tabletami za 46 Din i velika škátla z 200 tabletami za 74 Din. Več lejko zvejte o tom brezplàčno, če se obrnéte na apotekára Mr. L. Bahovec v Ljubljani, kì eto vrástvo naprejpostávla
49
Vanitatum vanitas!
(Na podlagi knige Predgara.) Ničestnosti ničes.
Kralüvao je dugo v-izraelskoj zemli, Verostüvao v-noči, vu velkom mišlenji Srdčen král Gospodár.
Vse, ka je vözbrodo v-čeres dùgi lejti, Skrblivo je spisao na pergament lejpi Te veliki predgar.
Vse je ničes, ka na etom svêti vidiš,
Vse, ka k šenki dobiš, ali si pa kűpiš,
Je ničes nej vrejdno.
Vsa mantra, správlanje i vsa lêpa vrêdnost, Je vse, ka doségneš, vse, vse je ničestnost, Nika nê vrêdno.
I kakšté se mantráš, ali kakšté skrbiš,
Tak da na obrázi krven znoj máš, točič: Nika nepomága;
Či máš velki nágìb, osnávlanja želnost, Nestan’ma te žené, goni dela vrêlost:
Ka hasek máš z-toga ?
Národje pridejo, oni odidejo,
Bojüvniki preido, — vsi, vsi počivajo,
En’ nazáj nepride,
Vse, ka živé eti, proti grobi ide. —
Proti grobi ide, li zemla nepreide,
Nikam neodide . . .
Glédajte bár sunce : vu bibora plášči,
V-gojdno ga razvrestré vu précimbnom lišči Kre zhoda na nébi;
I či bár na véčar vu záhodi mrakne,
Naütro pá znôva svekel bežàj začne,
Na zhodi se vidi.
I kak sunce hodi, tam gori na nébi,
To činijo zvêzde ino mêsec tüdi,
Tak čini i néba ;
Štera je že tô pôt vnogokrát obhodla,
Od stvorjênja mao nigdár nej prestôpila, Hodi je od nigda.
Ino či je glédaš, kak vodé tečéjo :
Po zmerjenoj pôti tirajo, ženéjo,
50
Vu môrje bežijo.
I môrje se dönok nigdár nedopuni I one pá nazâ pridejo k vretini Odkud se začnejo.
I vse toga skrovnost je pred nami skrita, Jedino pred Bôgom je samo odkrita, Zaman jo spoznávaš;
Nezapopádneš jo z-zemelskov pámetjov, Bár kaklté jo giédaš z gedrnov vrêlostjov Z-srdca rad poslühšaš.
Evang. sprevod v Beogradi.
Ka je bilô : vse je, tak bô i poetom,
I ka jeste: vse je, ka je bilô v-zdàvnjem. Gdetášté boš hodo.
I bár gdetá glédaš z brodéčov pámetjov,
Tô edno zagvüšno vidiš od vsej krajov : Nika je nê nôvo!
I či dönok jeste, kak vnôgi právijo,
Ki tak nalehci vse, vse ta odprávijo : „Viš, tô je tű nôvo !“
Nej je tak, nej bogme, verte vi tô meni, — Bilô je, stalô je že dávno pred nami,
Samo v-drűgo dôbo!
51
Nega tü spômenka od ti preminôči;
Rávno tak, kak nega od ti tü bodôči,
Od njih nemaš nika ;
Vse, ka jeste, more ednôk preminôti,
Tak, kak vu püstini te szlêd, tá minôti I nenihá spômenka.
Jas, kak predikátor, král Izraela;
Šalamon: po tom iméni vnük Isaja Davidov’ga roda,
Koga je v-Jer’žálem váraši eti,
Na očé trônuš pomogao Bôg nebeski Pôleg pokolejnja:
Pámeti mo’ znánje glásim jas vsákomi,
Ki pod nébov jesto, bivajo na zemli Ino tü živèjo;
Vse sem prav pregledno, leto je moj rázum Brezi počivanja, — či je bár vse zaman, Dönk je nê poméro.
Pregledávajôči: vsa, štera sem vido,
Bilô ji je vnogo, ki so nezad’volno Glédali svêt ete.
Ár, ka se tü vídi človeče razmejnje:
Je vse nehasnovitost, dűše mantránje Vretina grêhote!
Naša zménkanja so na gôsti bodôča I težì nás mantra, njé bremen, teškôča Nad nami bodôča.
Ka je nej ednáko, tô slôko ostàne,
Te nespameten čedno delati nemre v, Z-nami je krhkôča!
Vu razmejnji sem jas: viš, veliki gráto,
Što bi še tak najšso, kí bi me premogao V-môdrosti, vu znánji?
V-Jeružàlemi bár kelkošté ji bilô,
Eden je nej zatô meo pripravno glavô Vu etom pozvánji!
Se i tá sem hodo po môdrosti potáj, Napàjao, vtihšávao, pri znanost vretina] Velka gôsta kmica Mi obsejla srdce ino dűšo môtnost,
Ár sem se ogvüšao, ka je svêta môdrost Rejtko gda pravica!
Kováč Zoltán.
52
Dvá brata.
Napisala: KOLOŠVÁRI BERTA.
Gda se 1848. leta Milano proti austrijskoj vládi zporebero, je Radetzky samo 6000 soldákov meo. Z temi je držao váraš pét dni, i či njemi nebi vzéli talìjáni magazine z municijov i z živižom, bi ešče itak nej popűsto.
Dosta svoji vrli sinov je zgűbo; tak je on svoje soldáke zvao; záto ga preveč srcé bolelo, zvûna váraša se je nazáj obrno, pesnico stisno i pravo: Na pávidênje !
Po tem je casari pismo poslao, vu šterom je silno proso 300 000 soldákov i vse ka kcoj slíši. Casar je tô prošnjo pred austrijski parlament vložo i vu svojem iméni proso to potrebno pomoč. Austrijski nemški držáv poslanci so vu iméni svoji držel to prošnjo z ednim glásom odklonili.
Oni dájo regrute za obrambe domovine, ali na talijanski front ni ednoga nej.
Radetzky je dozdaj tüdi z vékšega vogrske soldáke meo, zdaj so tüdi na vogrskom i eti prinas velki verbung začnoli. Preci je tak soldákov dôbo, ali. itak se po istini njegova vojska te dopolnila, gda je na vogrskom revolucija doli zbita bíla i kamarilla soldáke na düše nametávala.
Žandárje so prinesti ukáz: vés mâ telko ali telko düš, nato telko regrutov more na določen den vu določen váraš postaviti. Natô so rihtar i ti čednêši gjüleš držali i določili, što more za regruta odidti.
Vu ednoj máloj bogátoj vési blűzi Murske Sobote je živo eden dober kmet. Meo je dvá siná: Vanči bio te starejši, Števek te mlájši. Vanči je bìo črnkasti oči i vlási, Števek sívi ôči i sêri vlási, obá sta pa lêpoga zrása bilá, kak sveča.
Vanči je vu konjskoj štali delao, z cügom hodo, Števek vu krávjoj, poleg toga pa materi pomàgao svinjam nasipávati, jesti nositi. Za silo je krave podojoi ešče kaj zkühati i spečti tüdi znao. Záto ga je mati preveč rada mela, Po večèraj sta njidva na tiho vse skončala, kak pa kaj de delano, i tak je moglo bidti.
Veška komisija pa je odločila, ka Števek mora za soldàka idti. Gda je mati tô zvedla, je omedlela, komaj so jo gori zmácali, potem pa tak jôkala, ka njoj malo srce nej počilo.
Števek je tüdi jáko žalostno po nosi doli glédao.
Vanči je jáko dobroga srcá dečko bio, mati se njemi trnok pomílila, záto se odlôčo:
— Mati moja, ne jôčte tak, rájši jaz odidem mesto brata za soldáka Ali samo tak idem, či mi prisegnete vì Oča, mati i brat, ka mi mojega prvorojstnoga juša ne prevzemete; ka mo jas po vašoj smrti eti na stárom domi vért. Brata, náj domo pridem, vőoženimo; ali či se njemi nebi nikaj primernoga najšlo, sam tüdi gotov se žnjim zgrüntom tálati, te njemi hišo mi postávimo.
Srdito je mati Vančeka glédala, gda je on svojo željo na-
53
prej dao, ali gda sta oča i brat priségnola, te je že ona tüdi.
Vanči je meo zaročenko, sosedovo Fàniko, tak so bili dogučani, ka bi se k fašenki zdávala. Jáko ga je srcè bolelo, ka se zdaj ločiti morata. Tak sta se lűbila, ka sta vsigdár vküpkcerkvi, na ples, ali kukorco lűpat šla, pazo na njô, kak angel variváč: nebi se je z ednim nedostojnim mišlênjem tekno.
Šô je k sosedovim, mora povedati, ka se je zgodilo prinji
ì ka se zdaj na osem lêt ločiti morata.
Kak je z žalostnim obrázom notri stopo, ga Fánìka včasi záčala spitávati ka njemi falš, ka tak jáko tùžen. On njoj cdgovoro :
Ka bi nebi žalosten bio, gda se morava na osem lêt ločiti. I povedao, ka de on mesto brata za soldáka šô.
Kak Fánika tak njéni starši so njemi preveč bránili, ka bi šô. On njim povedao, zakoj ide. Či nebi šô, bi njemi mati
vsáki den na oči vrgla: Naš mládi gospod se domá špancêra, ov siromák pa tam na bojišči trpi Kapa či bi ešče, Bog ne dáj, spadno, te bi pa do smrti nej mirá meo.
On se Fániki zalűbo, ka jo vzeme, či ga Bog doraô pomore; ona pa njemi, ka ga počáka tej osem lêt.
*     *
*
Naši dečki so vu Velko Kanižo meli zapoved pridti na šte-
lìngo. Okôli edne po polnoči so se z dômi odprávlali. Rihtar i foringáš so je po vési nakládali, nej ka bi šteri domá ostao. Fànika je Vančeki püšlič rozmarina z sívim pantlikom povila i za krščák pribodnola. Matere, lubice so jôkale, dečki so si po vsoj sili kurážo dávali:
Zbogom, zbogom oča, mati i brat, sestra, predrága lubca ti.
Ešče ednôk je vsáki naj svoj rojsten dom nemilo nazáj zgledno, foringáš je pognao konje i
Ljubljana — bivši deželni dvorec — zdâ Univerze
54
pelali so se proti Kaniži. Na celoj poti so pa srečüvali kola, ti edni foringášje so se že z rihtarom nazáj pelali, ti drügi tüdi tá i gda so na véčar vu Kanižo prišli, je cejli váraš nabiti bio regrutov. Za gojdna so je nabérali, zadvečara notri oblekli i na drűgo gojdno na konje posádili i gnali na talijanski front.
Vančeka so tüdi opítali, či razmi k konjom i gda je odgovoro ka: ja, te so njega tüdi za husára vzéli, kak nájveč naši dečkov. Ti preveliki i prežmetni so pa bilí pešíji vtálani i só to dùgo pôt vu Itálijo peški mogli mašêrati.
Vanči je jáko dober pošteni soldák bio, vu vsej bìtjaj je tam bio, gde so si Radetzky husári z krvávimi rožatni svoj lovorov venec pleli. I vu slêdnjem boji tam pri Solferinői na právoj peroti stao eden regiment husárov nevkleknjeno. Že cela küpì mrtvi talijánov bilô okôli njega i gda že vse zgübleno bilô, itak stao i strelao, zakrívao je bêg pešije, i gda so ga žetalijáni sploj obkolili, se čűo eden grméči „hurrá“ i prêk žívi i mrtvi talijánov se presekao te že màli šereg junákov:
To so bilí Radetzki husári, to so bilí naši dečki.
Zanemili so štüki pri Solferinoi, zanemile pükše i sáblov žvenket. To veliko bojišče so pokrivali mrtvi i ranjeni i mrtvi i ranjeni konji. Nej se čűlo drűgo, kak ranjencov nemilo staranje, postrelani konjev nemilo hrzanje. Tri dní i tri nôči so mrtvi nepokopani ležali, ranjencom nišče nej rane obvezao, nišče
nej eden požirek mrzle vode dao, tak so mogli vugrozni mokaj vesnoti.
*     *
*
Vu Villafranki se mér zvèzao, vojsko so z talijanske zemlé nazáj potégnoli. Na granice, so prišli tirolski jágri i hrvatski kanonêri.
Našo pešijo so vu Dalmácijo zapovedali, od tistec so tej nesrečniki našemi lepomi čistomi narodi prinesli trahomo, štera je z Egiptoma v Dalmácijo z ládjami privlečena bíla.
Stárim husárom, šteri sa svoji osem lêt vőspunili, so vödáli njihov „Abschied,“ mlájše so pa vu Galicijo na ruskepoljske granice skomandêrali.
*     *
*
Zdaj pa pojdimo nazáj vu našo málo vés, i poglednimo, ka se vu tom cajti domá godilo.
Kak je rihtar z foringášom domô prišao, je nej folgao starišom odgovárjati. Vsàki ga pitao, či njegov regrut nej jáko jokao. Rìhtar pa vsem na glìh odgovoro:
Kakda bi jôkao, veséli je bio med mlàdimi pajdâši; soldačka banda pa celi den igrala, ka so se ešče angeli vu nebésaj veseliti mogli.
Na nedelo so se pa ti domá ostánjeni dečki k deklinam podrüžili, oni so z njimi k cerkvi šli i domô, i je dráždžili, či se jáko jočejo za regrute.
Števek je od sega mao Fániko sprevájao vu cerkev, na buče, kukorco lűpat i pérje česat. Fánika pa Števekovoj materi pomágala gvant zaprati i drűga vékša ženska dela. Vsáki
55
večér sta se pa najšla pri Fànikinì máli dvéricaj i vsáki dén sta si duže i duže zgučávala, na slednje vu roké ségnola.
Tak je prišla žétva, blájženi čas, gda vért svoji trűdov blagoslov vu škednje sprásla. Števek je Fánikinim pomogo kositi, Fánika pa nazáj. Za Števekom je brála, i vsi žnjeci so previdli, ka njema delo jáko prilično na rôke ide.
Za dnèva so želi, večér pri meseci vküp nosili. Mále regice vu trávi so na lübézen zvalé : Gjere, gjere, korátje so njim nemški odgovárjali : kum, kum; vu grtnej slaviček popevao; Števek z Fánikov malo zaostao, za edairn križom jo k sebi obino i opitao:
—	Fánika, rad te mam, rájši kak samoga sebé, ovadi mi, jeli ti je za méne, ščéš moja biti pred Bogomi pred svetom?
—	Žakâ me to pítaš, da tak dobro znáš! — je ona odgovora.
K sebi jo stisno, z vročimi küši jo osipao, ka se njemi komaj z náročov vtrgnola. Vanči siromák pozábleni bio, Fánika je Števeka žena grátala. Deca so se njema rodìla. Te je záčala Fánikina mati gučati nad Štesekom, ka so tô včinili, ka so Vančeki grüntobečali, njem vnüki do pa dnes vűtro kodiši, po sveti mogli gori doli.
Števek si je dozdaj od toga nej dosta premišlávao; vüpao se je, ka brata tak nede domô. Kelko jih mládi, zdravi odišlo i jáko máli tao je domô prišao. Ali baba je tak dugo nad njim gùčala, ka je on tüdi poželo na celi grünt, njegova mati pa vse-
gaveč ž njim vu ednom razmeti bila.
Od toga mao sta Števek i Fánika nikaj nej z dobrov volov štela delati.
Či njidva oča pokáro, Fánika k materi odbežala, Števek pa ležat odišo. Oči potočo:
—	Zakaj bi drűgomi delao, drûgi se tam špancêra, jas pa náj za njega eti domá delam.
Oča njemi žalostno odgovor :
—	Máš Bogá tak gúčati, nej je on za tébe šô na oster meč?
Osmo leto se približávalo, očo so či duže bole pritiskávali, náj grünt Števeki prêk dá.
Pošteni oča se nej dao na tákšo božnijo nagovoriti, za tô je pri nji kreganje nej henjalo. Ni edno delo se nej brezi njega včinilo. Osma žétva je bila, Fánika tretje dete, málo deklico porodila, dvà siná sta že velkiva bilá Žito so nikak doli spravo, trbelo je hajdino sejati, pšenico žeti, I te sta Števek i Fánika strájk napravila, odpravila sta se k Fánikinoj materi, vu nájvékšem deli sta očo povrgla. Siromák se njima zaman molo náj ideta nazáj. Li eden odgovor je dobo:
Náj prek dá, te ta šla, ovači pa náj dela sam. Presiljeni je bio prek dati, samo tô si je gori obdržao, ka de on do smrti vért. Na tô ga je ta čedna žena za svojo volo nagučala. To blájženo küjanco nej štela zrok püstiti. Vanči pa bi náj dobo tisti jezero rajnški, ka je Fánika prinesi, z tem ga že vu dobro mesto oženijo, či se pa nebi šteo oženiti, má do smrti kôt i živlênje pri hiši.
56
Z skuznimi očmi, z trpeléčov rokôv je oča písmo podpìsao, znao je, ka z toga nikaj dobroga nede.
Mlàdiva sta od tega mao z veseljom dela.
*
*     *
Slobod so vzéli naši stan husári od te svetle pükšice i sàblice, štere so njim dozdaj lubice bilé, od svoji lübléni konjév i ni eden nej meo sühi oči, gda ga ob slednjim za šinjek obìno. I zdaj že šlo proti domi peški.
Preci šereg jih bilô, gda so z Kaniže vö šli, ali pri vsàkom križopotji ji pár slobod vzelô : Zbogom, pajdáši, jas sam že domá!
Vanči je na mesece nej kadio, nej vina pio, vküp je šparao svojo leningo, tiste 3 krajcare. Küpo je lepi beli svilen robec, naj ga Fánika pri zdàvanji má
Večér je bio, gda so se njegovoj vési približávali, tam na srdini je njihova hiša, rôr se kadi, mati večérjo správla i tam pôleg je Fánikina hiša, jeli ga čáka ? Ali se ga ne trôšta domô; kak de se radüvala tomi lêpomi talijanskomi svilenomi rôbci, tákšega edna sneja vu fari nej meia. Čakao pa duže ednôk nede, v nedelo morajo na pisanje idti.
Srce njemi od veseljá prekipilo, vesélo pesem je začno, pajdáši z njim i tak so prišli vu vés. Zvao je: Hodte z menov, mati nam večèrjo priprávijo, spite prinas i vgojdno te počinjeni ležej potüvali. Ali oni so lepô zahválili i dale šli proti domi, vsáki bi rad znao, ka se
vu tej osmi letaj pri tom lüblénom rojstnom dômi godilo.
Vesélo je stopo na dvorišče, vu hram, v hiži posset goro, oča i brat sta za stolom sedela i ženska dete nadájala. Dve vékšivi deteti sta pa že pri peči ležale i radovedno glavé zdrgávale, gda je Vanči notri stôpo. Oči so se njemi zaskuzile. Tô je njegova Fánika i več nigdár nej njegova. Trjé bledi prestrášeni obràzi so se proti njemi obrnoli, tri pàre oči bi se rade njegovi sramežlivo ognole. Dober večér, je djao.
Pred Fániko je stopo, naprej je vzeo svojo málo molitveno knigo, štero ešče od svojega dühovnika pri prvoj spovedi dobo, vzeo z njé tisti máli sivi pantlik, šteroga njemi Fánika pred osmimi letmi dála i edno vêkico sühoga rozmarina:
— Viš, Fánika, jas sam obarvao, ka si mi dála, te pantlik, te rozmarin sta svedoka, kak neskončno sam te lübo. Na srci sam je noso vu besnočem vihéri šturme, vu tihi nočáj, gda sam na várti stao, sam na tebe mislo, zvezde glédao, či sever podpihno, sam veséli bio, od mojega doma piše, od moje lubice mi pozdráv nesé. Bole bi bilô, či bi me mrzla zemla pokrila, ka sem te tak najšo.
Fánika je záčala na glás trôbiti, dete popádnola i z njim k-materibežala. Na tô se Števek razsrdo, pred brata skočo i njemi ostro vseko :
Si domô prišo spáko delat? Eti se nikaj nemaš močiti, tü sam že jas gospod, či ščéš dober biti, máš mesto, či pa nej ti tá vržemo tvoji jezero rajnški i gori pôt i doli i šürki je svet.
57
Vanči je na to smrtno pre-bledo, srcé njemi je štela z prsi skočiti, z trepetéčlm glásom pi-tao očo ?
Oča moj, jeli je tô istina?
Oča njemi nej odgovoro nikaj, samo vu tla glédo, z toga je Vanči Zarazmo, ka je istina. Eden grozen krič, tak ztrôbi ta smrtno ranjena zverina i te je mrtev tá spadno. Na lármo mati tüdi vu hišo prišla, hitro vodô prinesla, Vančeka so polevali, z jesihom ribali i komaj za edno
vöro je pregledno. Ali vu njegovom pogledi nej bilô več rázu-ma, nej poznao več nikoga, z bìázno je.
Gori skočo, vse ka njemi vu roke prišlo záčao vküp treti, očo, brata klati šteo. Na tô navolo cela vés vküp priletela, komaj so ga telko stráj vzéli, ka so ga zvézali i vu edno prázno štalo zaklenoli. Celo nôč so ga strážili, v gojdno so se Oča po zdravnika pelali. Zdráv-nik je prišo, on tüdi potrdo ka
je blázen, trbej ga na lepe reči vzéìi i vu Grádec vu umobolni-
co odpelati.
Z leoimi rečámi ga nape-lao, ka náj nikaj jej i te se gori správi, ka do se vu Monošter pelali k grüntnim knigam i tam se grünt nazáj na njega zpela.
Na tô je niéren gràtao i tak so ga odpelali vu tisto žalosti hišo, gde te žive mrtve pázijo i Či mogoče zvráčijo.
Za Vančekom dosta trbelo pla-čüvaíi, tisti jezero rajnški, ka je
Fanika prinesla, je hitro sfalilo drügi jezero so mogli na posodo vzéti, i ešče itak nej dojšlo. Šte-vek bi brata rad na vés spravo, ali veščarje so se tomi proti postavili, njegova vrednost je pri brat!, naj pìàča za njega.
Edno i pol leta je bio Vanči vu umobolnici ; na telko so ga zvráčili, ka nej več ne-varen bio, te so ga domô pü-stüi, záto ka brat že nej folgao za njim plačüvati.
Siromák Vanči od tistimao
Zagreb — WiIsonov trg — Kazališče.
58
pri hiši tá nájzádnja dela oprávlao, delao, ka se malo nej bujo, i itak so ga grdô glédali, gda k skledi seo. Nišče njemi nej poštenoga gvanta küpo, nej pošteno zépro. Vsáki mesec mlàdovoga se njemi pa beteg ponovo. Te je vse delo pűsto i tak zamázani, vtepeni je šô od birôva do birôva i od tistec k notári uši, náj njemi dájo sklep, z šterim se náj grünt nazáj na njega spela. Vsoj gospodi se je jáko milo, vu vsàkoj kancalaji so njemi dáli nikši papér, z tem je šo vdiljek po Soboti i z močnim grméčim glásom čteo, ka se nàj grünt na njega nazàj spela. Brat ga včási zbio, te se pritožo, Števeka so pokaštigali i se njemi prepretili, ka Vančeki na njegove stroške indri zemejo gori kvarteo, te ga več nej vüpao biti.
Oče od düšnevesti mantráni, je pred cajtom vu grob légo; pri hiži pa tak či bi si nevola nogé potrla, edna za drűgov je prišla. Gda so pri konjaj kvárni bili, gda pri márhi, gda pri svinjaj, gda šteri zbetežao, delati so vsi, ka so se
malo nej bujli, i itak so se dugá nej mogli rešiti.
Kregali so se pa na vöke. Te nesrečen Vanči či duže bole čemerasti gračüvao.
Nestrpne moke je trpo, gda si vu štali na svojoj trdoj loži ležéč premišlávao, ka se zdaj brat z njegovov lubicov vu mèkoj posteli küšüje.
Dvajsti lêt je živo Vančí„ te ednok odišo, tri dni ga nej bilò. Vu lôgi so ga najšli že na pô mrtvoga.
Domô so ga spravili, düšo je püsto i tak več nej trpo on i hišni nej žnjim.
Števeka deca so gori zrasla, trbelo je sinű ženiti, i eden nej dobo tákše žené, kak bi se ga pôleg njegove vrednosti pristàjala. Te pokojni „nôri Ivan“ kak so ga zváli njim vsepovsédi na pôti bio. Či starišov nàjbole vrlo, nájlüblenejše dete, grobiána dobila zo možá, dosta trpela i ešče pri deci jo Bog kaštigao, dvá glühonemiva kôdiša mêla.
Tak je gospodin Bog kaštigao ešče vu decé deci starišov grêh.
Pesem.
Poslovenčo: † KOLOŠVÁRI FERENC vučitel.
Lüba mati, drága mati, tô vaš ščem prositi,
Svilno janko, svilno janko dajte mì zašiti.
Svilno janko meni, zláte žnjôre gori:
Tô se šika, šika, tô se šika, šika slovenskoj deklini.
Lüba mati, drága mati, tô vaš ščém prositi,
Extra mundér, exstra mundér dajte mi zašiti.
Exstra mundér meni, zláte žnjôre gori,
Tô se šika, šika, tô se šika, šika, mládomi husári.
59
Pripovesti od II.-ga Jožefa Austrie casara i vogrskoga kralá.
Drűgi Jožef je zaveden, razumno trden, samoga sebé dis-ciplinêran, Zdravoga mišlênja, karakterni mož bio. Nê se je dao od svoji zafrigani tanáčnikov za nos voditi, po dvorni krivi návadaj i ceremonija ravnati, kak nájveč njegovi kmične pámeti, brez karaktera bodôči prehodniki. Velki nágib i náklonost je meo, kak nigda nepozábnoga spomenka Matjaš král k-tomi, ka se je rad v-skrovnoj obláki k-prostomi lüdstvi pridrüžo i tak spoznao národa mišlênje, štimanje, mantre t želênje. Samo od sébe se razmi, ka se je njegova tá náklonost nê jáko pasala k-onomi, k XVIII te stotine vremeni, v-šterom je živo. Z tém znàšanjem je Bečinskoj dobroga námena policiji zadosta nemirovnosti spravo záto, ár so njegovi tej skrovni izleti v-prvoj vrsti Bečinskoj vrloj policiji prišli na znánje i tak sta ga vsigdár dvá v skrovni gvant oblečeniva detektiva čuvala i nasledüvala.
Perse, ka se je casar od toga nê sômno. Gvüšen je bio v-tom, ka Skrovno hodi med lüdstvom po Bečinski vilicaj i uprav bi se grozno razsrdo, či bi njemi to varno čuvanje na znánje prišlo.
Casara návado so Bečinščarje dobro znali, ali záto, či so se žnjim sréčali, so se nê vjávili, naj njemi z-tén veseljé správijo, ali za hrbtom so se često osmejávali žnjega.
Ali nê samo Bečinščarje so
znali casara čüdno znášanje, nego v-Europe vse vladárski dveraj so se posmehávaii žnjega.
Példo denem, gda je ednok v-Rusijo potüvao, v-Pétergrádi (zda Leningrád) je Katalêno carico obiskao, za ves svêt je ne šteo vu carice palači prenočüvati, nego, kak prosti potnik je v-gostilni namêno stanovati. Za šteroga volo je Katalêno carico pred veliko dilleno (nepripravnosí) postavo, ár je vCarskcje Seloi nê bilô gostilne i poleg toga bi v-autokratiškom cárskom orsági tô jáko nevugodno bilo, či bi eden casar i král vu gostilni prenočüvao.
AH Katalêna carica se je nê dála od naivne pámeti casara zvoditi. Dvornoga kertêsa (ogradčara) précimbno hižo je na hotel dála premeniti. Vö je dála djáti na njé čelo edno táblo z-napiskom: „Hotel k-Katalène kroni,“ v-štero je zrendelüvano z-cárske gàrde nikeliko detektivov, kí so kak gostjé bili ivadlàrili v gostilni.
Tak se je zgodilo. Casar se je z-popolnov zadovolnostjov, kak prosti gost dobro čűto vgostllni. Dosta sledi je zvedo, ka ga je zafrigana carica zvedila. To ga je do smrti peklo i ne njé je nigdár odpüsto. Z-tàkši nevidôči niti znájo shájati nê samo ednok zgodovinske protivnosti, ali prijátelstva tüdi.
V Páriš je ednok pod iménom grof Falkenštein odpotüvao na obisk k-sestri, k-Máríe Antoinetti, perse na drűgi dén je
60
že cêli Páriš znao, što je té Falkenštein grof. Drűgi Jožef je na dugo šétanje šo v-Páriši kak „prôsti“ človek i redovno je vkavárno hodo. Eden hìp se je v guč vzéo z-ednim nepoznánim, prijétnoga obráza človekom, šteroga je v-kavárni vido. Jáko prijaznívo sta si zgovàrjala. Nateliko sta se spajdášivala, ka je tomi tühinci ponűdo, naj se ž njim ide šakk špìlat, da njima hitrê vrêmen pretečé.
Tühìnec je nevedôč Lacourt, svojega vrêmena hirešen šakkšpílermájster bio. Znao je, ka je té nepoznani gospôd II.-gi Jožef casar, nê njemi je vüpao prôti povedati, z-prisiljenim obrázom bár, si je doli seo žnjim šakk špilat i z Prijaznivim tálom je tak ravnao zmêno, naj te slab špilar casar dobì partíjo. Prijaznivomi šakkšpilarmájstri se je po dugšem Švicanji uprav tak posrečilo pelati zmêno, da je casar gvinao partijo i komaj je čakao, naj se ga rêši. (Dobromi špilart je bremen z-slabim se špilali). — Nê se je tak zgôdilo.
Casar njemi je revanš ponűdo.
Šakkmájster, ka se ga naj rêši, se je z tém odpovedávao:
—	Odpüščenje prosim ne mam časa — v-Opero morem idti, ár ščém viditi Austrie casara, ki de dnes tam v-gledališči. — Ali ka bodete vidili na njem ? píta ga Jožef casar, — tákši človek je, kak drűgi. — Jas sem ga náležen viditi. — Ar je on veliki, imeniti človek, se je probao te màjster z-mreže osloboditi. — Z-rečjôv samo za toga volo ščéte v-Opero idti?
—	Li za toga volo. — No teda ešče lehko mirovno dale špila-
va edno revánš partíjo, — odgovorí Jóžef casar — ár njega vídite pred sebom.
Ka je vedo šakkmájster ? — Dale sta špiíala. — Ali zdâ je že več nê dosta dao na podpüstek, za ništero minuto je li hitro pobìo casara vu špìli, nad šterim se je té jáko čüdüvao.
Od Jóžef casara so gori zamerkane i tákše prígode, pri šteri se je nevedôč včasi posrečilo odkriti skrovnost ?
—	Kama idete ? je pítao ednôk casar ednoga pred njim se pomali šétajôčega stároga penzionátnoga officêra. - Kednomi prijáteli na záütrik, — odgovorí té Zagvüšno dober zàütrik bode .. . káva ? — Bôgše.
—	Víno ? — Bôgše. — Pečénje.
—	Bôgše — je pá pravo, malo gučéíi off cêr, ki je na vse samo telko gôvoro : Bôgše !
Tak sta prišla prêk po vse fé!e hránaj do presetine. — Zdâ je pá officêr záčao spitávati: — Oni so tüdi oficêr? — Tüdi. —
—	Lajdinánt (Podporočnik) ? — Več. — kapetán ? — Več. — Major ? — Več. — Podpolkovnik, polkovnik ? — Več — je odgovárjao casar, podrügáčivši stároga, malo gučéčega oficira.
Tak sta prišla prêk po vsê redê officìrov do maršala, na štero je casar li samo z-prvêšim odgovoro : Več !
—	Kapa ešče vragá ! — se je ozúro officêr, — te so oni zagvüšno casar ? !
—	Zavadili ste, — je odgovora II Jóžef smehéči se, i prijaznivo se je poslôvo od starca officêra.
Etakše i prispodobne prigodke so zamerkane gori od IIga Jőžefa, Austrie casara i vo-
61
grskoga kralá, kì je lüden vladár bio i lêpi spômenek nihao za sebom pri rázločni národnostaj podložancov.
Nam proteštànušom naveke nepozábleni ostáne, ár je on včino konec verepregánjanji, štero je vu monárchíjì več stotin divjalo. Kak presvetšeni vladàr je prevido veliko nepravičnost,
štero so njegovi predhodnìki Habsburgi činìli i nêtili netrplivosíi ogen. V-1781. leti je vödao tak zváno „Trpltvosti“ zrendelüvanje, pôleg štere so proteštánuije tüdi dôbili več stotin poteženo vere slobodščine. Blájženi boj njegov spomenek ! ! !
F. J.
MELANCHTON FÜLÖP.
Lutherov pomočnik vu deli reformácije, spravitel Àgoštonskoga verevadlüvánja ino Obrambnoga spisa, se je 1497. febr. 16. narôdo. Njegovo veliko znànost je po cêloj Europi vsàki poštüvao. Njegovi vrstnicke so ga-za vučitela Nemčije imenüvali. Na njegovoj smrtnoj posteli (1550. apr. 19.) so ga pítali njegovi prijàtelje, či neželê kaj, na štero je krátko z-etim odgogovoro: „. . . želênje mám k-razvèzanji i z Kristušom bidti, katerogmigzvnogirn več valá“. (Fil. 1. 23.)
62
Či ščèš ozdraviti, moreš iskati zrok!
To je prvo pravilo z-zdravinskoga razmênja, šteromi se pridrűži ešče národni pregovor: „Gda te bolezen mantra, glédaj, ka dela žalôdec!“ Ár, kak se tô z-jezerolêtni opazüvanj zná, je žalôdec tista pôt i tákši pojáv bolečin, štere za nevučene očí tak glédajo, da nemajo zvéze z-žalôdcom.
Končno nemre vsáki poznati svoje bolezni zroka i tak nemre tüdi znati, kak napriliko spišíenje i vnôge drüge slabostì kôže tüdi lehko nastánejo za volo slaboga dela žalôdca i črêv, i rávno tak protivni pojàvi kak so sühoča i debelôča nastánejo skoron vsigdár zavolo slaboga dela prebávni organov.
Pa to nepravilno pretekávanje krvi, štero zrokűje telko môtenja v zdrávji, káže ka so žalôdec i črêva boléči, rávno tak i blêdošča, slabost, slabokrvnost, nervoznost, nesnenosi, prerána obstarost itd., ár je tô vse zdrüženo z-krvjôv i krv je žitek ! Samo zdrav žalôdec, zdravi predelavnì organi morejo storiti krv i omogôčiti tôk zdrave krvi cêlo leto.
Tüdi povápnenje žil i starostna slabost so zroki slabim pretôkom krvi. Záto je zdravstveno pravilo za betežne i zdrave, za starêše i mláde, da očistijo žalôdec i prebávne organe, rávno kak se more čistiti vsáki stroj či ščé rédno delati.
No či nastôpijo môtenje, kak pomenkanja gedű, jezika oblêdjenje, slab košt, nevugoden pridüh z vűst, ômanca, riganje, žarjenje, gláve bolezen, zlàta žila, mantrnica, môta v gétraj i obist bolezni, rêdko delo črêv, zalotanje, te se nesmi čakati, nego li popolnoma očistiti spoznanim nárasov sredstvom „Planinka“-theom Bahovec, šteri se dela znájbolši alpeški nárasov. Prosite si v-apotekaj ravavnûč „Planinka“-thejBahovec, šteri se ne trži odprêto, li samo vzaprêti i plombirani pakaj po 20 Din i z napiskom reditela :
Mr. L. BAHOVEC, lekarnar, Ljubljana
(Kongresni trg)
ki po pošti pošle, 4 pake za 70 Din, 8 pakov za 140 Din,
12 pako. za 190 Din, či se pênezi naprê pošlejo, ár po povzétji 10 Din. več košta.
Odobreno od Min. národ. zdrávja pod Sp. br. 1349 od 6. VII. 1933.
Planinka têh pomága prebávo.
Prima telo Planinka têh (Čisti krv)
Planinka teh čisti telo od škodlivi tvarin.
Odprdvla zalotanje.
Pomàga
na žučí
63
Díka višnjemi Bôgi.
Kak mam tebé zvati, oh zmožnosti Bog, Svetlosti Oča, Bog vekivečen ? !
Vse, ka je blagoslov, zhája z-tvoji rôk, Tebi mam bidti za vse zahválen.
Od tébe prihája z-nèbe vsáki dár,
K-tebi pela moje želênje vsigdár;
Spêvajo vűsta moja tebi pesem:
Díka bojdi višnjemi Bôgi vu vsem!
Tí si, kí z-svétov ramov varješ mené,
Či me strahšna nôč pokrije z-kmicov; Gda za tìhi počinek iščem tebè,
Ti si pôleg méne z-ramov skritov;
Gda otáven sén tak želejôč čákam, V-globokom sne ležéč z-sebom neládam, Znam, ka se od tébe jas nepovržem. — Díka bojdi višnjemi Bôgi vu vsem!
I gda znôva na nébi zorjo skážeš,
Sunce gori zbüdì vse, ka živé:
Mojo nôč tüdi na zorjo obrnéš,
Pá na nôvi žítek zbüdíš mené.
Ne je večen bio, na me’ pokriti sen!
Vu gor stanênji znôva žítek náidem ; Komi naj hválim, či pá z-nôva živém ? Díka bojdi višnjemi Bôgi vu vsem!
Komi naj hválim, ka oni živéjo,
Štere za svoje držim i lűbim ?
Kì se vsi z-menom zítki radűjejo,
Za ké dobrôto se telko skrbim.
Tí si je, Gospodne, meni darüvao,
Od vse pogübeli varvao, milüvao;
Od zahválnosti gnán’ vu srdci erčém : Díka bojdi višnjemi Bôgi vu vsem !
64
Tak vse, ka je blagoslov v-mojem žítki,
Od tébe vdáblam, moj Oča mìli:
Radost, násladnost mam v-mojem prebìtki,
Vtihšajôči trôšt vu mantre sili.
Ešče i te, či pregrehšim z-slabosti,
Se mi odpüstšênje doj z-nébe glási;
Znôva sem z-vűpanjem, trôštom napunjen: Dìka bojdi víšnjemi Bôgi vu vsem !
Oh dáj mi záto, žitka mojga Oča,
Da tvoje dobrôte nepozábim,
Kí jesteš, i bodeš večna milošča,
Li tebé vu dűši, srdci nosim.
Tak da dokeč k-svojemi cìli neprìdem,
Tvoje svéte rêči tá nezavržem.
Nehênjam spêvati zahválno pesem :
Díka bojdi víšnjemi Bôgi vu vsem!
Győri Vilmoš (F. J.)
GLEDALA:
Nê se je sramotio za volo evangelioma.
Pfeil, te pobožen preiski minister je vsáki dén gvüšno vöro dühovno vajo meo: Bogá je molo, Svétopìsmo čteo, zdüševnimi se je krepio. Slugi je sigurno zapovodao, ka tákšega hípa nikoga nesmi notri k-njemi püstiti.
Eden dén je král, II. Frigješ, v-nikšem posli rávno vonoj vöri k-njemi prišao. Slugo je veličanskoga gostá nečákani prihod jáko zmêšao, ali dönok je nê vüpao svojega gospôda zapovedi prestôpiti, poglaván je naznano, ka vu etoj vöri njegov gospôd sam jedini ščê bidti na Štero je král mirovno erkao : „Nika nedene, počàkam ga“
Vsedugonê je naprê prišao Bogá pobožen sluga i pred zemelskoga gospôda stôpivši, za zàmüdnost z etimi rečámi prosi od njega odpüščenje: „Veličanstvo bodo milostivni mi odpüstiti, ka sem ji čakati nihao, rávno sem z kralôv králom bio zaposleni.“
Potom sta si naprê vzelá
delo.
Prvle Bôgi i li potom lüdém. Toga se drži i ti !
Kak je mogôče dobro spati.
Dvá dobriva prijátela sta si pri večerášnjetn doli lêganji od toga zgučávala, kakda bi si mogao človek ogvüšati miroven, tihi sên ?
65
„Jas z oblêkov vréd — právi te eden — z ednim  sèbe slečém i vso skrb, na drügi dén denem tá i tak dobro spím !“
Te ov pa právi : „Jaz tečas nemrem zaspati, dokeč sta mojiva dobriva dvá prìjátela nê primeni.“
Čüdüvajôč je glédao ov na njega, pítajôči ga, što sta têva dobriva prijátela ?
„Te eden je — nadaljáva ete, Gospon Jezuš Kristuš koga z mojov dêsnov, z vere ramov
k-sebi obirém i ödpüščenje prosim za dnes včínjene grêhe, Te dtűgi je pa moj bližnjí, koga zlêvov rokôv k-sebi obilén, srdcá odpüstim vsém, ki so proti meni pregrêhšili . .“
Král i njegovi mládi poddvornici.
V Arragoniji je v 15 toj stotini živo eden pobožen král, ki se je Alfonz imenüvao. Ete pobožnoga srdcá král je z-tužnim srdcom glédao vu dvor!
bodôči nemeški mladéncov ono nedostojno návado, ka gda so hráno pred njé djáli, so se samo k-njê sünoli i jeli so, ednomi je ne napamet prišlo Bogá moliti: En čas je král tô glédao, šli potom je goridjao vu sebi, ka nede škôdilo tém mladéncom edno malo návuka dati z hválodávanja.
Pri ednoj prilìki, gda so mladénci pá brez molìtvi k-stoli seli i jesti začali, na ednôk so se samo dveri goriôdprle i eden zanázani, v- cotavom gvanti, lum-
pasti falôt stôpi v-hižo i brezi vsega, zráven k-stoli ide, doli si séde med mladénce i záča žnjimi vréd parôvno jesti. Mladésnci so na kra à poglejüvali, mislèči, da toga nesrámnoga gostá on odpošle. Ali král ga je nahao jesti. I té je uprav nücao prihko, žmâhno je jo i pio i kkoncovi svoje návade, si je lampe v stolnjek zbrisao, gori je stano od stola i kak je prišao, tak je odišao brezi toga, ka bi se v eden ali drügi kraj zgledno,
Králevski grád na Bledì.
66
ali samo li edno rêč pravo, je odhájao.
Na tô je zdâ v-popolnosti vővdrlo mladéncov zburkanje. „Kak nesrámen, neosnovlen je, ešče niti nezahváli obeda ! — so pravili zburkajôč mladénci. — Vrêden bi bio z-palicivanja, nezahválen nesramnják!“
„Jeli bàr ? — odgovori na tô špotárno král — vam se nevidi toga čioveka znášanje ? Pa je té pêtlar rávno tàkši, kak vi. Kak si je on brezi vsega zadržàvanja i dovoljênja doli seo i jo, Potom brezi vse hvále odhájao: tak činite i vi. Ešče sem nê vido, ka bi z-vás šteri pred jêstvinov ali po njê na molitev djao vküp roké i Bôgi hválo dao za njegov dár; samo li k-coj sédete, jête i z-daritela se spozábite. — Sram vaš bojdi!...“
Lekcija njim je valála.
Blájženi so oni mladénci, ki nepotrebüjejo tákše lekcije!
Batrivost i stanovitost.
Več pojbárov se, je labdalo na pláci. Ednôk, kak Árpàd proti ednomi tá bežéčemi lüči labdo, zôči bodôče poteke oblok zavádi, tak da glažojne strtina cinkajôč káple na tla. Patikáriuš vőpride i razburjeno pita : „Šteri vaš je tô včino ?“ — Pojbárje občűtivši pečénke sago, zàčajo vsáki v-svoj kraj bêžati i Árpád žnjimi vréd, tak so razčrknoli, da je ni eden nê ostao na zmêne mesti, ki bi odgovor dao na lastnika pitanje. — Ali, medbežanjom se njemi naednôk zglási eden znotrêšnji glás : Ti si lüčo v-oblok — ti si ga potro, zakâ tak bežiš, zakâ nevadlûješ bina?! Nazâ se povrni, povê ga i pašči se ga odobriti! . . .
Árpád se je nazâ povrno, za máli čas je že pred čamurnim patikáriušom stao, proséči ga: naj njemi odpüsti, po nesreči se njemi je pripetilo. „Srdcá bi Vam ga rad pláčao dober gospod, ali da nemam pênez i starišje so mi tüdi jáko siromaški. Dopüstite mi, glažojne cêno doli zaslűžim.“ Patikáriuš, komi so se pojbára reči dopadnole, je dovolo, — govoréči pojbári, naj eden tjeden vu apoteko hodi, glážke, mále šalice i sklêčice prát. Pojbár je verno pôleg dáne rêči vsàki dén tam bio pri patikáriuši, verno je spunjàvao njemi vöodlôčeno delo, tak da je glažojne cêno pošteno z-delom doli zaslűžo . . . V-tom vrêmeni se je pojbára vrlost, čedno govorênje, ponizno znášanje, nateliko povidlo patikáriuši, ka se je bliže interesêrao do njega i ešče za njega višiše šolárivanje poskrbo.
Sledi je mladénec njegov pomočnik grátao v-apoteki, za zeta ga je vzéo i vküp sta pelala apoteke ôpravice.
Pri ednoj priliki dosta sledi, kak familije oča, veseléči se vu familije kotrigaj, si je blájženo zdêhno govoréči:
„Da je dobro, ka sem jas v onom vrêmeni tisto glažojno potro !“
„Bole je tisto bilô dobro, moj sin, — erčé na tô njegova mati, ka si batrivnost meo pravico povedati i stanovito bin vadlüvati.“
Kak ta prìlična rêč právi: „Nájdale pride človek zpravice govorênjem.“
I svéto pismo ? . . .
67
„Pravico gučéča vűsta se naveke potrdijo; lažlivi jezik pa samo do ednoga očnomegnenja jeste.“
Negùči hűdo od bližnji!
„Mama, právi mála Berta
—	čűj bár, ka sem ne čűla od Emme! Nigdár bi si nê mislila, ka bi ona tákša bila ! Včeraj...“
„Čákaj malo, moja či!“ — Vsečé njê mati vu rêč. — Prvle, kak bi guč nadaljávala, preglednimo, jeli ka ščéš praviti, vöprestoji trôjo probo !“
„Ka ščés z-tém praviti, mama ?“ — jo pita deklina.
„Preci ti razložim, — odgovor mati. — Ob prvim : jeli je tô, ka ščéš praviti istina, ali pa nê ?“
„Jas tak mislim, ka je, — odgovori deklina — ár sem jas tô od Dôre čűla, štera je Emmi dobra prijátelkinja.“
„Tak ! Ona tak k-njê prijátelstvo z-tém ščé posvedočiti, ka jo pred drűgimi razláča ! ?
—	Ali povêmo, ka je istina, ka praviti ščéš, te pitam ob drűgim: Jeli se tô šika dale dati ?“
„Jas sem nê štela z-tém proti poštenosti pregrêhšiti, mama, ali jas nikak nebi rada bila, Či bi Emma od méne tàkše gúčala, kak sem jas od njé štela!“
„Viš, sebi neželêš prispodobnoga ! — nadaljáva mati. — Ali glédajmo ob trètjim: Jeli je potrêbno tô dale povedati ?“
„Mama, nê je potrêbno, nikak je nê potrêbno naj tô dale dam !“
„Tak moja či, deni si dlan na lampe i múči ! — Či dobro nemamo gúčati od bližnji, te je bôgše od njih nika nê gúčati !“
... Da je tô môdra regula ; bár bi si jo vsáki vu srdcé zapero.
Nečákana herbíja.
V-1869 je mrô v-Párisi eden bogat stári dečko (neoženjeni), ki je cêlo svojo veliko vrêdnost ednoj, pred njim komaj poznanoj švélgji-deklini teštádivao. Nad tém delom se je svêt čüdüvao i nájbole sirôta švélgja, ár je nikak nê mogla zapopàdnoti, z-kém bi si ona tô srečo zaslűžila ?
Delo je pa etak bilô:
Te preminôči stári gospôd je jáko čűden i zafrigani človek bio. Vu tom je meo ino iskao radost, ka je lûdi poštenost na probo dêvao, tákšega hipa je dosta fèle fretarije delao, ali štere so bogme na vékše nêprav vdarile vö i lűdi poštenost je jáko slaba svedočanstva kázala. Pri ednoj priliki si je ednôk na edna poštna kôla seo gori kkočiši i gda je kočiš ednomi ali drűgomi pôtniki nazâdao, je srdcá prêk jemao od kočiša vödáne pêneze, da je pôtniki dá. Tákšega hipa je že naprê vprigišči meo priprávlene svoje pêneze, z-šteri je nikeliko k-coj potisno i tak dao pôtniki i tak je kebzüvao lüdi, ki so pêneze mirovno prečteli, zagvûšno so napamet vzéli, ka so več dôbili nazâ, ali tak da bi delo vrédi bilô, so si je v-žebko pűstili, nê ka bi tô višiše kočiši nazâ dáli. Blűzi dvajseti krát je delao tô probo te stári gospôd i med dvajsetimi osebami je nieden nê milüvao kočiša, ka bi njemi nevedôč včinjeni kvár, šteroga si je sam sebi z-nepazlivosti(?) včino, nazâpovrno, tô je tô, ka bi nazâ zdobleni pênez njemi te
68
višešnje nazâ dao. Li samo pri šéstdvajsetoj priliki edna mláda deklina se je obrnôla nazáj govoréča: „Kočiš, vi ste meni zpô frankom več dáli nazâ, kak bi mi hodilo, eto je, nazâ sem
vam ga prinesla!“ Deklina je po siromaškom, ali čisto bila oblečena. Gda je te stári doj stôpo z kôl, za nlôv je šô, zazvedo njê je imé, spitàvao je
kak se znàša. Zagvüšno je dobre glási čüo odnjé, ár je tô pošteno deklino včino za svoje više pô milionov vrêdnoga imánja öročnico.
. . . Bár se vsigdár ne-
plačűje tak obilno poštenost, dönote je záto riájbôgše vsigdár poštenomi bidti, ár z-tém vsigdár nájdale pridemo.
Puconska 150 lêtna evang. cèrkev.
69
Vsákoga trbê poštüvati.
V-hirešnjega francuskoga kralá, XIV. Lsjoša dvôrì je eden z-imenite nemeške familie mladénec, kak mládi dvornik slűžo. Té mladénec je tô hűdo falingo meo, ka je  odsébe z-nižiše fàramilie bodôče, prostêše lüdi dojglédao. Pávetskoga šorša bodôče je pa odürjávao i rávno ne šteo viditi. Král je zvedo toga mladénca znášanje, zapovedao je, ka njemi k-obedi nesmijo krűha dati; mesô, vìno slobodno, ali krűha niedno drobtino nê . . . Mladénec je pri obêdi nê naišao krűha, proso ga je, ali da so njemi ga nê dáli, se je králi tôžo, ka je zobedom nezadovolen.
„Zakâ?“ — ga píta král.
„Ár mi nedájo k-coj krűha — odgovori mladénec, pa je kžitka gori držànji krűh nevtajeno nàjbole potrêben.“
„Či tí krűhi tak veliko vrêdnost pripišüješ, za tak potrêbnoga ga držíš, — erčé král špotárno — zakâ si teda tak po grobianskom deneš z-onimi prôstimi lüdmi, kì ga z tak velikim trüdom pripràvlajo ? Zakâ zametávaš, odürjàíaš pàvre, kì zzemlé z-teškim delom, z krvnim znojom pripràvlajo vsákdenéšnji krűh ?“
Plemenito činênje.
Prémočni roditelov trijé sinôvje so dobro odpravili šolsko včenjé, hválevrêdno svedočanstvo so dôbli, i oča ka naj sinom veséle počitnice správi, njim je gvüšno šumo pênez dao. Sìnôvje so si medsebom tak zvolili, ka do té pêneze tak nücali nájhasnovitê, ka do potüvaí šli zvučitelom navküp i tak do priliko meli dosta viditi, odkoj so se
včìli i svoje včenjé témbole vtrdijo itv.
Na pôt so se vzéli, ali komaj ništerno vöro so potüvali, v edno mesto se pripelajôči, vidilo, ka edna vés gorí. Nesmeren ogen je divjao, šteroga so siromaški polodelci med kričom i jávkanjesn gasili.
Mladénci vidôči tô veliko pogübel, so na nájbližánjoj štácìji doj z vláka stôpili i hitili so napomôč tim nesrečnim bližnjim. Nê so se műdilí, pomágali so gasiti, brániti, z-goraldüvajôčov batrivnostjov tečas, dokeč je slêdnja iskra nê pogašena. Lüdjé so njim hválili, ti kvàrvadlüvajôči je z skuznatimi očmí dìčili. Trijé mladénci so srdcá boleznostjov glédali tè obôžani šereg i li hitro se je eden plemeniti nágib pobűdo vu nji srdcáj. Gori so poiskali vési dühovnika i na potüvanje namenjene pêneze so z-etimi rečmi dáli prêk njemi: „Náj bodejo tak dobri i eto malo šumo tim nesrečnim na pomôč raztálajo.“ — I potom so blájženo, brez naznanenja imén, odhájali i z nájbližánjim vlákom se domô pelali.
Domá so se jáko čüdüvali ka so tak hitro nazâ prišli. „No tá krátka pôt je uprav dosta koštala.“ — so niki špotárno si zamerkaj!
„Istina. Ali pêneze smo záto na tô obrnoli, na koj smo je namênili. — Žnjimi smo si násladnost i radost šteli spraviti i tô smo doségnoli.“ — so odgovora blájženo mladénci.
. . . Samomi sebi vtajiti i dobročiniti z-drûgimi i njim radost spraviti: je nájjakša krstšanska jákost i z-ednim plemeniti srdc nájsladkêša radost.
70
Šàla, štera je ômuren konec mêla.
Eden lêpi sprotolêšnji dén je več diákov z profesorom na zlêt šlo. Vesélo so drkali semtá, vu oživávajôčoj naturi mládi dijáki i ednôk so se pri ednom grmê na edne velke črêvle nameni!. Nji lastnik je tam nê daleč orao z dvema málima hrtastima konjoma.
„Znáte ka, eden špájs bi trbelo naréditi! — erčé edez zdíákov. Te črêvle bi dobro bilô skriti. Kak bi se nasádo te stári, Či po njé prjdôč, ji nenáide tü!“
„Dobro de, dobro tô!“ — so pravli ti ovi posmejávajôč i radüvajôči se že naprê spájsi.
„Znáte ka, dečki!? — se je zglásila profesora rêč, — či že rávno špájs ščéte naréditi — nači njemi ga narédte. Naléčte vküp pêneze i dente njemi je v-črêvle.“
Dečki so na profesora poràčanje gotovi bili, ništerni srebrni pênez so nalekli v-pávra črêvle i nê daleč od tistoga grmá so nastrêgali, ka se bode godilo.
Proti poldnévi je hodilo vrêmen, pàver je vsedugonê vöodprégao konjìče i k ednomi drêvi v-sénco privézao. K-grmê ide, ka bi se obűo i domô šô obêdivat. Kak črêvle prime, nika z-cinka. Glèda, obràča je i Bog drági, pênezi káplejo vö z-črêvlov sár! V-rôke vzeme toga ovoga i z-onoga tüdi. Na, tô je že več bilô, kak bi njegova dűša brezi pokôre, pobožnoga genenja prenositi mogla, — doli je poklekno, očí proti nébi prizdignovšl je etak molo: „Oh Gospodne Bože ! Ti si znao, ka mi
je tüvárišica obetežála i ka mi deca kaj nemajo jesti, záto si mi poslao eto pomôč ! Hvála ti bojdi Gospodne, bár bi vüsta moja nigdár nê henjale tebé díčiti!
Míadénci so z-skrívnoga mesta, vu dűši globoko obhodjeni z-skuznatimi očmí glédali pávra z-srdcá shájajôče hválodávanje.
Gda bi pa páver odíšao, profesor je etak pravo vučenjem: „Vište, lübléni sinki, zdobrim delom je nàjbôgše komi šálo spraviti, tô je te právi špájs, z-šteroga se nê natelko lampe smehéjo, nego tém bole se srdcé kôple vu sladkoj radosti. — Zradostjov koga nasaditi, je nájveč vrêdna šàla. Činte pri vsákoj príliki li dobrotivnost, što znà, kak veliko rano pokrije on zonimi ništernimi fillérrai!“
Pošteni mladènec.
Eden mladénec je pri ednom tkálnino odávajôčem tržtci inaš bio. Ednôk je té tržec štof mogao nikákomi poslali, ali malo je falat prekrátki bio. No nika nedene, vtégneva ga, právi bôtoš, pri ednom konci ga primli ti, pri ovom pa jas. — Primleta vsáki za eden kraj: „Ádi vlêči, kak nájbole moreš!“
„Tô nemrem včiniti.“ — právi mladénec.
„Zakâ nê?“ — Záto gospodne, ár je tô nepravično delo, odgovor! Ádi. Gospôd je zdâ záčao krêgati mladénca i odposlao ga je z slűžbe, kak tákšega, kí je na njô nepripraven.
Mladénec je odišao. Ali Bôg je blagoslovo njega poštenost. Z-etoga za poštenosti volo
71
stiranoga mladénca je jáko hirešen dühovnik gràtao sledi. Ešče i hištôria naprêprináša njegovo imé : Dr. Klarke Àdam njemi je imé.
„Gospodna očí na ti pra-
vični jestejo ino njegova vűba slihšajo njihove prošnje.“ (1. Peter 3. 12 )
Molítev, štera nepotrebűje vrêmena.
Med potüvanjem je eden dühovnik vu ednoga velikoga
váraša oštariji prenočüvao, gde je med večimi edna mláda, 14 -15 lêt stara slüzbenica slűžila. Gda je eta slüžbenica večér njemi vodô prínesla, si je v-guč
stano žnjôv i med večim jo píta, či má šegô Bogá moliti ?
„Dosta je tü dela, prosim, — odgovori deklina v-edno formo — nemarno mi na tô cajta.“ „Ali pa záto dönok, na eden zdüháv : .Gospodne, bojdi zmenom !“ bi vendar dönok mêla
Železobetonska ograja kre cerkvenoga placa v Puconci.
72
cajt?“ — je dühovnik zamerkao.
„Natelko bi ešče cajt mêla — odgovori deklina.
„Čini tak, moja či! Probaj kamči ete ništerna reči: „Gospodne, bojdi z-menom!“	—
praviti vu sebi z-právov poniznostjov ; med delom, ali med hodbov je tüdi slobodno pràviš. I tákšega hípa si na Bogá misli! . . . “
Z-tém se je diškurátivanje dokončalo.
Dühovnik je odišao, deklina je tam ostála. Po več lêti je dühovnik nevedôč pá tamtà meo pôt i pá je v-tistoj gostilni prenočüvavao. Večér pôleg návade pá vodô prineséjo v hižo, i slűžbenica ne, ka bi návadno doj djála kantlo, k-dühovniki je šla, i pristojno njemi je rokô küšnola. Dühovnik je jo z gvüšnim léknenjem glédao.
„Vidim, ka se že nespominajo, z-méne gospon dühovnik — právi deklina. — Jas sem ona, šteroj so pred b!űzí šesíimi lêtmi té tanáč dáli, ka naj molim kamči eto krátko moìítev : „Gospodne, bojdi z menom!“ Jas sem tô včinila i vsigdár sem na Bogá mísliia. I mojo dűšo je tákše sladko občütênje napunilo, pri toj mìsli, kaj ober nás te dober Bog jeste, kí nestanoma pazko má na nás. — Vse vídi. Vídijo, gospodne, vu etoj gostilni so se od onoga hipa mao do pétdvajsetikrát premenjávali slüžbenici,
ali mené gospôd neodpüstí vkrâ ár, kak právi, se zavüpa naméne. I vse tô onoj molítvi mam hváliti, na štero so me oni büdíli. Ona me je vsigdár od hüdoga zadržávala ; môč mi dála k-dobroga činênji, vu pamet mi je prinesla, ka odnut zgora nikák nestanoma na méne pázi. Od onoga hìpa mao nê samo ono krátko molitev molim, nego sem se navčila drűge lêpe molitvi tüdi. Vsáki dén vu molitveni knigaj čtém i vidim, ka či človek ščé, bogme má čas si z Bôgom ešče dugše vrêmen čeres dnéva zgovárjatì“ . . .
Oh bár bi eíe devojke példa te drüge tüdi büdila iskali ona, štere nam k-dűše mir! slûžijo !“ . . .
Poštenoga dela hasek.
Eden gospôd, koga ogradčeka grâhka se je vöobrnôla, za šteroga volo je cìmermana dao zvati, da njemi jo nazà narédi. Eden mládi, punmôči dečko se je zgláso, šteromi je gospôd etak pravo:
„Eto grâhko bi trbelo znôva popraviti i z deskámi obiti, da perotnina i drüge stvaré nebode mogle skôs. Eto so potrêbne deské i drűgi lês; nê je potrêbno, ka bi lêpo ali cifrasto delo bilo, samo rávno, kak je potrêbno, ár nájviše samo eden râhnški šfém za njé plàčati.“
Z tém je gospôd obedivat šô. Po obêdi Vidi, ka mester hobli deské on je pa v-kancelájo so v-slűzbo. Kak večér domô pride i zaglédne mestra, ka ešče ítak tam dela, lepô vömêri z hoblene deské, k-njemi stôpi govorèči:
73
„Jas na tô nika nedam, kak gléda vö grâhka“?
„Jas pa dam“ — odgovori májser ômurno i dale nadaljáva delo. Gda bi pa delo dokončao, se je zgláso pred gospodom, ka je gotova grâhka. Gospôd je vö
prišao i malo se je nê rasipao, vidôči lêpo grâhko.
„Ka sem pa zdâ dužen?“
— píta.
„Eden râhnški, kak so mi obečali.“ — Gospôd se je čüdüvao, ka je samo telko proso.
Puconske cèrkvi hèrešen, barok-rokoko štila, altár z predgancov; nadale prelepi krstnikamen, šteri je z-dára bethoehemski naši
veredomânji správleni.
74
„Ali zakâ ste se pa te teliko trüdili žnjôv, či ste tô nê za pênez volo činili; vê bi jas zprostêšim delom bio zadovolen“.
„Hja gospodne, tô je za náprave volo bilô“, je odgôvoro mešter.
„Ali vê bi tô nišče nebi ziskávao, či je kaj nê popolnoma v-rédi“ — pravi na ešče vékše čüdo gospôd.
,Tô je mogôče, ali moja düšna vêst bi znála?“ — erčé on zavêdno.
Z-tém sta rázno šla.
Desét lêt je preteklo že od onoga hipa mao. Dečko je že samostojni mešter bio. Ednôk so k-ednoj vékšoj držávnoj hrambe zidanji meštre iskali. Te imenüvani gospôd je visiki držávni čestnik bio, med ponüdnimi zaglédne svojega indašnjega meštra. „Nê sem pozábo vašega rédnoga dela, vì dobite tô delo“, je pravo tomi májstri, šteri si je z-tém delom zdâ veliki hér i dobro imé spravo i sledi je jà ko bogat človek gràtao žnjega.
... Pošteno delo obogati. Li samo pošteno delo je fundament naprêidenja.
Zadovolnosti skrovnost.
Stára pravica je že tô, ka je blájženstva glávna djáika zadovolnost. „Pràvo blájženstvo je zadovolnost; i zadovolnost je tô, šteromi je nika nê premalo.“ — tak prási jáko prav pesnik. I kakda nam je mogôče pridti k-
etomi težkomi, ali velke vrêdnosti znánji, na tô gledôč nam pôt pokáže nasledüvajôča prigoda:
Vu Italianskom orságì je živo eden imeniti cérkevni môž, šteri je pri več prav dobri lasnostaj ešče od toga bio znamenj, ka je pri šorša kakšem šté premenjásanji, vu sreči ali nesreči; vu dobrom ali hűdom, vsigdár zadovoien bio, od njega je nigdár nišče nê čüo se tôžiti.
Ednôk ga je eden priátel pitao: „Povê ti meni prosim te, tvoje vsigdár vedno stálne mirovnosti i blâženstva skrovnost.“ „Mojega blájženstva skrovnost je jáko prôsto delo, — odgovorí te ov posmehéč — cêlo z-toga stoji, ka svoje oči prav znam nücati.“
„Kak naj tô razmim?“ — ga pita prijátel.
„Zadovolnosti i blájženstva skrovnost jedino od trê poglédov stoji, — právi on z-krotkostjov — z-šteri trê poglédov se jas nieden dèn nemam šegé spozábiti . . . Nájobprvim se na zemlô zaglédnem, tá mi v pamet prinesé, ka kak máli falat bode trbelo meni z té velike zemlé, gda vmerjém; tô me na poniznost navči. Te drűgi pogléd okôli sébe mam šegô vržti ì té mi tô prinesé vpamet, ka kelko i kelko ji jeste vu slabêšoj stávi od méne, šteri dosta več trpijo; — tô me nezadovolnost navči. I ob trétjim, gori proti nébi mam šegô pogledüvati, štero mi v-pamet prinesè, ka je tam moja práva domovina i glávno je tô, ka naj tá pridem ; — i tô me navči, da trplênja mirovno nosim.“ . . .
Oh, kak velke môdrosti rečì so tô!
75
Z-toga nájvišišega se nespozàbi!
K-ednomi krotkomi stáromi gospôdi je ednôk vu jáko dobroj vôli notri stôpo eden mladénec í vesélo je skričao: „Radüjte se zmenov, otec, stríc so mi dovolili, da lehko idem vu univerze i právdenikštvo se včim. Sreče fundament mi je položeni.“
„Dobro je, moj sin — odgovori te stári gcspôd — tak se pa te zdâ dobro ščèš k-coj vzéti k-včenjê — i potom?"“ . .
„Za štiri leta doli denem egzájmen, tam niham šôlo i začnem pozvánje“ . . .
„I potom?“ — „Potom paščlivo i pôleg dobre düšnevêsti je ščém spunjázati, hírešen človek grátam, lüdjé me gori poiščejo i z-vüpsznov me obiônajo, na méne zavüpajo tožbe.“
	„I potom?“ — „Potom si
kaj správim, v-dobro stávo pridem; oženim se z ednov bôgše familie deklinov i familijo grüntam.“
„I potom?“ — „Potom deco bodem osnávlao, šolárivati dao, da z-vsákoga naj človek bode, gda gori zrastéjo, očé sto-
páje nssledűjejo.“
„I potom ?“ — „Potom vu počinek stôpim, veselio se bodem vu decé svoje blájženstvi, vživavši njihovo lübézen, bom blájženo trošo tá svoje stáre dni.“
„I potom?“ — „Potom? Da naveke nemo živeli, se samô od sébe razmi, ka mrêti moremo.“ I potom?“ — je pitao starec prijévši mladénca za rokô 
vu oči ga glédavši — i govoréči: „i potom, mládi sinek, i potom?“ . . .
Mladénec je oblêdo, strôso se je vu têli: Zarazmo je stároga cilanje i za krátki čas je ômurno etak pravo: Zahsálim báček, ka so me na glávno, na to nàjvišiše delo opômenoli. Skončano je, ka lüdjè morejo mrêti, za sterim sôd nasledüje... Z-toga sem se pri namenjávanji uprav spozàbo, ali potom se nespozábim.“
K koncovi pride sôdba ! „Ár se vsi mámo pred Kristuša sôdni stolec postaviti, naj vsáki vzeme, ka je činio, ali dobro ali hűdo! (II. Kor. 5, 10)
Človek, nespozàbi se ztoga!
Postransko puzvanje je že za vsakoga
samo ona sposobnost, štero si leko osvojiti, potrebno je samo dobra vola i trplivost; i to je glásba. Umetnost, štera doprináša veseljé, vekša vrednost človeka, ár poleg potrebe lehko nadomesíi svoje pozvánje. Vnogo lüdi je naišlo že dobrobodočnost vu živlenji potrebčini z svojim inštromentnim znánjem. I tüdi otrok ki se navči igrati leži čáka bolšo bodočnost. Skladišče svet. továrne glasbil Meinel &Herold v Mariboru št. 242. pošle vsákomi brezpláčno učno knigo z-štere se vsáki lehko navči igrati. Proste tüdi Vi na kárti, da Vam pošle knjižieo : „Kak postánem dober muzikant“.
Brzojavni naslov : THIERRY - PREGRADA
To jo zaščitni znák edino právoga Thierry-Balžama.
„THIERRY-ov BALŽAM“
je edino právi samo tisti, šteri nosi zákonom zaščiteni pečat zeléna nüna i imé.THIERRY.
Té Thierry-ov Ballam zgotávleni je z zdravstveni bilk i že več desét let ga národ nüca pri slabi prebàvi, podriganjl, ìfaraviei, nspinjanji„ pri pomanjkanji apetita. krčaj v želodci, bolečinaj v čreva j s prelevanji. — Nadale pri mučenji, odnemoglosii, omedlejvani, pri deteči betegaj posü obilnoga vžìvanja vorča.
Národ ga nüca proti zobni bolecinam, razpüstšenoga v mláčni vodi za grglanje, pri betežni vüstaj ino grlaj, nazádnje za ublážanje bolečin i trganje.
THIERRY-ov BALŽAM poznáni je že duga leta v inozemstvi kak razküžno sredstvo.
THIERRY-ov BALZAM se dobij vsákoj apoteki, gde ga nedobite z gori omenjenim zaštitnim znákom, prištelajte ga zráven od:
Apoteka „Angela Čuvara“
ADOLF-a pl. THIERRY-a nasled.
PREGRADA 61. (via Zagreb) Savska ban.
1 karton z 6 glaži Thieriy-Balžama košta z pakivanjom i poštninov vréd 60 Din, 12 glažov pa 108 Din.
1 velki spec. glaž šteri odgovárja za 6 mále glaže, košta 55 Din, 2 velkiva glaža pa samo 100 Din.
Pri vékši naročilaj znàten popüst.
Pošila se po povzétji ali či se pejnezi naprej notri pošlejo. Oglas po uver. Min. Nar. Zdr. i Soc. Pol. S. br. 12947 od 7. VI. 1934.
Brzojavni naslov . THIERRY - PREGRADA
To je zaščitnl znàk edino práve Thierry-ove Centifolijske másti.
THIERRY-jeva CENTIFOLIJSKA MÁST
(MÁST ZA RANE)
edino je samo tista práva, štera má na vsákoj škátlici 
zákonom zaščiteni znàk križa z omotanov kačov, na sredinì križa pa má rože od Centifolije.
Tá THIERSY- ova màst z centifolije je mást, štera ubláži bolečine, izvlàči z ran nečistost, pomága zdravlenji ran, ubláži lokálna obolenja, ino se priporáča pri ràznovrstni ranaj, ár je raskužejoče sredstvo štero je kak antiseptikum i dezìfinciens več let tü i v inozemstvi poznáno.
THIERRY-ova mást z centifolije dobi se v vsej apotekaj, gde jo ne dobite z gori omenjenim zaščitnim znákom, prištelajte si jo direktno od
„Apoteka“ ADOLF-a pl.THIERRY-a nl. Pregrada 61. (via Zagreb) Savska ban.
4 loncov Thierry-eve Centifolijske másti košta z pakivanjom i poštninov vréd Din 48 — 6 loncov	„	„	„	„	Din	66 —
12 loncov	„	„	„	„	Din	114·—
Pri vèkši naročilaj znàten popüst.
Pošila se po povzétji ali či se penezi naprej notri pošlejo.
Oglas po uver. Min. Nar. Zdr. i Soc. Pol, S. br. 12948 od 7. IV. 1934.
77
Kratka hištorija puconske 15O-letne fare
Našega seniorata edna nájvékša, ali tüdí vu verskom svojem žitka nájvzornêša gmâna, Puconska evang. fara je 1933, oktobra meseca svetila pold űgostotno obletnico svojega grüntanja i obstoja; 1934 decembra meseca pa posvetí 150 lêtnico posvečanja prve svoje cerkvi.
Àr skôz edne cêle stotine je Puconska fara bíla slovenske krajine evangeličcnsko cerkveno središče, daleč bliščéčì posvetni törem ; vu njej se je zíbel zibala vezdášnje Bodonske, Sobotške, Moravske, Lersdavske i Radgonske fare, záto za potrebno držimo, da na krátci sna očivesnost dámo, vu našem kalendari tüdi njéno 150 lêtno hištoríjo.
1517-ga leta v Nemškomorsági začnjená reformàcia je tüdì vu naš kraj li hitroma prišla, i že okoli 1600-ga so se Püconec i okoliša vrêli prebivalci s srdcom i dűšom pridrűžili k čisíomi nàvuki evangelioma.
Vu našoj krajini bivajôči zemelski gospodárji Széchyove i Batthyáryove familije so tüdi nahítroma postanole naslednice evangeličanskoga vadlüvánja i na njihovi grüntaj bivajôče lüdstvo je tüdi nasledüvalo nji példo, tak da pôleg zapisnika, šteri je gorivzéti od cérkevne vizitacíje leta 1627 ga so v etoj krajini vse derésnje r. k cerkvi vu roki evangeličanov bilé Vezdášnje Püconske gmâne nájveč vési je íeda k Martjanskoj fari slišilo.
Ali za krátek čas so težka vrêmena grozne prôtireformácije
prišla, Preganjatì so začnoli evangeličane, cerkve ino šole so njim vkrâ vzéli, dühovnike i vučitele pregnali. Leta 1731 ga vödána Carolina- Resolutia i 1732-ga posebno tüdi objávljena králevska narédba je eden za ovim vničila naše gmajne. Verskoga pregánjanja glàven ravnitel je bio te odávec svoje vere, Nádašdy Franc. Gda so ga sledi na smrt osôdili, X. Kelemen pápa je z tov njegovov zaslűženostjov proso njemi miloščo od casara, ka je 40.000 dűš prêkspravo na r. kat. vero. Ali itak ga je nê mogao rêšiti.
Svetle svêče evangêlioma so tak vgasnole. Ali ti vu veri krepki vüpajôči se vu Bôgì so med vsêmi pogibelnosramí obarvali svojo evangeliomsko vero. Vsáko leto ednôk dvakrat so šli daleč vu Nemeščo (pôleg Kőszegs) šli vu Šurdo (Šomogyska župnija) k Božoj slűžbi i k vzétjí Gospodnove večérje.
Cêli 50 lêt je trpelo eto robstvo dühovno, vu šterom je tak bilô, kako Kristuš veli: „Ví se pa jôkali i plakali bodete, svêt de se pa radüvao, ali žalost vaša se na radost obrné Nazágoje se je odprla pôt odslobodjênja zvödánjem „Potrplivosti naredbe“ po II. Jóžefi. Vu veri vrêli evangeličani — bár vu računi močno pomenšani za volo duge potéžnostì, šli nej pogubleni, liki so tô preganjáči želeli — od járma odslobodjeni, so se pá organizêrati začnoli. Puconci so postanoli cerkveno središče Prekmurskoga evangeličanstva.
78
Vu dűšì vernikov je tak globoki bio žej za božov rečjôv, ka so niti tečas nej ščeli brez bože slüžbe biti, dokeč se cérbev zgotovi, nego so gorioprosili ednoga vrêloga vernika, Kühar Ferenc Jákoba, naj njim prêkdá
svojo gümlo na držànje bože slűžbe. Eti je bila držána 1783 ga okt. 12 ga, na rojstni dèn Püconske gmâne po dugi 50 letaj ta prva evangeličsnska predga, štero je meo Bakoš Mihálj križevske gmâne prvi dühovnik i
eti je gláso skôz 14 mêsecov rêč Božo Püconske fare prvi dühovnik Berke Baláž. Očáci so eto mesto z dičêčimi pesmami, z zahválnimi molitvami i z radosti skuzami posvetili, fara pa pretečeno leto z onim stebrom,
šteri vsakoga mimoidôčega spomína na rêči Gospodnove : „Zűj doli šolince tvoje, ár je eto svéto mesto.“
Vernici so od zemelskoga gospodára grünt prosili za cerkvene hrambe, i na príšestno
Etakšo lêpo nadstropno šolo je dàla zozidati Puconska fara že pred 75 letami.
79
leto so že na tom pűstnom, doblenom grünti gorizozìdaìi to prôsto, brez törma (ár je te ômuren zákon tô nê dopűsto) bodôčo cerkev, štera je decembra 8-ga bíla posvečena. Fara je té čas okôli 5600 düš računala, i k njej so slíšile vesnice vezdášnje bodonske, morávske, sobotške, lendavske i radgonske gmâne tûdi. Vernici so vu velkoj večini slovenci, po menšem računi pa vogri i nemci bili. Zàto nej samo slovenske, nego tüdi nemške i vogrske predge so držali v Püconci. Kak je velka Sreča bila, ka je vu teškom hìpi pregánjanja živo i delao vu Šurdi eden Kristušov dober vitéz, Kuzmič Štefan, imenitni dühovnik, ki je Nôvi Zákon Poslovenčo, rávno tak je velka Sreča bila, ka je za časa znôvič organizêranja Boža skrbnost ednoga zmožnoga branitela i tanačitela zbűdila za našo gmâno, vu osébi Novák Franca fiškáliša.
Od Püconske fare se je 1792-ga odločila bodonska gmâna, 1890 ga sobotška, 1893-ga morávska i 1902 ga lendavska. Vezzdâ 17 vesnic sliši k etoj fari. Vernikov račun je okolik 4500.
Fare prvi dühoznik je bio Berke Baláž, ki je eti 4 leta slüžo. i od etec je v Nemešpátró, (Šomogyska župnija) odišao. Drűgi dühovnik je bio Kozma Miklòs, ki je z Iharošberénya prišao esi 1788-ga, i do 1798 ga májuša 2-ga, notri do svoje smrti je delao eti. Trétji dühovnik je bio Malačič Ádám, ki je z Bönya (Győrska županija) prišao esi 1798 ga augustuša 27-ga i do 1805 ga bio eti, potom je v Nagygerezd (Šopronska župa-
nija) odišao. Štrti dühovnik je bio Berke Xaver Ferenc, ki je 1805 ga oktobra 13-ga prišao esi z križevske gmâne. Sledi je konsenior i Železne županije táblabirôv poslano. Vu 51 leti svoje dühovne slűžbe 1841-ga februára 10 ga starosti svoje 81-om leti je mrô. Péti dühovnik je bio Terplán Šànder, vu začétki kak administrátor i od 1844 ga leta do 1858-ga leta kak réden dühovnik. Šésti dühovnik je bio Czipott Rudolf, ki je 1858 ga, augusta 1-ga prišao esi z Véše (Šomogyska županija) i do 1901-ga májuša 20-ga je gláso eti božo svéto rêč. Sédmi dühovnik je bio Porkoláb Gyula, ki je od 1901-ga, do 1913-ga delao eti. Od 1913 ga septembra 1-ga, kak gmâne 8-mi dühovnik Luthár Àdám dela vu eti Gospodnovi goricaj.
Inšpektorska čést je 1863ga nastávlena. Inšpektorje so bili Benkő Ferenc, od 1863-ga do 1884 ga, Berke Mihály, od 1884-ga do 1895 ga. Čorna Jenő od 1895 ga do 1899 ga, Čaplovitš Ferenc, od 1899 ga do 1926ga i od 1926-ga Kühár Števan.
Kántorvučitelje so bili : Gergàr Jožef. Titàn Mátjáš Sijjártó Jánoš, Lülik Števan, Čaplovitš Jánoš i Ferenc, Németh Ferenc, Mohácsi Jánoš, Šági Jánoš, Pammer Rudolf, Ošváth Šándor, Nika Lajoš, Luthárova Fliszár Šarolta i Titán Jóžef.
Šôla je vu začétki edno razredna, sledi dvá razredna, verska šôla bila, štera je dnes štiri razredna i državna postanola. Vučne môči se nagôstô spremenjávajö, i vezdaj so, zvün edne, r. k. vere.
80
Po cájti so vu ništerni fárni vesnicaj tüdi nastávlene šolé. Vezdaj na prestori fare 7 drž. šôl jeste, sküpno z 15 vučnimi močmi.
Kaplánje so bili: Zakóč Baláž, Berke Jóžef, Sinic Štefan, Terplán Šándor, Seregéy Dávíd, Frühwirt Sándor, Horváth Lásló, Varga Pal, Hima Šándor, Fábri Pál, Petrovič Pál, Moháčí Lajoš Luthár Adám, Odor Lajoš. Godina Stevan, Gál Jóžef, Weiss Frigyeš, Soštaréc Franc.
Kurátorje so bili: Miholič Jóžef, Péntek Jánoš, Benikő Ferenc, Flisár Miklóš, Obál Ferenc Železen Mályáš, Pèntek Miháy, Kühár Jánoš, Kerčmár Jóžef, Škrabán Iván, Žibrik Števan, Franko Miklóš i Külitš Mihály.
Dobročinìteli fare so bilí: zvön imenováaoga Novák Ferenca, ki si je okôlí dovolênja cerkvi zidanja spravo nevenlise zaslüženosti, Grof Battyány Mikša je darüvao grünt, na šterom je pozdignjena cerkev, šôla i farof. Zvön tê je mêla fara dosta ménšivékši dobročinitelov, ki so ali gotov pênez, šli pa kakši opravni predmet darüvalí.
1784-gsi pozdignjene i posvečena cerkev je 1856 ga renovirana i povékšana, nôva sekreštija coj zozidana, nôve orgole, nôvi altár i predganca správlena. Vezdášnja lêpa šolska hramba je 1860-ga pozdignjena. Na mesto prvoga farofa je zozidani 1817 ga prvêši farof, 1922—23-ga pa vezdášnji mederni farof Törem k cerkvi je 1795 ga zozidani, sledi je večkrát bio renovirani, nájtemeljnitêše 1902-ga. 1903 ga je správlena vöra vu törem. Vu začètki dvá zvoná, od 1887 ga pa trijé zvonôvje pozávajo z
cerkvenoga törma žive na poslühšanje rèči Bože, i plakajo se za té vöpreminôče. Cerkev je svojo vezdášnjo zvünêšnjo i znotrêšnjo formo 1909 ga dobila. 1850 ga je kűpila gmajna gorički šést orálni Uávnik. od grof Batíyáry Aríura, za 750 Pengőov. 1885 ga je dobila fara 9 orálni pášnik tu Močvari i 4 plüge orátje zemlé na Krčojnaj, Eden orálni šolski vrt i blűzi dvá orálniva pokopaüšča grünt je grof Szapáry darüvao.
Svetovna bojna je dostaáldovov želèla od fare. Več kak 500 vernikov je moralo oditi na bránenyé domovine. S tê okôli 150 ji je pretrpelo junáško smrt. Pôleg drűgi materialni áldovov so rekviriranì bili z cerkvenoga törma eden 6 i eden 4 meterski zvon, vu pojedini fárni vesnicaj pa sküpno 18 zvonôv, za bojnske cile. Ete materialni zgübiček je pa Pobožnost i cerkvilubézen vernikov po bojni vse dugo nej nadomestila. V cerkveni törem je že 1921 ga na cvetno nedelo eden 661 kg žméče z napiskom: „Moli i delaj“ i eden 412 kg žmeče ,,Mir vam bojdi“ zvon správìja gmâna Vu fárni vesnicaj je 21 zvonôv správleni nazáj i trijé nôvi zvoniki so postàvleni gori.
Vu prvejšem časi so z nájveč vesnic mrtvece na püconskom brütivi pokápali. Li od 1885-ga má vsáka rés svoj poseben brütiv. Pred dvöma letoma je pozdignjeni pred cerkvenim vrtom prelêpi železo-betonski plôt i cojküpleni eden ogradček k cerkvenomá vrti
Fara má pêvsko drüštvo, več kak 50 lêt Žensko drüštvo, štero je verjétno 1891-ga nastáv-
81
ali po kakšem 121êtnom obstoji hênjalo delovati, dönok pa pred trêmi lêtmi je znôvič v akcijo postávleno. Mà okôli 400 kotrig i na poglobìtvi cerkvenoga žitka,
i na povekšávanji ôprav cerkvi blagoslovleno dela, i lübéznost vu djánji svedoči. Do etiga mao je nôvo krstno svéto posôdo spravilo, oltàr dalô renovirati za
2—2000 dinárov; na cerkveni plac je 12 lepi klopi kűpilo za 3400 dinárov; Lendavskoj fari vu novo cerkev na oltárski kêp 2000 dinárov; na 150 lêtni spô-
menik, i na Porkolábov križ 1 — 1000 dinárov aldüvalo. Jeste vu fari tüdi mladinsko drüštvo, štero je pred trêmi lêtmi nastanolo.
Fara je od leta do leta pri-
Puconski nôvi, moderni farof.
82
nesla svoje áldove na Gustàv Adolfa podpornico, vu novêšem časi je prelêpe pomôči dála slávečkoj, radgonskoj, lendavskoj i apačkoj zidajôčoj gmâni, i rávno tak našoj senioràtnoj lübézni nástavi, Diačkomi Domi. Letos je postávila grobski spômenik bivšemi vernomi dühovniki Porkoláb Gjulí. Pred šestimi Iêtmi vöpreminôče fararce Luthárove Flisàr Šarolte spomin je z lêpôv fundáciov ovekivečila, pod iménom: „Nesprhlivi vênec.“ Pazke vrêdno je ono zamerkanje z 1890-ih lêt, ka tiste vernike, ki preklinjajo, ali kakša drűga hűda dela činijo, pênezno pokaštigajo.
Ništerni fárni rojáki i čestnici so na literárnom pôli tûdi slűžili i slüžijo. Kakti: Temlin Ferenc, Sever Mihálj, Barla Mihálj, Cipott György, Kardos Jánoš, Sijártó Jánoš, Terplán Šàndor, Cipott Rudolf, Flisár Jánoš i Luthár Àdám.
Vu zgoránji vidìtno, kràtko hištorio puconske fare. Vse milošče večna vretina, te zmožen Bog naj blagoslov! one vu njihovom počivanji tüdi, ki so ete gmâne fundatorje, zidárje i goridržitelje bili notri do etigamao. On naj ostáne z etov farof i bode njê obramba, trdi grád njéni, da bode ete naš Šion nadale tüdi mogao spunjávati svoje svéto pozvànje, skôz vekvečni - časov.
Národna hvalêka.
Mêsec svêti obri klêti, Vse okôli še zorì;
Moja luba pri posvêti Se v-srdci britko skuzì.
Nejôči se, luba dràga, Neboš tì dugo sáma ; Veren lubi, vojnik krála, Za tébe verno mára.
Vözaslûži svoje vrêmen, Domô príde őročen: Bode pár tvoj vekivečen I podpornik ti močen.
„Fitonin“,
vrástvo za stáre rane na nogáj. „Fitonin“ odstráni otejk i neprijétno sago, ár že v-začétki vráčenja potihša betežen. Bilo je prilik, ka so bilé tákše rane stare že prejk 20 lejt i zvráčenjem „Fitonina“ so zacelile v ednom meseci. „Fitonin“ košta v-apoteki 20 Din. Po pošti se lehko pošleta samo dvá glaža po povzétji za 50 Din. Návučno knižico „T“ pošle brezpláčno „Fiton“, d. z. o. z. Zagreb 1—78.
83
Prva pomôč pri nesrečnom pripetjê.
Pisao: Dr. Acél Károlj, obrambnoga drüštva glávni vráč. (Nadaljávanje od preminôčega leta.)
Pri očemèrenji prva pomôč.
Či se očemérenje zgodi, ali toga menča káže, kak nájhitrê, neodlášano híti napomôč: dokeč doktor nepride, máš hititi tak, da čeméra môč nakelikoteliko vtihšaš, mábidti ešče odvrnéš.
Očemérjenje se nájvečkrát z-grižéčim čemèrom (z-lügom i kvaše kisilína) zgodi, k-šteromi lüdjé nâležê k-coj prídejo, ali zfosfornimi spicami, šterl krv skvarí, ali z-ômutnìm čemérom, kakša je pianavna pítvina, nadale z ôpiumom, ali z-morfiumom zmêšanim vrástvom, z-nadragula jagodami i z-tak imenüvanim nôrim korenjom nàrasov i. t. v. z-vöntej z-čeraérnìm sopôtom (gáz) i z-čemérnimi gobami.
Či je štoj grižéči čemér spio, lampe, gùt njemi krvávo erdéči gráta, otečé, i sline njemi tečéjo, velko bolezen občűti vu gutanaj, vu žalôdci, riga se njemi, v-glávi vrli, vömeče dostakrát krvávo.
Pri toj prìliki prva pomôč má bidti: či včasi po očémerenji máš priliko njemi na pomôč bidti, daj njemi preci čeméra zôsebni takzváni proti čemér, kakti proti grižéčemi lügi vtihšajôče kisiline, pl. denem jesi, ali citrôno, vodô teliko, keliko de li mogao spiti, ali kisile notri skűhane spràve; prôti grižéčim kisilinam (šóšav, soliter šav, vitriol oli) z-vápna vodô, krájde práhom, ali z apoteke
prinešenim magnêzium práhom vküp zmêšani cigárov pepél, žájfanco i. t. v.
Pri vsákom grižéčem očemérjenji se pašči bolezni, vömetanje potihšati: k-tomi je predvsêm dobro mrzlo mlêko v-máli dàtkaj po kávinski žlicaj, ár je požéra nje teško, i či njemi nanágli dàvaš tô prôtno správo, riganje, môtenje povékšáva. Slobodno njemi dáš z-jâjca belákom mêšano vodô, ali jâčno pitvino (2 jâjci pa 1/4 1- vodé) masne kojne pl. friški zmôčaj, ricinuš oli i.t.v. ali na ednôk nê dosta. Vodé pitvina je tomi očemérjenomi vsigdár dobra, rávno tüdi ledű požéranje i mrzlo pokrivanje po prsaj j žalôdci, ali pri vsem tom je dostakràt nemogôče pri grižéčega očemérjenja sledi se pobüdéčo veliko bolezen, štera vgutanaj i v žalôdca voskêši tálaj làda, prehititi.
Pri negrižéčem očemérjenji je glaven obhod z-tim nesrečnim kak nájveč mrzle vodé dati piti i vömetanje naprê pomágati tak, ka njemi večkrát z-prstom globoko v-gút ségaš, ali pa k-vodi, štero njemi dáš piti, dosta soli, mustár mele zmêšaš.
Tákši je obhod tüdi pri očemérjenji žvepla (spic), štero dostakràt pri samovmorstvi vu vôdi, ali drügom tekôčem dugovánji raztopleno májo šegô spiti. Tô je jáko nevaren i gnüsen čemér, šteri či včasi i čedno nepomoremo, svoj áldovza ništeri dén po velikom trplênji zagvüšno vmori. Tü si moreš zamer-
84
kati i v-pamet vzéti, ka pri tákšem očemérjenji mlêko, ali drűgo masno kojno pl. zmôčaj, oli, nesmiš dati, ár tê čemér vu žalôdci pomágajo otopiti i vu krv pomočti. Proti tomi dostakrát pregrešijo perse z-neznanosti, ki so nê doktorje ! Dobro de si i tô zamerkaj, ka one ogvüšanja (švédske spice), štere se samo od škatüle vužgéjo, so nê čemèrne, àr nemajo vu sebi fosfora. Nespozábi se preci doktora zvati !
Proti ômutnenci čeméri tüdi ta prva skrb má bidti vödati metati — kak je tô že više povedao) — ali či kesno prideš k-tomi nesrečnomi, ki je že nê pri sebi i že nevê za sébe, preci ga začni nêtiti, naj k-sebi pride i tô čijni dokeč vràč nepride: znák ga vléži, či je vu obrázi blêdi, zgornje têlo podpri i v-sedéčo stávo ga postavi, či je pa erdéči i napűnjen, gvant njemi razpüsti (golêr, srakico, lače, süknjo) — ešče odstrani od njega naprávlene zobé; friški zrák püsti v-hižo, netrpi okôli njega nedelajôči, náležni glédajôči i či je potrêbno spravi ga vu gvüšno mesto: šprickaj ga z-vodôv, dêvaj njemi na glavô hladno pokrivanje; ribaj njemi kotrige — rame i nogè — ali zsűhim, ali z-mokrim, mogôče zflanelom, ali z-piávkov (špongyo); dêvaj njemi na zátanek mustár, na žalôdca krajino, na lijtke, têlo njemi namali z-dlánov pačkaj i segrêvaj (z-toplov odêvkov iz-drűgim dugovànjom, z-pokrováči) daj njemi pridìhávati močno sago — ammoniat, ren, prper itv. — večkrát ga zezávaj glasno; či de vö metao pri pléčaj ga prizdigni, i pri glá-
vi i na eden kraj ga obrni, naj leži vövrže; či je že kaj k-sebi prišao, vodi ga semtá, naj znôva nezaspi, dàj njemi močno čarno kávo ali thê.
Vu pogübeli, gda je že te očemérjeni nê pri sebi, nego se že davi, obráz njemi je sivi,. odühávanje nerédno, i hênjati záča, ali mogôče ga že niti nekebzűješ pri njem, že je sploj brezi gibanja, — ali záto je ešče itak nê mrtev, samo tak zvá-no vidili mrtvec, v-mrtvo imé ležéči nevidi se pri njem, ka bi mrô — tákšega hipa tak zvàno meštersko odühávanje probaj činiti i nadaljávaj dokeč doktor nepride, či bi tečas odühávanje nê nazáj se povrnolo.
Meštersko odühávanje pa tak činis, ka betežnika do črvá doj razlečéš, znák ga vléžeš, jezik njemi vöpotègneš, lampe, gút vő zaperéš i spoplaviš, tak da de nasrêdi v-têli pozdignjeni, zdâ ga za rame primeš i vküp potègneš, tak, da se njemi prsi vküpstisnejo i tak ga do 2 sekund držiš — (meštersko vögnanje sapè) potom rame ober glàve vtégneš, prsi se vtégnejo — do 2 sekund je pá tak po mešterskorn zráka notri vlék) tô gibanje tak radaljávaš vsàko minuto blűzi 15 krát. Zamerkati si máš, ka je tô delo jáko trűdavno, záto se že naprê máš poskrbeti za pomôč, toga korrektno odprávlanje se je li po skrbnom večkràtnom vadjenji mogôče navčiti. Nespozábi se, ka med etakšov mešterskov odühávanja ôpravicov tüdi slobodno činiš pôleg mogôčnosti te drűga nêienja i ofávlanja delo, kak je tô više popisano, ali té zdrzno , preci kak se-
85
odühávanje znôva skažűje, teda z-meštersko odühávanja delom slobodno hênjaš.
V-eto formo máš činiti pri nàjvečkrát se skažüvajôčem očemérjenji, pri pianovne pítvine
omotnosti čeméri tüdi. Pri pijanoga človeka náimre, šteri nika nevê zasébe, moreš velko skrb meti, v-kakšo dôb ga vu ležánji postáviš ! Ár je redovno opűnjeinjeni, erdéči vu obrázi, odühá-
vanje je pa žmetno i grgrá, frče, zgornje têlo njemi nateliko podslonì, tak da bi sedečki ležao; či znák leži, nasloni ga k-stêni, ali pa k-kákšemi drűgomi pripravnomi podsloni, gvant njemi
razkapči, dévaj njemi na glavô mrzli pokrlv, dobro ga pošprickaj z mrzlov vodôv i ribaj ga. Od vsê eti bi perse dosta več vrêdno i bôgše bilô pijanost prehìtiti, kak tô vu ti nôvi hípaj
150 letni jubileum Puconske fare 1933. okt. 22. Šiflar Karola bodonskoga dühovnika svêtešnji govor pri spominskom stebri.
86
prôti alkoholno gìbanje namenjáva i šteroga razšûrjávanje med vsêmi vrstami národov je vsê trêzni lûdi právo želênje.
Med ômutno očemérjenje slihšijo, kak je tô više že povêdano čemérni gázi i sopôtje, tàkši je vogelni sopôt, na posvêta i vogelnekvase gàz, podbrežni šancov, kanálišov Siščal (šagretov) i bajc sapdt, ali gáz.
Pri etakši áldovov mentüvanji, či so vzaprêti méstaj, ali vu globoki votlinaj, rázločne opozornosti vorcane i jáko veliko pazko trbê pred očmi meti, štere nasledüvajôč namênimo spoznati dati:
I. Vu tákše hrambe, ali globine, vu šteri čemérni sapôt jeste, z-gorêčov svêčov ali z od-prêtim posvêtom nesmiš notri idti, ár se odnjé vužgé i explodêra: Eta prepovêst se dostàja nájprvle na svêtenje nücanoga gáza vövlêv, pri šterom te že njega neznosena saga opomina, ka nevarnost gléda na tébe, ali da se zná zgoditi, ka se vu zemlê bodôča cêv, železen rôr, štera gáz pela pôči i napoknjo v östis kajôči sapôt, gáz, dokeč skôz zèmle notri v-hižo, ali hrambo pride že zgűbi sago, nedovêdno znás v-tákšo hrambo, štera je napunjena z gázom, pridti, za šteroga volo je pazka jáko, jáko potrêbna, pritom samo edno jedino vöjemánje jeste tô je tô: pri tákši tekôči dugovánjaj, štere gda vréjo z-vogelnim sapôtem napunijo hrambo, šteri či zvužgánim posvêtom notri ideš ne exnioderajo, nego od njih posvêt vgásne pl. v-peovnicaj gda mošt vré, tákšega hina te svêče vgášenje opomina, da se vöobrni,
ár za ništerno megnenje i tvoj žitek vövgasi.
2., Poskrbi se za vrêlo vetrivanje! Pri oberzémle, ali nê globoko ležéči hrambaj edne zdrűgimi zôči stojéčimi dvér, oblokôv odpéranjem, ali z-slobodno, vsigdár z-odprêto nihánimi vötrenja lűknjami ventilácie (tak zbožno se segrèvajôče, z sopôtom napunjene hiže, ali pri rédjenji hramb od sühšéči káhl, kotlov očemérjeni, pri zaprêti hrambaj i posvêtnoga gáza prelêvi); globoko pod zemlôv bodôči votlinaj (v-peovnicaj, stüdencaj, kanàlišaj.) z-pumpov, (szivattyu) ali náimre pri odprêtoga grla globlini z odprêtov z kamnom obteženov deždževnice gori doli gíbanjem je mogôče zràk genoti i njega tekáj, gíbanje naréditi.
3. Pokvarjeni čemérni zrák je po khemišnom mesti tüdi mogôče neškodliícga včiniti 1 Povôli vápna vodé, ali si vápna mlêka vlejéí v-takša mêsta, ali pa v njé namočene pošle slaméíöčiš notri (v peovnice, stüdence, v-kanáliše) ; tá rápna voda sénšavgáz i vonjéčo kanáliša sago, liki doli zavéže, vniči.
4 Poskrbi se za tak zváno Varvanja lampvezálje i mogôče za varvanja náprave, z-šterimi, či se nemreš včakati škodlivoga sopôta neškodlivoga včiniti, žnjimi de tì mogôče po toga nesrečnoga, ki je tam že vu pomenkanji notri idti. Z-vogelnim sopôtom ali z posvêta gáza zhájajôčim, mogôče z-sènšavom napunjenoj nê globoko bodôčoj hrambí, je redovno zadosta tak zváno obrambno vezálje, štero z-toga stoji, ka v jesi, ali v-vápna vodô eden rôbec, ali špongjo
87
namočimo i tisto si pod nôs i na lampe zvéžemo, ali držimo, tisto nás do krátkoga cajta obvarje od nesreče, ali tô li samo do krátkoga časa, zatoga volo tákšo hrambo preci vetríti trbe.
Obrambne náprave so zaprva z-pogroždžára prilikami bilé obravnane, z-šterimseje branitel pl. d. v-stüdenec, v-karáliš, všteri je čeméren sopôt bidti mêno i tak je odzgora dôbo potrêben frišek zrák, z-sebov je nesao tüdi na toga nesrečnoga vöoslobodjênje potrêben aparátuš, škér; dnesdén pri etakši prilikaj prvo pôt tak zváni Valcher náprava, pneumstophor nücajo — tak branitel, bak on koga obrániti namênijo — tô je edna náprava, štero napléčaj z sebom nesé ì da ona ogsigén má i zták tüdí sčisti i cfnši — mirovno odühávanje ti ogvüša proti vsàke féle nevarnomi gázì i pokvarjenoga! lüíti, či boš li edno vöro v-njem preblvao. Tà náprava se je za hasnovita posvedočila že večkrát, náimre pri bajc nesreči, tak da se je že nê samo ednôk zgôdilo, kak pl. denam pri courriresi bajci, gde so več dni — i do tjédna notri zssipane bajcare ešče žive naišli i obránili. Za toga volo pri etakši nesrečaj gde več lűdi v-nevarnosti jeste je mentüvanje, iskanja delo potrêbno nôč i dén tečas nadaljávati, dokeč vsákoga tam delajôčega gori nenájdejo, rávno li za toga volo, ár je neznáno i naprê nêvidno, či nam po nedovêdnom nedo tüdí napomôč vu mentü-
vanja ôpravici. Vu vezdášnji hipaj že pri bajcaj na nesreče gledôč formálne pobegnenja stálišča zgotávlajo i pripravijo, pôleg Mayer tanáčnika vorcana — štera so z vünêšnjim zrákom po rôri vküpprikapčeno, prôti davéčim gázom obvarjejo delavce i z-vezáljem i z vtástvom ešče i z-konzervmi obilno obravnani. V-dáni prilikaj v-tákše pobegnejo delavci, gde do ednoga časa v batrivnosti pričákajo mentüvanja vrêmen.
Z pokvarjenov, z- kísnjenov ali zbrígnjenov hránov i z gobami očeméjenja bránenje ali pomôč dávanje v-tom stoji, ka vömetanje prisìlimo pri tom nesrečnom; dosta vodé, mlêka njemi, ali pa čarne kàve dámo piti.
1. Pri ran oprávianji i krvavlenja vtihšanji so potrêbna : za gnoj sklêčica (šalica), žájfa, mála kefa, brsača, sublimáta raztôp (v poteki se dobì), škárjice, sterilgaze, Bruns zvána vata, mull i flanell poviji, tkálčine povíj, flâjšter, Esmarch-féle tríkükláti rôbci i ogvüšajôče igle.
2 Pri vlomi čont ž zvinenji k-prvoj pomôči: šôštarska skôrja, skale (za rame i nogé) i prôsta tábla vatta.
3	Prôti čemêri bodôče spráse (vrástva) so vìnski jesi, magnézia, ob, tropinojca, ali pa slivojca, ino aether.
Kefir.
Kefir se zové edne fajte goba, štera jedino li v ážianskom rusoskom orsági, v-Kaukázušbre-
Poštüvane čtitele
našega kalendari navse pozorimo na ogláse vsepovséd poznáne i lüblene zdravstvene proizvode „ThierryBalžam“ ino „Thierry-jeva Centifolijska mást“, z Apoteke Angela Cuvara, Adolf-a pl. Thierry-a nasled, Pregrada št. 61., via Zagreb, Jugoslàvija Naténci se vidijo kliširani oglási (oglási z zákonom zaščitenimi znáki) v našem Kalendariji !
88
gáj rasté, gde so že lüdjé od indašnji vrêmenov mao poznali njé veliko vrástvično vrêdnost i kak národno svéto dugovánje poštüvali i vu skrovnosti varvali. Tá goba mlêko v edno tesno vrênje správi i dönok njega vsi táli ostánejo i nika malo alkohola i sénšava nastáne, zvön toga mlêka, sira (sajt) kojna se peptonizáliva. V-tak formo preobrázeno mlêko žalôdca delo očrstvi, ofriši i jáko prijéten žmâh i otávlajôčo môč dá. To je tak zváni kefir, ali mlêčni sanjáner.
Kefir se nüca vsigdár, gda môč trbe povéišávati, têla žméčavo podigávati, prav bodôčnost poprávlati i lehko cerajôčo hráno ponüdjávati. Zàto se njega vžívanje toplo poráča proti žalôdca, plűč i žívcov betegi i vsem, kí so gingavoga slaboga zrása i têla správe i slabe krvi vu vsákom betégi i po gor zmáganji tüdi.
Nê samo ti betéžni, nego ti lôšega i slaboga têla zdravi tüdi hasnovito nücajo i dnesdén
ga že zavolo prijétnoga žmaha i na têlo gledôč otávne lastnosti volo nê samo kak vrástvo, nego v-dosta mêstaj náimre v-toplicaj ga kak prijétno, otávno spravo vu velikoj meri vžívajo.
Kefíra veliko valánost odlíčni doktorje spoznajo, dr. Kéry Károty vsevučelišča proffessor etak právi od njega :
Pri plűčnì betegáj, tak tüdi pri gutanaj bolezni ì pri dúgom kašli je kefir jáko dober.
Pri ceranja ali žalôdca bolezni je kefir jáko dobrotiven i velko otávno môč má.
Pri malo krvi majôči, po operácii, pri žalôdca raki, manjáki, malárii i. t. v. se kefir, ár je násiten i žérabogat — lehko z-velkim náshajom nüca. Poprek pri vsákšega betega oslablenji hasnovitno nüca.
Prispodobno so pravíli i drügi znameniti doktorje.
F. J.
Bajce nesreča.
— Monolog. —
Písao: Gabányi Árpád. Poslov. Flisár Jánoš.
Sobôtni večér je, sunce dol’ zahája,
Zrák se razhladì i kmičen mrák prihája.
Ober visiki brežin oblácì plavajo,
Obtrűdjeni se na počinek správlajo.
Liki jástreb, gdare svoj porob popádne, Rávno tak nočni mrák krajíno opádne.
Kmica je vu hiži, kmica je tam vönê,
Pri familiji bidti je zdâ nájpravê.
Bajcni hiž prestorje se vsi napunijo,
Pod zemlé deiavci vsi domô idejo:
Ženske, možki, deca, vsi — vsi do ednoga, Čűje se vesélje žnjíh kôta vsákoga.
89
Spominski steber Puconske fare; preci njim stojita Luthàr Àdâm dühovnik i Kühàr Štefan inšpektor. Vu steber položena granitna jàbla nasledüjoči napisek mà:
„Zmisli si na zdávnja vrêmena, brodte lêta preminôči porodov, opítaj tvojga očo, nâ ti pripovê, tvoje starec, oni ti vse nazvêstijo.“ (V. Moz. 32, 7.)
Pred 200 lêtmi so na porob prôtireformácije spadnole cvetéče evang. gmâne krajine naše. Po dùgi 50 lêtaj je Dűh Gospoda na žitek pôzvo Puconsko správišče cerkveno i od 1783. okt. 12-ga do 1784. dec. 8-ga je na etom prestori vu gümli Kühár Ferenc Jákoba držao evang. Božo slüžbo Berke Baláž prvi Puconski dühovnik prerodnikom vernikov veždášnje Puconske, Bodonske, Lendavske, Moravske. Sobotške i Radgonske fare.
„Eben Haezer“, t. je: Do eti mao namjepomàgao Gospod. (I. Sam. 7, 12.)
90
Vütro de nedela, dén svetka, nê dela,
Vsáka dűša de mir, pcčinek mêla !
Pri vsák’ hiži je vesèlje, dobra vola,
Li samo pri ednoj se káže nevola:
Bajcara žena se z-dvema otrokoma Pri oblôki stojéč sùzi sirôtoma.
Nemre prerazmiti, zakâ môž tak dugo Nepríde domô, tô jo težì tak britko.
I kak tak kmice mrák môtno gléda, brodi,
Bôg zná, kak grozen kêp se njê v g’ávi môti Ketkajôča vöra se glàsi na stêni,
Žnjé čűdnoga glása hüdo prídti mêni;
Mogôče se je pá nesreča zgodìia,
Kak je nê dávno že več i večkrát bíla :
Rűšenje bregá voda, čemérni sopôt,
Šteri opüščáva redí vnôgi sirôt,
Z-podzémni delascov beré svo’ porobe,
Rédi vu glob’číne bajce smrtne grobe.
I vöra za vörov ide nestanoma,
Môž dönok nepríde, ostáne od dôma.
Gde hodi ? — Ka je žnjim ? — se vu srdci trápi, Zaman poslűhša, gléda na oblok vu mráki,
Nevídi nikoga bližati se k-hrámi.
Ah ! edna zvêzda se odtrgne vu zráki,
Rávno ober bajce vgásne ino lêhne,
Štero je zagvüšno nesreče znamênje.
Staranja znoj se njê na čeli pobüdí,
Srdce močno bi je, vglávi môti, šümi,
Sáma seté pita: „jel’ on ešče živé ? . .“
Ali naednôk se lárma vönê zderé! Popàdne otroke, med dveri si stáne . . .
E’n čuporo môžov nika teško neté Žena vu bremeni svojga možá spozna .
Gori scvili britko : naj povê što kaj zná,
Ka se je zgôdilo ? — Nika več nê drűgo — Sobota je ! — delavci gáži vdàblajo.
Med pájdáši je bajcar telko vlêjao na grod,
Da je grátao celô pri trêznosti pangrót.
Trijé môžje so ga komaj vlekli domô,
Tak se obrnôla dráma na komêd’jo !
V hasek vsàkoga bolnika,
ki želej ozdraviti odnadühe, plüčni i spodobnih betegov, je, ka si prištela sploj brezpláčno i poštnine prosto vučno knigo s kejpami i ka ponüca ponüdbo povsod poznane tvrdke PUHLMANN & CO, Berlin 420. Müggelstrasse 25—25a, ki obstoji že vnogo let. Pazte na oglás v našem Kalendari.
91
Vekivečen rítar,
Prlpovêst.
—	No, mati rítarca, nakloni si z-menom kupico i pij na moje zdràvje zdâ pri slobôdjemánji! — právi Gospôd gazda, nadrôsni se smehéči pri večérji.
—	Kama se ravnate, oča, ka se tak priprávlate k-slobô jemánji? — pita Bàbi mati z-čüdüvanjem.
Gospod Gjüri Gostonjski rìtar je dužen ostao z odgovorom, ali jáko si je zdehno i pravo je:
—	Hej mati, vütro že neboš kûhala obeda gostonjskomi rìtari! Pa ešče —
—	Za božo volo! véndar se nesômnite kákše smrtne nesreče?! — nad njega vsečé Bàbi mati prestrahšivša se.
—	No pa ešče i gostonjska rítarca Gospôd Gjüriova nede jêla po Lőč Babii skühane hráne! — nadaljáva gazda i do dna poženê vö z-erdèčov župov štrihoma natočeno kupico.
Zdâ je že Bábi mama tüdi prerazmila slobôjemánja zrok i razdraščena erčé:
—	Zakâ postrahlüjete človeka ztákšim fretanjem! Zakâ negučite ednáko, kak trbê ? ! .. . I či je ràvno doli preteklo tri lêtno rìtarstsa vrêmen, véndar do meli telko poštenjá lüdjé ka znôva vás odeberéjo. Zadosta dobra ste včínili z-lüdmi.
—	Hejmoj stári pàr, Bábicám, tì si lehko zaman obstarala z-menom viéd, či nevêš, ka nega nasvêti tak malo sàda nerodéčega i hitro povêhnjenoga cvêtja, kak je hvála. To so že vsi pozábili, ka dobra sem njim včino, prôttomi mi naoči mečejo,
ka me vsigdár cigárivati vidijo od onoga hìpá mao, kak sem rítar. Za nevoščénosti volo me neodeberéjo znôva. No, ali záto Dokážem, ka Gospod Gjüriove, Lőč Borbálja mater nepostávijo v-špot, nevržejo jo vö z rítarce čésti! — je pravo Gospod ritar i povečérji je prêk šô k-Bedők Števan sôsedì, od šteroga je znao, ka njemi je nâbole proti.
—	Števan sôsed, prosit sem te prišao. Znam, ka zdâ nájbole na tébe dájo veščarje. Či tak, ka me radi máte, neodeberte me več za rítara. Že sem prestári, i jáko bi se rad rêšo té teške slűžbe — právi tomi kujlavi bajùs Števan sôsedi.
—	Niti v-pámeti nemamo — si je mislo Števan, ali nê je povedao vö Nego je etak erkao: „Bogme vás znôva odeberémo, Gjüri oča. Vi ste nâbole za tô valon človek. Pameti tüdi nâveč máte i z öntoga, kak brezi decé bodôči, prémočen človek, bole cajt máte rítarstvo spelávati, kak mí šterikoli.“
—	Bogme mo čemeren, sôsed, či me znôva odeberéte!
—	Hja Gjüri sôsed, jas vam nemrem pomágati, tô je gsüšno, ka vas nazâ odeberémo.
—	Tak se razsrdim, Števan, ka vse zodam i odìdem z-vési.
Tjű, tô bi bilô zaméne: spokűpim ono zemlô, štera je primojoj! — mísli vu sebi blâženo Števan. Na glás je pa etak pravo :
—	Tô nečinte, oča, ka bi koreni juš tü niháli, či je tomi tak, te mo ràj jas glédao za tô,
92
nâ drűgoga odeberéjo veščarje.
—	Zahválim ti, drági sôsed, na tvojoj dobrôti, Bog ti pláča za tô í jas ti tüdi zahválen bodem ! — právi Gospod oča. Mirovno je šô domô. Na trétji dén so ga ednoglasno znôva odébrali za rítara. Bedők Števan je skrivomá odhiže do hiže hodo i kre njega korteškednjivao.
Z-grünta odávanja je perse na Bedők Števana čemér, nika nê bilo. Gospod Gjüri je tak tri lêta pa vesélo cigáro.
Preteklo je tri lêta i zdâ so ga nê zébrali znôva. Gospod Oča je prêkspadno.
—	No, vu ritarstvi obstaran gospon ritar, zakâ nejemléte zdâ slobôda ? se šengári mama zmožà pri večérji.
—	Ešče cajt mam ! právi z-šálnim zasmêhom Gospod i z dômise napeláva, ali nê njemi je trbelo odidti, ár k-komi je šteo idti, tisti se notri nakloni, tô je tô te znôva odebráni ritar je knjemi prišao.
—	Za tanáča volo sem prišao, Gjüri Oča, kak k-tákšemì človeki, kì ste že dosta probali, začne rêč Bence Pali, te nôvi rítar„ Vadlüvati morem, ka sem vu tom nôvom pozvánji celô neobhoden; po gospôdov jezikaj pa rávno nevém gúčati, pa mo po etom bogme dosta posla meo žnjimi.
—	Bogme boš meo, sìnek! — trdi Gospod. — Dostakrát boš gôst pri főbirôvi — na edno dvê kupici čarnoga vína pri slűžbenom njegvom stôli, šteroga cêno vsigdár ti pláčaš.
—	Tak? — nede zadosta, ka mo drágo vrêmen müdio, nego ešče nâ z-pênezi gori pláčam na rìtarstvo ?! — se je
škrábao kisiloga obráza Bence Pali po glávi !
— No vê ti záto cêla vrêdnost neodíde gori — ga trőšta Gospod. - Pênez povôlì jeste v gasi i na tvojo vrêdnost dobiš tì tüdi, rávno tak, kak sem i jas dôbo.
Té trôšt je nateliko hasno Palivi, ka je cêlo nôč nê mogao zaspati. Na drügi dén je pa vu Soboto šô k grüntnoj knigi zvedávat, či rêsan má Gospod Gjüri na svojem grünti dúg ? I uprav 4000 koron má gori stáblano, no či je pred rítarsívom, nê ka bi dužen bio, nego je ešče on meo na pôsodo dávati.
Bence Palivi je več tanáča nê trbelo, doli je pláčao od rítarstva ostoplenjá naprê spísano šumo, dvê što koron, nej njemi je trbelo več ritarsíva. Zdâ je vés znôva pred odebéranjem stála i pá so si Gospod Gjüriva zèbrali, tak si zbrodjavajôči, ka de dosta bôgše, či njegova vrêdnost odide na ritarstvo, kak pa koga drűgoga, vê je on že stárì i tak nikoga nema za sebom. Perse nê so se niti sôranili, ka je na grünt spelanoga dugá nigdár nê vzeo gori, nego po odebéranji na drûgi dén ga je že doj dao zbrisati.
Závolo odebérznja skrbi i áldomáša phčenja je v-postelo prišao Gaspôd Gjüri gostonjski ritar. Komaj, kak je vlégao, njemi je tak zbožno grátalo, ka so po doktora mogli poslati vu váraš. Te stári vu pokôji bodôči regementski doktor Cipotovič Zdenko je pripelani k-njemi, zšterìm je od mladosti mao vpoznanom priátelstvi bio.
— Hej stári durosa, tô ti je bogme pozáv odnut tam od-
93
zgoraj. Postavì vréd svoj račun pred, ár za ništerno vöro se moreš pred nájvišišega sodca na tárgjaláš postaviti ! — erčé doktor. kak ga spoglédne. I etak je vzéo od njega slobôd :
— Nika se neboj, stári prijátel, li batrivno naprê po vekivečnoj poti, vse dugo nê i jas za tebom pridem!
Vu vési je razišao glás, ka
je Gospod Gjüri jáko na teškom, slêdnje vöre se njemi bližajo i priprávla se vu bôgšo domovino.
Náležne ženske, deca so prišle khiži ì na trnáci čákajo ta prišestna. Ali Gospôd Gjüri se
je ešče nê priplávlaona nebesko pôt, noči njemi je srdcé vse pomalê bilo. Molo je, zdühávao je k-vsamogôčemi, ali nê za drügo, nego za toga volo, nâ bi ga eš-
Lendavska nôwa ev. cerkev.
94
če nihao živeti, či nê duže samo té tri leta, da ritarie vrêmen má spuniti.
Edna mála deklička stôpi vu hižo i zdráven k-njemi ide k-posteli i z-odkritim detečim srdcom ga prosi:
—	Ritar báček, jeli je istina, ka po vési gučijo, ka te vi zdâ vu nebésa šli ?
—	Što je tebi tô pravo, moja či ? — pita deklino ritar léknovši se.
Ágneš mati so pripovedávali ovim ženskam, ka se biró báček dnes preselijo vu nebésa, kama so se moja mama zoselili . . . Tak bogme, moja mama so tüdi tá odišli, menê so eti niháli. Pa so mi oni vsigdár povôli dati dobroga sladkoga miêka, Ágneš nénika mi ga pa nigdár nedá, samo krumpiše. Mlêko na plac nosi . . . Povête záto, báček, mojoj mamiki vu nébi, nâ nazâ domô pridao. Oni me dosta ráj májo, kak Ágneš nénika. Mlêka mi tüdi povôli dájo i netèžejo me tak trnok gda me češejo, kak Ágneš.
Z-Gospod Gjüria ôči je
edna skuza spádnola. Smrtna bolezen je minôla z-vsigdár pomalê klepajôčega srdca. Sladka zadovolnost, blâženi trôšt: vere svèti trôšt ga je obvzéo.
—	Dobro je, moja čí, povém materi tvoje sposlanje! Nika se neboj, poetom toga dobiš mlêko! . . .
Po notàroša i svedoke je poslao, sledi pa po dühovnika. Z-notàrošom je dao napisati teštamáliš, vu šterom je hižo i vrêdnosti vékši tál za fundácijo teštálivao vési z-tém zàvezkom, ka z-té vrêdnosti dohodka se vési sirotna, ostávlena deca nâ osnávla i obravnávla.
Gda je notáros teštamentom napisao z-skuznatimi očmi je ségno v-rôke vu bôgšo domovino odhájajočemi ritari govoréči:
—	Gospon ritar ! Z obslednjim pozdrávom vas pozdrávlam, kak Gostonj vèst vekivečnoga ritara. Gospod Gjürgja Gostonj vési ritara imé, dokeč de vés stàla, vsigdár gori ostáne, kak sirotičov skrblenika imé . . .
FLISAR JANOŠ
Imeník
protestantske cerkvi vu kraljevini Jugoslaviji.
A) Naša püšpekija.
Predsednikstvo: Dr. Popp Filip püšpek, Zagreb; Dr. Roth Vilmos svetni cerkv. predsednik, Velika Kikinda.
Občinski cerkvení tanač: Predsednikštvo občinske cérkvi i Kováts Stevan šinjor, M. Sobota, Baron Janoš šinjor, Maribor, Benko Jožef senioratni inšpektor, M. Sobota, Kettenbach Andraš sinioratni inšpektor, Sidski Banovci, Dr. Šteinmeíz Jánoš, I. občinski cerkveni pravdeník:
Občinsko cerkveno sodišče: Predsedníksívo občinske cérkvi, Jahn Jakab šinjor, Bačko Dobropolje, Baron Jánoš šinjor, Maribor, Kovátš Števan šinjor, M. Sobota, Binder Lajoš konsenior, Nova-Pazova, Lulhár Ádam düh., Puconci, Becker Mihalj püšp, düh., Zagreb, Dr. Šteinmetz Lajoš odvetnik, Bela Crkva, Dr. Betsch Henrik odvetnik,
95
Kula, Dr. Atanackovic Bora odvetnik, Beograd, Hilkene Filip profesor, Novisad, Jausz G. ökonora, Krčedin, Kettenbach Andraš ökonom, Sidski Banovci, vìšji gozdni svetnik Bruckner Ferdinand inženir, Zagreb.
Pravna nazavüpnost: Jahn Jakab šinjor, Flachbart Karolj düh,, Novi Bečej, Dr. Štiefelmayer Karolj, Kula, Dr. Šteinmetz Lajoš i Kettenbach Andraš sen. inšpektor.
Financna nazavüpnost: Kund Vilmoš šinjor, Pančevo, Hellermann Peter direktor, Ruma, Weber Karolj direktor, Pančevo, Brandt Herman farni inšpektor, Ljubljana i Walter Antal šinjor, občinski cerkevni pêneznik, Osijek.
Šolska nazavüpnost; Baron Janoi šinjor. Maribor, Ebersold Vilmoš š. ravnátel, Zagreb, Mayer Harri ravnatel, Beograd, Peter Karolj düh., Beška, May Gerhard düh,, Celje.
Izpraševalna komisía (za dühovnike. predikatore i verovučitele): Baron Janoš šinjor, Maribor, Dr. Saria Balduin vsevuč. prcf., Ljubljana, May Gerhard düh., Celje, Kettenbach J. šinjor, Zemun.
Upravna komisía: Hammel Lipot višji f nančni svetnik,Sarajevo, Lohmann Lajoš düh., Surčin, Becker Mihalj düh., Zagreb, Šoštaréc Franc düh., Subotica, Bruckner Ferdinan višjigozdni svetnik, Zagreb, Burghardt Dàniel tržec, Novisad.
Nazavüpnost za Jugoslovanskl oddelek lutheranske svetovne zvèze: Kund šinjor, Konrath düh. (mrô), Dr. Zimmermann Juri, Nove-Šove. Jausz G., Krčedin. Predsednik so püšpek.
Misijonska nazavüpnost: Kettenbach Jakab predsednik, Hein Franc šinjor, Petrovopolje, Rick Mihalj inženir, Vrbas, Albrecht Henrik inšpektor, Crvenka.
Nazavüpnost za pesmene knige: May Gerhard düh.. Celje, Lohmann Lajoš düh. Surčin, Klaar düh., Titel, Göhring düh. Bežanija, Wolf vučitel, Torža, Heinz vučitel, Bački-Jarak.
Čestniki občinske cerkvi: 1) Zaperniki: Dr. Saria Baldvin, Turek Teofil šinjor, Albreckt Henrik inšpektor, Hein F. šinjor. 2) Pêneznik: Walter Antal šinjor, Osijek. 3) Kontrolorje: Kund Vilmoš šinjor, Pančevo, Hellermann Peter, direktor, kak namestnik Šoštaréc F. düh. 4) Pravdeniki: Dr. Šteinmetz Janoš I. pravdenik, Dr. Štiefelmayer Karolj II. pravdenik. 5) Püšpekski dühovnik i arhivar: Becker Mihálj.
Bačkajska šinjorija z farami.
Šinjor; Jahn Jakab, inšpektor: Dr. Zimmermann A., düšračun 44 969
1.	Bački Jarak, nastánola 1. 1787, düh. †	„	2270
2.	Bačko Dobro Polje            „	1786,	„	Jahn Jakab	„	3797
3.	Budisava	„	1894,	,	Áchatz Adalbert	„	1130
4.	Buljskes	„	1786, „	„	3145
5.	Crvenka	„	1785,	„	Štiegelmar Jánoš	„	6663
6.	Feketič	„	1860,	„	Scherer Peter	„	1388
7.	Jagodnjak	„	1829,	„	Czipott Aron	„	767
8.	Kač	„	1862,	w	Klein Franc	„	995
9.	Kucura	„	1811,	„	Lanji Alfred	„	869
96
10. Šove	nastánola 1. 1819, düh. Konrath Frígješ, düšrač. 1504
H. Novisad	„	1811,	„	Mornau Frígješ	„	1309
12.	Novi Vrbas	*	1785,	„	Meder Henrik	„	4536
13.	Pašičevo	„	1849,	„	Mensch Jakab	„	2517
14.	Pivnica	„	1874,	„	Hínkel Daniel	„	365
15.	Šajkoski Sv. Ivan           „	1877,	„	Schindler Marton	„	1564
16.	Sekič	„	1786,	„	Reppert Frigyeš	„	5848
17.	Sombor	„	1904,	„	Lebherz Henrik	„	376
18.	Stari-Bečej	„	1896, „	„	197
Notranjost Lendavske ev. cérkvi.
97
19.	Stan Vrbas nastánoia 1. 1849, dati. Roth Adalbert düšračun 1692
20.	Subotica	„	1886,	„	Šoštaréc Franc	„	482
21.	Titel	,	1891,	„	Klaar Vilmoš,	„	810
22.	Torža	„	1784,	„	Wack Peter	„	2135
23.	Žabalj	„	1900,	„	Hübchen Daniel	„	610
Banatska šinjorija.
Šinjor: Kund Vilmoš, inšpektor: Gramberg Herman, düšrač.: 15 368.
1.	Hajdučica nastánoia 1. 1829, düh. Halwax Gustav düšračun 1056
2.	Kraljevičevo „	1792,	„	,	4938
3.	Mramorak	„	1821,	,	Lang Jánoš	„	3120
4.	Novi Bečej	„	1861,	.	Flachbart Karolj	„	251
5.	Pančevo	„	1848,	„	Kund Vilmoš	„	3201
6.	Velika Kikinda „	1840,	„	Konecsny Šandor	„	268
7.	Vojlovica	„	1887,	„	„	894
8.	Vršac,Bela-Crk. „	1869,	„	Schön Peter	„	775
Beogradska Šinjorija.
Šinjor; Turek Teofil, inšpektor: Gramberg Ferdinand, düšrač.: 2997.
1.	Beograd (filiale: Paračin i Niš), nastánola 1853, düh. Dr. Borni-
koel Bernhard.
Bosnijska Šinjorija.
Šinjor: Hein Franc, inšpektor: Dr. Šteinmetz Jánoš. Düšračun: 8233.
1.	Banjaluka (z 5 fl.) nast. 1. 1884, düh. Ellnberger Erik, düšrač. 881
2.	Bosn.Brod(z5fil) „	1894,	„	Schlumberger H.	„	909
3.	Branjevo	„	1891,	„	Juranji Gustav	,,	267
4.	Dubrava	„	1896,	„	Dully Ferdinand	„	858
5.	Glagovac	„	1895,	M	Sommer Ferdinand	„	913
6.	Petrovopolje	„	1886,	„	Hein Franc	„	1752
7.	Sarajevo	„	1892,	„	Hamm Karolj	„	2440
Nemška šinjorija v Dravskoj banovini.
Šinjor; Baron Janoš, inšpektor; Dr. Kieser Karolj. Düšračun 2383.
1.	Celje	nastánoia 1. 1901, düh. May Gorhard düšračun 383
2.	Ljubljana	„	1850,	„	Morgenthaler Franc „	546
3.	Maribor	,,	1862,	„	Baron Janoš	„	1048
4.	Št. Ilj.Marenberg „	1899,	„	Frank Frigyeš	„	396
Sremska šinjorija.
Šinjor: Binder Lajoš, inšpektor Kettenbach Andraš. Düšr. 19.325.
1.	Beska nastánoia 1. 1872, düh. Peter Karolj düšračun 1771
2.	Bežanija	„	1850,	„	Göhrfng Gotthold	„	785
3.	Krčedin	„	1897,	„	Schiller Frigyeš	„	851
4.	Nova Pazova	„	1807,	„	B nder Lajoš	„	5774
5.	Novi Banovci	„	1800,	„	Reriz Frigyeš	,	846
6.	Novoselo „	  1819,     ,	„	1259
7.	Sr. Mitrovica	„	1900,	,,	Klein Pavel	,	1404
98
8.	Surčin	nastánola	I.	1879, düh.	Lohmann Lajoš düšračun	2160
9.	Vinkovci	„	1914,	„	Sablič Rudolf „	3136
10. Zemun	„	1860,	„	Kettenbach Jakob „	1339
Šinjorija v Savskoj banovini.
Šinjor: Walter Antal, inšpektor: Bruckner Ferdinand inž. Düšr. 10.192.
1.	Darkovac nastánola 1. 1902, dűh.	düšračun 465
2.	Hrastovac	„	1868,	„	Petrick Adolf	„	795
3.	Legrad	„	1571,	M	Liška A.	„	425
4.	Mali Bastaji	„	1888,	„	Mittermayer K.	„	457
5.	Osijek	„	1870,	„	Walter Antal	„	664
6.KSKapetan.	„	1867	„	Tatcaay Andráš „	984
7.	Slatina z filial.	„	1866,	„	Justh Geza	„	2398
8,	Zagreb z filial.	„	1865,	„	Dr. Popp Filip	„	4004
Prekmurska šinjorija.
Šinjor: Kovátš Števan, inšpektor: Benko Jožef. Düšračun 24 562.
1.	Bodonci nastánola 1. 1792, düh. Šíftar Károlj düšračun 3073
2.	D. Lendava	„	1903,	„	Škalič Šándor	„	390
3.	Domanjševci	„	1870,	,,	Hari Leopold	„	1368
4.	G. Petrovci	„	1820,	„	Godina Stevan	„	2685
5.	G. Slaveča	,	1918,	„	Kovátš Károlj	„	1900
6.	Hodoš	„	1783,	„	Heiner Geza	„	1217
7.	Križevcì	„	1783,	„	Darvaš Aladár	„	4816
8.	Moravci	„	1899,	„	Hima Šandor	„	1407
9. M. Sobota,	„	1890,	„	Kovátš Števan	„	2385
9. Apače (filialka)	„	1929,	„	Kerčmar Zoltan	„	271
10. Puconci	„	1783,	„	Luthár Ádam	„	4950
B) Slovaška püšpekija.
Püšpek: Štarke Šamuel, svetni predsednik: Dr. Bulik Janoš. Püšpekija
stojí z trê senioratov:
1)	Bačkajska	šinjorija, má	v	11	faraj	navküp	28.853 dűš;
2)	Banatška	„	„	v·	9	,	„	18 079 „
3)	Sremska	„	„	v	6	„	„	14 598 „
C) Reformovana (kalavinska) püšpekija.
Püšpek: Agošton Šándor, svetni predsednik: Dr. Kurtz Henrik. Püšpekija stoji z 4 senioratov:
1)	Severna šinjorija, má v 11 faraj navküp 18 857 dűš;
2)	Záhodna	„	„	v	20	„	„	12 960	„
3)	Zhodna	„	„	v	9	„	„	10 700	„
4)	Južna	„	„	v	12	„	„	13400	„
Prava lehkoča za živìno betežne,
ár je pravzdaj zišla obširnarazpràva od novoga načina hránjenjá, z šterim so se že vnogi rešili svoje bolezni. Vsáki čtitel, ki to razprávo želej, naj pošle (frankirano kárto z Din. 175) od Ernst Pasternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. KAG. dobi taki i tisto poštnine prosto.
99
Krátka hištorija Lendavske ev. gmâne.
Evangeličansko vadlüvánje se je preci po reformáciji, že okôli 1550 1. vkornilo v Lendavi i njénoj krajini. Reformácije zmožni zagovornicke so bili v tom vrêmeni Bánffy grofevje, zemelski gospodárje Lendave. Do 1600 leta so poznána iména štiri dühovnikov: Tőlce Ferenc, Beythe Štefan, Kulčár György i Beithe Ferenc. Bila je tüdì evang. štampana.
Ali gda je Esterházyova familia postála gospodárica v Lendavi — 1. 1612 — že so začnoli pregánjati evangeličáne v cêloj
krajini. Tüdi so je sploj vö ztrêbili.
Po prôtireformácijo so se priselili ese ništerni evangeličanci z Goričkoga, Ravenskoga i ništerni z Vogrski krájov. Ali tak jih je malo bilô, tak raztorjeni so bilí, ka so niti po potrplivosti zapôvedi II. Jožefa casara nê mogli gmâno spôvati. Pa je te več gmân stanolo z mrtvi, ali se je grüntalo znôva. (Püconska, Križevska i Hodoška tüdi.)
Samo okôli I. 1899 so se začnoli zbérati v missionsko filiàlko na prizadêvanje Czipott Režö puconskoga düh. i Dr. Petrik Gyule, toga prvoga inšp. gmâne. Leta 1902 sept. 28. je skončano na cerkvenom gjülêši, da postánejo samostalna gmâna. L. 1903 sept. 8-ga so si zvolili toga prvoga dühovnika, Teke Déneša, ki je zdà na Vogrskom düh. Bio je 20 lêt tü i v tom časi si je gmâna z pomočjov Gustav Adolfa drüštva i vogr. evang. podpornoga drüštva správila farov i molitvàrnico z kántorskim stanovánjem. Funduš za molitvàrnico i za cerkev je dao 1. 1905 herceg Esterházy Mikloš, eden plemenite dűše potomec one familije, štera je nigda tü vö ztrêbila evangeličáne. Funduš za farov je pa da-rüvao Balogh Arpad ev. vere knjigovézar v Lendavi.
L. 1923 je Teke dühovnik slobôd zeo od gmâne i je v Sand (Somogy m.) odišo za düh. Tá mála, okôli 400 düš računajôča gmâna je brezi pastéra ostàla. V tom težkom časi je zvoljeni za inšpektora Vukan Lajoš, denéšnji inšp. Dühovniške pošle so oprà-
Benko Jožef,
veleindustrijalec, orsački poslánec, môž dela, ki je ràvno 10 lêt vrêli, aldüvajôčì inšpektor prêkmurske ev. šinjorije i veren prijáteo naši štampov.
100
vlali do 1928 pokojni Hima Šándor vuč., Hári Lipot düh. admin. i Šicalič Šandor admin., koga si je gmâna 1. 1928 zarédnoga dühovnika zvolila.
Tá mála gmâna, če tüdi je vnogo áldova mogla prinesti, je nê ščela mrêti, nego živeti. I Gospodin Bog jo je tûdi pregledno. Lêpa senja, dugo hrepenenje njéno se je spunilo zdâ. L. 1931 je začnola zídati cerkev, štera je isto leto pod streho prišla. Tűdi 2 zvoná si je správila. Cerkev je pa zavolo slabi časov samo letos (1934) bila zgotovlena i 16. sept. je bila prêkdána svojemi svétomi cíli. Blagoslovili so jo prezvišeni g. püšpek Dr. Popp Filip z Zagreba. Navzôči so bilí vsi (zvün ednoga) evang. düh. z Prekmurja, g. düh. z Radgonje, Teke D. té prvi düh., düh. z Legráda i drügi odlični gostje z cêloga zgornjega Prekmurja, zastopnik g. bana, oba gg. poslanec, g. srez. načelnik, zastopniki vseh uradov i drüštev v Lendavi i izr. verske občine. Bio je lêpi nepozábleni den, na šteri den so se z nami vküper veselili naši verebratje z Goričkoga i Ravenskoga, vnogo gasilcov i tüdi drűgoga vadlüvánja bližnji naši. Bilô je okôli 3000 lűdi.
Tá mála gmâna, edno prigiščo ev. vörnikov (400 düš) je v težkih, srmaških vrêmenaj pokázalo vö svojo verevrêlost i lübézen do svoje materè cerkvi. Gustáv Adolfa drüštvo, evang. verebratje v Prekmurju i ešče drüge vöre bližnji naši so nam prišli na pomôč pri tom velkom deli. Gospodin Bôg naj z svojim obilnim blagoslovom povrné njim vsem áldove, štere so na Kristušov oltár djáli.
Lübézen do Gospodnoga Bogá i do bližnjega je prinesla
vküper tô málo, ali prílično cerkev. Záto je pa dobíla imét Cerkev lübézni. Záto je napísano obri svetišča:	 Nájvèkša je
pa lübézen“ (1. Kor. 13, 13.)
Če je tüdi za tákšo málo gmâno preci dugà oslalo (više 60.000 Din.), radüje se naša dűša i hválo moramo dati Gospodnom! Bôgi za tô,, ka nás je tak daleč pomogo. Ár cerkev je z zvonámi 330 000 Din. koštala.
Vüpamo se, ka nás Gospodin Bôg i na dale neodstávi i ka nam naši lübléni verebratje i nadale pomágali bodo.
Díka bojdi Bôgi! Sk.düh.
Dr. Vučàk Štefan
okrožni vráč v Soboti, ki je rávno 10 lêt inšpektor bodonske fare i koga si je prekmurska ev. šinjorija letos za podinšpektora zebrála.
101
KRONIKA EDNOGA LETA.
1933. OKT. 1. - 1934. SEPT. 30.
Pred vsákim dnes-om eden včeraj jeste. Vezdášnje dogodke lüdi z pretečenosti moramo raz právlati, ár so žnjôv v nájtesnêšoj prikapčenosti. Skôz časa ino dogodkov pa pela Boža pôt zkrnice na svetlost; ka je On skončao ino ščé, tisto nazádnje itak mora k cili pridti. Naša dužnost je vu trplivosti i vernosti človečanstvi i domovini slüžiti, delati, bojüvati se i vsa mirovno znášati.
450 lêtnica Lutherovoga rojstva. Naša evangeličanska cérkev vu Jugosláviji i svêta vse evang. cérkvi so 1933. nov. 10ga z punov radostjov postavile pred sébe díčen spomin toga nájvékšega reformátora Dr. Luther Mártona, ki se je pred 450 letmi porôdo na ete svêt. Tüdi Zwingli Ulrika reformátora 450 Jetnica je v pretečenom časi bila.
Jubileum. Puconska fara je 1933. okt. 22-ga z-právov manifestáciov svetila 150 letnico obstoja svojega i z ednim postávila spominski steber na ono mesto, - gde je vu začétki skôz 14 mesecov bila držána boža slûžba. Isti mêsec sta tûdi svetíle svoj 150 lêtni jubileum križevska i hodoška fara.
10 lêt stoji že gori i odprávla svoje plemenito pozvánje naše šinjoríje prva nástava lübézni, Diački Dom.
Nôva ev. cérkev v Prekmurji. Ta mála diasporálna lendavska naša fara je po vnôgom trüdi i nevkleknjenom vödržánji
doségnola svoj cil: má že lêpo cérkev, štero so sept. 16 ga posvétili Dr. Popp püšpek.
Naša šinjorija je svoj réden lêtni gjülêš sept. 5-ga v M. Soboti mela. Vu cêloj šinjoriji se je narôdilo 369 decè ; mrlô je 436 oséb; zdalô se je 142 párov. Nazájidenje rojstev vu ništerni gmânaj je sploh strašlívo.
Podpore — darüvanja. Gustav Adolfa drüštvo z Nemčije je darüvalo Lendavskoj gmâni na cérkev zidanje 4,340 Din. — Hartner Gèza veleposestnik so pri Puconskoj fari 1000 Din. fundácije položili na goridržánje spominskoga stebra. — Koltay Kornélia z Budapešta je 3000 D. darüvala bodonskoj fari na povékšanje Szinic Lajoša i žené fundácije. — Dr. Kühâr Šàndor primarius i žena z Ptuja sta darâvala Puconskoj fari molitveno preprogo k.oltári. — Puconsko fárno žensko drüštvo je darüvalo lendavskoj fari 2000 Din. za oltárski kêp, na Porkolábov križ 1000 Din í je spravilo 12 klôpi na puconski cérkevni vrt; vu vse 10 gmânaj je na cérkev 31.123 Din. samovolni dárov prišlo vküp i ešče na senioratno Gustav Adolfa podpornico 8364 Din 25 par, z štere šume je dobila Apačka filialka 2000 Din i Lendavska pa Slavečka fara 400 - 400 Din ; Apačka diaspora je dobile od dravske banovine 5000 Din.
Nôvi delavci. Ml. Darvaš Aladàr teol. kandidát so v so-
102
botško faro prišli za kaplána; Kerčmár Zoltán misionski predgar Apačko raztorjenost pastorizerajo. Vukan Ilona si je správila diplomo za profesorico; vučitelsko diplomo so si spravili Banfi Štefan, Küčan Kalman i Rátkai Lásló; novi kurátorjeso: Šavel Karol v lendavskoj i Olas Adam v križevskoj fari.
Visitacija. Predsednikstvo naše občinske cérkvi: Dr. Popp Filip püšpek i Dr. Roth Vilmoš svetni predsednik so enkrat obiskali našo šinjorijo.
Gustàv Adolfa glávno drüštvo vu Jugos’áviji je svoje správišče med lepim ôsvetkom sept. 22. i 23. melo vu Beški
(Srem). Notrijemánja je melo 55 840 25 Din. Apačka raztorjencst je dobila 5000 D. od njega. Nemškoga Gustáv Adolfa društva obstarani predsednik D. Dr. Dr. Rendtoif Franc je odstopo.
Pieteta. Blagoslovleni je špomin onoga, koga imé vu njegovi delaj varje sv. m. cérkev. Itak so pa zahválni vernici Puconske fare z samovolnimi dármi pripomogli, ka se je dostojen, grobski spomenek postavo ha Püconskom cintori počivajočemi vernomi dühovniki Porkoláb Gjuli, Trnave korone križ na spominskom kamni po simboličnom jeziki to glási obiskávcom brűtiva, ka što vu etom nêmom grobi počivle, je vu svojem žitki »toga razpétoga Kristuša gláso i njegov križ noso“ verno notri do smrti! Spomenik je med genlivov cerkvenov ôsvetnostjov aug. 26 ga bio blagoslovleni.
Mrtelnost. Z smrtjov so odpozváni z slüžbe cérkvi: ml. Hima Šandor, mačkovski šolski ravnatel, star 31 let; Szinic Lajoš fárni inšpektor v Osijeki, naši časopisov i cérkvi naše dobrovolen daritel, star 68 let; Varga Matjáš lendavske fare vreli kurátor ; Dr. Šőmen Lajoš odvetnik, predsednice sobočkoga evang. fárnoga ženskoga drüžtva veren tüváriš. Bolezni zgübiček za našo cérkev, boleznêši za nazájostánjene ti drági v öpreminôči. Njihov spomenek naj ostáne blagoslovleni med nami !
†Porkoláb Gyula puconski dühovnik.
103
Poglobitev verskoga žitka Mladinsko drüštvo Puconske fare záča na pôle delanja stápati. Cêla cérkev, kak zvünêšnja organizácsja tűdi nema drűgoga cìla, kak poglobiti svoje kotrige vu veri i vu lübéznosti — po glášenji evangelioma. Pôleg VII. artikuluša Agoštonskoga verevadlüvánja je cérkev: občinstvo ti vervajoči (svéti), vu šterom se evangeliom čisto glási i sakramentomi se pôleg evangelioma vöobslüžávajo. To je cérkev, občinstvo takši lüdi, vu kateri Kristušova náklonost prebiva i od njegovoga dühá se neprestanoma krepijo i ženéjo.
Ženavla. Eta filialka naše petrovske fare je svetovnoga héra postánola, ár 1934. aug. 18 ga je tam pristao Cosynsov stratosferni balon.
Naša držáva. Za Srskičovov vládov je prišla vláda Nikole Uzunoviča. Fontošno je bližanje k Nemčiji, štero je ešče bole naprepomogao obisk prinas preiziskoga ministerpredsednika Goeringa i naši novinárov vu Nemčiji. Trštvena pogodba je tüdi sklenjena med oböma držávoma. — Naš cérkevni n.árod i naša cérkev je proti našoj Jugoslovànskoj domovina lojálna, záto je od držáve stràni vu pretečenom leti tüdi dostakrátno podpéranje dobila naša cérkev, spunjena so rázločna želenja voditelstva cérkvi naše. Nj. Vel. je odlikovao našega püšpeka Dr. Poppa z I. zlôčom Sv. Save réda z velkov zvezdov.
Vrêmena hôd. Prva polovica jeséni lêpa, drűga deždževna. Advent je zìmo prineso, naskori je sneg spadno, all februar i marciuš je že mili bio,
april pa prevrôči i sühi, li v drügoj polovici maja i v prvoj polovici junija je bilo zadostno deždžovje, a cêlo leto je pa navékše presüho bilo.
Pôv. Sená i slamé je menje bilo, ali zrnja i vsákoga pôva je poprêkno zadovolé bilo, sadű obilno, goric župa je malogda tak dobra bila. Hvála višnjemi, ki je polà naša v tom leti od vékše kaštige obarvao, trűde — delo vsákoga pa više zaslűženosti oblônao.
Žatostna obletnica. Pred 20 lêtmi se je začnola svêtovna bojna, štera je 4 lêta trpêla, alí právoga méra ešče niti dnes nega ; denéšnje težkoče so navékše nàsled te nesréčne svetovne bojne. Vse se páli káže, ka gvüšna oboroževálna industrija vu edno nôvo svêtovno bojno hecanárode Europe.
Svetovne zgodbe. V Austrijskoj znotrešnjoj politiki so fontošni bili februarski dogodtki, gda so socialdemokrate dolizbili i njihovo stranko, štera je do tegamao tájmočnejša bìla, prepovedao Na pokonci julija je páli revolucija bíla, vu šteroj so vmorili Dr. Dolfuss kanclera. Vnôge simptome glásijo, ka se v Austriji klerikálna držáva nastávla ; verska odürnost pozdigáva glavé; evangeličanskomi dugovánji so povsédik proti; dönok je vnožino lűdi, okoli 30 000 prestopilo vu našo cérkev v pretečenom leti. Vérstvinska stáva je težka. — Vu Nemčiji je dosta znameniti dogodkov bilo. Gda je Hitler prevzeo ládanje, je 7 milijo brezdelni bilo v Nemčiji; zdâ ji že samo 2½ milionov jeste; rárodjedôbo vero goristanênja. Bolezna
104
se nam vídijo verska jeretinstva, ali gvüšni smo, ka z toga nemški protestantizem pokrepleni vöpríde. Bolševizem je Nemčija preládala; šteromi se lehko veselímo, ár eden bolševiški Nemškiorság bi cêle Europe bolševiziranje i z tem navküp vničenjé znamenüvao. Grozna noč je bila 30. jun., gda so krvávo zadûšili revolucio i med vnôgimi drűgimi tüdi Schieicher generala, bivšega kanclera nesmileno doüstrêlili. — Držàvni predsednik Hindenburg Pavel, legendárni vitéz svetovne bojne, je vu 87 let starosti svoje mrô. Hitler je postao njegov naslednik, ki nezgovorno vžíva i z nevtrêtov energijov pela orság vu prêdnji front svêta velki kulturni národov. — Vu Franciji za volo nasprotstva strank so se vláde večkrát premenjávale. Veliki korrupcijski škandáli so prišli na očivesnost. Što je ne čüo iména Stavísky-ja „vezdàšnje stotine nájvékšega švindlera “? Rázločni štrájki i demonstrácije so večkrát bilé. Ponovleni je pakt z Rusijov.
—	Angleško svetovno vladárstvo tüdi dosta skrbi má.Nevôle v Indiji; želênje lôčenja Irlanda itv.
—	Rusìja vu svetovnoj politiki vu zádnji lêtaj faktor postanjűje. Mér potrebűje, ár se na zhodi na velika dela priprávla; že pred ednim letom jenê dosta falilo, ka bi bojao mêla z Japánom. Obê držávi se nadale priprávlata. Na
žalost boj proti krstšanski se nadaljáva. Z Zjedinjeni državami so obnovlene diplomatske zvéze i Roosevelt je praj spravo polno versko slobodo za amerikanske državláne v Rusiji. — Vu zádnji lêtaj dosta čtémo od fapána; ete daléšnji orsàg velki boj priprávla med bêlimi i fárbnatirai národmi. Vezdâ nê z rožjom, plínom i aeroplánom, nego z teknikov mirne industrije pela vérstveno offensivo na cêlom svêti, štere cio je prevzéti tržtvene place povsud; svoje blágo preveč fal odávle; na példo eden dober japánski biciklin se za 170 Dìn. lehko küpi. Z Mongolije proti rusinskomi protesti se negene, niti z Mandžurije, kama je ednoga séncnoga kralá postavo. Prebiválstvo njegovo se nezgovorno povnožáva, lêtno skoron z 1 milionom, vsáko vöro se 249 decé porodi na Japánskom, záto ta velka ekspansia. — Zadosta zroka mámo želeti, naj sinovje Japána 'tüdi nezrastéjo du nèbe. Naj se tô nezgodi, zatô se Amerika skrbi. — Zedlnjenje držáve ešče itak 7 milio brezposelni màjo, no či je president Roosevelt vrêdnost dolára dobro ponižao. Farmerje so strájkali, katastrofálna hica je opüstšávala v orsàgi. Prepovêd alkoholni pitvin je prehenjala ; prvêši smuglerje alkoholni pitvin zdâ kràdnejo otroke bogati lűdi. Nigda na-
105
teliko zvišávani „nezmerni mogočnost orság“ tak tudi má velke vérstvinske nevôle, — Italija je v pretečenom leti tüdi vu sredini stála fontošni mednárodni pogovorov. Dosta vodilni državnikov je obiskalo Italijo, naj se tanačijo z Mussolinijom od šorša Europe. Ovak pa túdi eti, liki vu drűgi europski orságaj, pênezne i vérstvenske težkoče jesto. Austrijo — Madžarsko bi rada mêla kak škér za svojo dunavsko politiko. — Na Španjolskom so vu pretečenom leti ponovno bilì boji med nasprotnimi potitičnimi strankami. Ka vu etom r. katoličanskom orsági povedao vužigajo cerkvi i klôštre, tô nesvedoči kakšo veliko lübézen etoga románskoga národa do rimske cérkvi! — Vu nigda pod španjolskim ládanjem stoječim Belgiumi je po skrovnom mrô Albert krao, nôvi krao je sin pod iménom Leopold III. — Težkoče má z flamskim národom. — Holandija žalűje smrt materne kralice Hermine i Henrik hercega, možá kralice. Tüdi je bilo večkrát komunistično grožanje.— Vu čehoslovakijt je znameniti dogodek bio jeretinstvo praškoga nuncíuša, vu šterom je Rim mogao popüstiti i za timi mate rialnimi zgrablìvoga italijanskoga popa Ciriacija v Lissabon premestiti za nuncíuša. Masaryka so nazájzébrali za predsednika; Beneš zvünešnji minister je vö-
povedao, ka revizija mirni pögodb znamenüje bojno. — Madžarska nadaljáva revizijsko propagando. Vérstvinske razmere so slabe; tržtvo je navékše v židovski rokáj. Vu znotrêšnjoj politiki se dá opaziti edno vsigdár ostrêše konfetionálno nasprotstvo, kak násled agitàcije „akcie katholike“, štero bi rado vezdášnje vodéče proteštanske državnike nastran djalo i z katholičánami nadomestilo. — Vu
 so razmere tüdi nê nàjte bôgše. Dosta korrupcije se dogája. Vlàdni predsedniki se večkrát. premenjávajo, eden žnji je na konci decembra vmorjen. Uradniki so prêk mêsecov nê dôbili pláče. Tak zvána „železna gárda“ je ščela čiščenje činiti vu orsági, ali vse stranke so njê prôtistanole. — Bulgarija kak polodelska držáva tüdi preveč čűti svetovno vérstveno krizo. Fontošno je njé blìžanje k našoj držávi Jugosláviji. — Od Grčije nemamo kaj posebnoga povedati. — Turčija pod Kemal pašom daleide proti modernizaciji. — Na Kuba otoki so večkrát bilé zmešnjáve; rávnotak vu Mehikl, Chili; med Paraguay i Bollviov, truc drüštvi národov dale tečé bojna. — Tréšlika oborožüvanja láda nad vsêmi držàvami zemlé i hűdobojazen bűdi na prišestnost gledéč. Dàj Bog, ka bi se za márno pokázala ! 
— Katastrofálne povôdni so bilé
106
na Polskom ; zemlé glihanje v Chili, v Indiji; grozna železniška nesreča je bila v božičnoj nôči pri Parizi, je više 200 mrtvi bilô; vékše spodobne katastrofe so bilé tüdi v Rusiji, Italiji i Španiji; 150 bajcarov je od žitka prišlo v ednoj čehoslovaškoj bajci; 130 v ednoj bosniškoj bajci; — potôpo se velki japonski hajôv z 50 lüdmi; doli je spadno eden francuski luftbalon z-10 lüdmi itv.
Dosta nevôl, dosta nesreč, prevedna negvüšnost vu velkom ino málom povsédik. Záto pa k-têm bole, dokeč eti na zemli vandramo, z našim srdcom ino žitkom slüžmo Kristuši našemì Gospodni i Zveličiteli! Od njega nas nikši šorš, nikša stvàr neodlôči nigdàr !
† Kühàr Franc
veliki dobročinítel naše cérkvi, ki se pred 100 letmi v Puconcí narôdo.
Veški glaváčov môdro skončanje.
V ednoj dolinjkoj vési se je ogen zbüdo i da je ogengasilcov nê bilô, so veščarje hitili k-ritari v šteroga gümni je bila šprickanca. Nalejali so jo z vodôv i probali so jo. Gonili, cukali na dêsno, na lêvo, naprê, názhrbt, ali nikak je nê funkcionêrala. Sreča, ka je ogen vgasno.
Po nevarnosti hênjanji, naprêhodèči z -vizitêrivajo šprickanco i ka so spoznali ? Puna je bila nasipana z krumpiši. Naprê so vzéli ritara, ki se je z-tém odpovedávao, ka je on brez pláče dao šprickanci mesto, nemrejo záto, želeti, ka njej naj on nikšega haska nevzeme. Glaváčje so muvili, brunbrali med sebom, ka naj činijo ? Vêm nika malo pravice ritar tüdi má! K-koncovi so nasledüvajôče môdro skončanje prinesli :
Šprickanca i naduže pri ritari má ostánoti i da za tô nikše pláče nedobi, slobodno kašté má v-njê, ali dužen de pred vsákim ognjom z trêmi dnévmi naprê njô sprázniti i na funkcionêranje v-réd postaviti.
Deli se plüčni betegi dájo zvráčiti ?
Z-tém pítanjom se brigajo vsi, ki trpijo Astme, plűč, gutanov, žalôdca, tuberkulozišne betege i zváni konjski kašel, z šteri so se do etimao ne mogli zvráčiti. Vsi tê betežniki dobijo od nás edne
šenkane knige z-kêpami,
štere je eden imeniti doktor, bivši šef zavoda za fizenkuro, pisao: Dr. med. Guttman „Jeli se plüčni betegi dàjo zvráčiti ?“ Vsakomi betežniki tak priliko ponüdimo se ogvüšati od svojega betega i njega vráčenja. Záto smo skončali vsakomi té knige k-šenki brez poštni stroškov poslati, šteri de je na ednoj kárti (frankirano z 1·75 Din.) proso od
PUHLMANN & Co., BERLIN 420. Müggelstrasse 25-25a.
Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933.
ŠIFTAR LUDVIK Murska Sobota.
TVORNICA PERILA
PRODAJA SAMO NA VELIKO !
Brzojavi: Perilo Šiftar.
Telefon št. 43.
110
Svinjarìja! novine tô pìšejo, ka je vse falêše grátalo!
Mogôče, ka je tak, samo ka mí nečtémo novin!
*
Edna cáravna gospá okôli polnôči dá prizvati doktora. Doktor jo zvizitêriva i erčé:
Dobro bode gospá, či popa i notàroša dájo prizvati.
Jezuš Mária, svéti Jòžef, — skričí ona prestrahšivšase — te sem pa že tak na teškom?
Oh nê, — odgovorí razdraščeno doktor — naj drűgoga tüdi, i nê samo mené stirajo vö z tople postelé, za tàkše ničestnosti volo.
Slêdnje želênje.
Siromačeka brívca so na smrt osôdili. Prvle, kak bi ga vmôrili, ga pita sodec, jeli máš kákše želênje?
Mam gospon Sodec. Rad bi njih obrio prvle, kak mi je vmrêti.
Teško pítanje.
No, i ka se má zgoditi, či eden voják zaspi na stráži?
V glavô ga strlijo.
No, i teda de bole strážo?
Odkritost.
Gôst: Povête mi odkrito, štera hrána je privás nàjbôgša? — pita gôst oštarjáša.
Oštarjáš: Sir, toga od drűgec liframo.
Lêpa hvàla.
Oča: So gosp. vučitel poglednoli nálogo ?
Sin: Poglednoli.
Oča: Nê so vzéli na pamet,
ka sem ti jo jas pomágao náréditi ?
Sin: Nê.
Oča: I ka so ti pravli?
Sin: Pravli so, ka bom vsáki dén norêši.
Gvüšno znamênje.
Ti Pišta, pá si nê vö skefao mojega velkoga kapùta.
Tô gvüšno znam, àrsem v žebki eden cigár nihao i ešče itak je v njê.
Zglíhajva se vö!
Či tániháte vina pitjé, ešče dvajseti lêt znáte živeti. Či pa nepovržete tá, vam nedam pét lêt.
Znáte ka gosp. doktor? Zglíhajva se vö: jas bom po etom toga samo pôtelko pio i gosp. doktor meni dájo desét lêt.
Proti zôb bolečini!
Gosp. Sakátš: Sirôta moja žena že tri dni jávče, ka jo trnok zôb boli.
Gosp. Tkálec: Tô je bogme grozno. I ti nika ne činiš proti?
Gosp. Sakátš; Ka bi nebi činio! Z vatov sem si vűha zatekno.
Na doktora zrendelüvanje.
Ka je tô Lajoš, ka se me že od ednoga hipa mao vsigdár ogibleš, či se srêčava?
Hja doktor mi je pravo, ka se naj zadržávam od tüčni dugo vànj.
*
Kaaa! — dvêstô dinárov košta tá gôs!
Vi ste bogme nê čedni, ka tak drágo stvár doli vmorite!
Moški spodnji gvant.
Din 21 - oksford srakica
Din 24— platnena srakica, zefir prsi
Din 26— flanelna srakica
Din 27 — za skaute, čembore srakica
Din 38 — piké srakica
Din 45'— tôring srakica
Din 17 — duge spodnje hlače
Din 20 — krátke spodnje hlače
Din 65 — spálne srakice.
CELJE, No. 312.
Velki ilustrováni cênik k-šenki. Nepriprávno se vöodmeni, ali se pênezi
nazáj pošlejo. Rizike nede.
ZALOGA VSAKOVRSTNIH UR, ZLATNINE, SREBRNINE IN OČAL
DITTRICH FRANJO, M. SOBOTA
Stalna zaloga najmodernejšega nakita v zlatu in srebru. Stenske ure, budilke (vekerce), žepne in zapestne ure.
KRASNA DARILA
iz srebra, cina srebra in kristala.
Velika zaloga različnih optičnih predmetov. Strokovno izvršujem Vsa v stroko spadajoča popravila. Pismena garancija pri urah 2 leti. Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnévni ceni.
CENE SOLIDNE!
Serec Franc, tišlar
Murska Sobota Lendavska c. št. 17.
Naznanjam cenj občinstvi, da sem odpro tišlarsko delavnico na Lendavski cesti (Holcmanova hiša), ino Prevzemem vsákovrstno tišlarsko delo.
Cene so zmêrne.
Delo dobro.
112
Pomágajte mi ! Kriči eden môž vu vodi se zalêvajôči — nevém plavati!
Brumzala na môsti stoji i gléda toga zalêvajôčega, mirovno právi: Zakâ tak trôbiš ? — Viš jas tüdi nevém plavati i dönok nečinìm tak velke làrme.
Sukitš Jurij
klobüčar
v M. Soboti
Lendavska c.
Odávam krščàke ino hoube nájnovejše mode. — V zàlogi mam moderne holctike, gotove srakice, spodnje hlače, vsàkevrste punčuke, sandále i papuče za odrasle ino deco.
NISIKE CENE !	SOLIDNA POSTREŽBA !
PRVA STALNA
najuehša i najfalejša zaloga
z
ZIDANIMI
PEČMI
ploščami za
štedilnike
(Kachel für Sparherd)
peči za prenašane i raznovrstne kva-
litete v velikoj
ízbìri se nahajajo
v trgovini galanterije i železnino
DITTRICH GUSTAV-a
V MURSKOJ SOBOTI.
JANEZ CVETIČ
MURSKA SOBOTA
TVORNICA
PERILA
Prodaja samo na veliko !
V ni ednoj evangeličanskoj hiši nesmi faliti
Düševi List!
Preračunjávanje kubične vsebine okrogloga lesá
(P = premer v cm. K = klüča število.)
17 227	29 661	41 1320	53 2206	65 3318	77 4657	89 6221	 101 8012
16 201	28 616	40 1257	52 2174	64 3217	76 4537	88 6085 	100 7854
15 177 	27 573	39 1195	51 2043	63 3117	75 4418 	87 5945	 99 7698
14 154 —	26 531	38 1134	50 1964	62 3019	74 4301	86 5809	98 7543
13 133 	25 491	37 1075	49 1886	61 2923	73 4185	85 5675	97 7390
12  113 	24 452	36 1018	48 1810	60 2827	72 4072	84 5542	96 7238
11 95 	23 415	35 962	47 1735	59 2734	71 3959	83 5411	 95 7088
10 78	22 380	34 908	46 1662	58 2642	70 3849	82 5281	94 6940
9  64	21 346	33 855	45 1590	57 2552	69 3739	81 5153	i 93 6793
8 50	20 314	32 804	44 1521	56 2463	68 3632	80 5027	92 6648
7 38	19 284	31 755	43 1452	55 2376	67 3526	79 | 4902	91 6504
6 28	18 254	30 707	42 1385	54 2290	66 3421	78 4778	90 6362
P | K	P K	P K	P K	P K	P K	           p K	P K
Razlaga : Gornja številka v vsakem predelčki je premer (P) [poprek v sredini merjena širokost] okrogloga lesá v centimetri. Spodnja številka je tomi odgovárjajoči klüč (K). — v = DxK	to se právi: dolgost (D) debela v méri se pomnoži z
Kubična vsebina se nájde na podlagi sledéčega pravila :	10.000, onim številom (klüčom), ki odgovárja premeru debeličini
i dobleni znesek se deli z 10.000 — PRIMER : dugost debeličine je 8 metrov, premer meri 47 cm. poišče se te v tabeli število (klüč), ki odgovárja 47 t. j. 1735 kubična vsebina je te: 8x1735=13.880, — 12.880: 10.000=1.388 m3.
SENJE (SEJMI)
Prekmurje.
Beltinci. (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., 25. aprila, 27. jun., 15. jul. 5. nov.
Bogojina. (živ. i kram.) 15. febr., 20. márca, 19. mája, 20. julija, 4. septembra i 16. novembra.
Črensovci. (živ. i kram.) 14. márca, v pondelek po 3. màji, v pondelek po 14. septembri, 20. oktobra:
Dobrovnik. (samo živ.) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra.
Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. januára, 16. februára, 27. márca. 17. aprila, 16. junija, 28 julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra pa vsáki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drügi den.
Dokležovje. (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta.
Dolenci. (drovno) na Tejlovo i 6. decembra.
Grad (Gor. Lendava). 28. márca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra, 30. novembra.
Hodoš (kram.) 10. márca, 5. julija, 19. augusta, 5. oktobra.
Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsáko prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spádne na to soboto svétek, je svinjsko senje prvejšo soboto.
Kuzma (kram.) na Križni četrtek.
Krog (kram.) 4. mája.
Martjanci (živ. i kram.) 23. mája, 6. augusta, 23. oktobra.
Murska Sobota prvi pondejlek januára živinsko senje, prvi pondelek februára živ. i kram., prvi pond. márca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. mája živ. ì kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če spàdne na prvi pondelek svétek, se vrži senje na drügi dén.
Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept., 28. okt.
Püževci (kram.) 13. julija.
Puconci (živ. i kram.) 28. mája, 10 jul., 10. sept. i 10. novembra.
Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. márca, 16. jun., 2. sept. i 28. nov.
Rakičan (živ.) 26. márca, v tork pred Risáli, 2. jul., 16. aug. i 8 okt.
Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo.
Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdár v pondelek.
Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vüzmi, 15. jun., 21. dec.
Tišina (živ. i kram.) 10. aprila i 7. septembra.
Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drügi pondelek po Vüzmi, četrtek pred Risáli, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, drügi dén po Máloj meli, 4. oktobra i vsáki četrtek svinjsko senje. Či spádne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden den sledi.
Obadvá,
môž i žena sta zadovolniva, ár sta fál küpila manufakturno blágo od trgovske hiže — Štermeci — štera Vam brezpláčno pošle na pregléd cênik od svojega prebrànoga blága, plátna, grádla, zefira, štofa, kamgara, vune, svile, klota, poplina, kretona, tiskane tkanine i drügoga manufakturnega blága
Veliki ilustrovani cênik i vzorci k šenki.
CELJE, No. 312.
Srez Ljutomer.
Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. aug., 12. nov.; kram. i živ. senje: 11. febr., 11. márc, 13. maja (tüdi konjsko), 16. sept., 17. dec; samo konjsko i živ. senje: 14. okt.
Cven 7. septembra.
Gornja Radgona 3. februára, 25. mája, 10. augusta, 15. novembra.
Sv Križ pond. po tihoj nedeli, 3. mája, 26. julija, 6. novembra.
Màla Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra.
Veržej 6. mája, 29. septembra, 30. novembra.
Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra.
Negova 8. septembra.
Sv. Peter 17. januára, (29. junija), 30. junija, 21. septembra.
Mesto i srez Ptuj.
Ptuj živinsko senje: za konje i rogáto živino vsáki prvi i trétji tork v mejseci, za drüge vsáko srejdo; tržni dén je vsáki pétekjletno krámarsko senje se vrži: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra.
Sv. Andraž v Slov. gor. 13. junija, 30. novembra.
Ptujska Gora 18. márca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vüzmi, 2. julija, 14. augusta.
Sv. Lövrenc na Dr. polji 12. márca, 27. jun., 10. aug., 29. sept.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred vnébohodom, 31. jul., soboto pred rožnovenskov nedelov.
Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra.
Sv. Vrban 25. màja, 25. julija.
Breg pri Ptuji drügi pond. v máji, 6. junija, drügi pond. v juliji, 26. augusta, drügi pond. v septembri.
Ormož Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsáki prvi pond. v mejseci jan., febr., márc., máj., jun., jul, sept., okt., dec., či spádne na ednoga tej pondelk. svétek, se vrši senje na drügi pondelek. Svinjsko senje vsáki tork v tedni.
Sv. Tomaž 21, jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra.
Medjimurje.
Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov.
Draškovec sredo po Jürjavom, 7. in 16. aug., 11. nov.
Kotoriba 9 márca, 27. junija, 30. septembra, 30. novembra.
Nedeljišče 15. junija, pondelek po augusta nedeli.
Prelog Risalski tork. pondelek po Jakabovom:
Razkriž 19. mája, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli.
Mursko Središče 1 mája, 20. aug., 26. okt.
Štrigova 19. márca, 22. jul., 30. sept., 4. decembra.
Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta, 22. septembra.
Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo.
Mesto i srez Maribor levi Dravski breg.
Maribor vsáki 2 ino 4 tork v mejseci senje za živino; či je v tork svétek, se vrši živinsko senje dén prle. Vsáki pétek svinjsko senje; či je v pétek svétek, se vrši svinjsko senje dén prvle. Vsàko sredo ino soboto tržni dén.
Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. mája. 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra, 6. novembra.
Marija Snežna na Veliki kram. 20. mája, živ. i kram. 6. aug.
Sv. Trojica v Slov. goricah 10. márca, po Svétom Trojstvi, 28. aug., pondejlek po trétjoj kvaternoj nedeli.
Srez Maribor desni Dravski breg.
Fram 21. julija, 21. septembra.
Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. mája, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. oktobra, 15. novembra.
Slovenska Bistrica 24. febr., Velki pétek, 4. mája, 4. jun., 25. jul., 14. sept., 28. okt., 21. nov.
Spodnja Poljskava 2. febr., 10 márca, 30. jun., pond. po 3. aug. i 9. septembra.
Studencih pri Poljčanah 25. jan., štrti pond. po Vüzmi, 13. dec.
Zakaj se jočete?
Roditelji mi neščejo prištelati vzorce od Trgovske hiže Stermecki, štera po celoj držávi dober glás májo, da má na velko prebéranje blága i nisike cêne. Vzorce od vune, svila, delina, zefira i drügoga modernoga blága za žensko gvantanje pošila Stermecki prosto od poštnine.
Celje, No. 312.
Cênik z več jezer kêpi ino vzorcami k šenki.
Velika tvornička zaloga
„TIVAR“ obleke
v Murski Soboti
nasproti pošte	Lendavska c. 2a.
Obveščavamo vas, da imamo stalno veliko zalogo vsake vrste moških, fantovskih in otroških oblek in tudi vseh vrst zimskih površnikov (kaputov) iz sukna KAPE (HOUBE) !	dobre kvalitete	POKROVCI (KOCE)!
po najnižji tvornički ceni!
Vse te obleke so domačega proizvoda, in vsled tega jih lahko dajemo po tako niski ceni
Cene so sledeče: — „Moške obleke“: Cela obleka iz (zaiga) samo Din 140.—, cela obleka iz (štofa) sukna samo Din 190.—, prvovrstna obleka iz najfinejšega (štofa) sukna od Dln 240.— do 790.—
Nadalje imamo veliko izbiro moških, damskih in otroških „Hubertus plaščev,“ kakor tudi damskih plaščev iz najfinejšega sukna in izdelavo. Prepričajte se o prvivrstni kvaliteti in o želo niski ceni!
Obleke si lahko vsak v naši trgovini ogleda in peskuša in dajamo vsakovrstna pojasnila, brez da bi koga s tem silili, da si isto mora kupiti.
„TIVAR“ OBLEKE - M. SOBOTA.
Zakaj so veséli oni lüdjè,
ki znâjo igrati?
Zakoj so inteligentna tista déca, štera zná igrati? Záto, ka veder i düševno zadovolen človik ležê prebrodi žitka teškoče, bistrê misli, poleg toga se pa spozábi z-tisoga, štero dà drügim brige.
Vsákomi deteti bi trbelo ponüditi prìliko, da se na kakšem glazbili navči igrati, pa tüdi stári lüdjé bi to mogli spraviti, ka se vsaki lêko navči igrati na dobrom glazbili, štero se dobí vu velikoj svetovnoj tvornici Meinel & Heroid, ki vsákomi brezplâčno pošle učno knižico „Kak postânem dober igráč?“, štero i dête prerazmi. — Glazbalo dobìte od firme Meinel & Heroid
nájfalejše
štero se od njé küpüje ràvno od tvornice,
tô je od njénoga skladišča.
či ste  ne goslar,
vi ščéte igrati!
Či ste goslar,
bole ščéte igrati!
Nájvékša prodájna hiža v Jugosláviji — Zahtevajte brezplâčen cenik!
Potpuno
jamstvo
daje tvrdka za vsako glasbilo, štero dobite na 8 dni na probo.
Dopüstimo i zméno!
Sploj
kšenki
dobite na prošnjo lêpi ilustrirani cejnik, naročite si ga na kárti od firme:
MEINEL & HEROLD
d. s. o j. skl.
TVORNICE GLAZBALA i HARMONIKA
MARIBOR št. 242.
Pošiljàtel odlični goslarov i znani glazbeni zborov!
CIPELE:
Din 19—21 deteče Din 28—33 zadekline Din 55—66 za dečke Din 66—89 za ženske Din 66—80 za moške
Snêžne cipele
za pojbáre i dekline Din 24 za ženske Din 30, 34, 38
Veliki ilustrovani cênik k-šenki. Nepriprávne se dájo vömeniti ali se Vam pênezi nazájvrnejo.
TVORNICÁ • RUBLJA · i ODEJA
CELJE, No. 312.
Najfalejše i nájbole trpéče klepárstvo je
vd. Marije Jug
v Murski Soboti
Aleksandrova cesta (v Nemežovoj hiži.
Zgotávla vsákovrstno gradbeno špenglarsko delo, kak žlibé na hižo, pokrivanje törme i pokrivanje z palami. Izdeláva strelo vode (villámháritó.)
Poprávla vsákovrstno posoudo hitro i dobro.
Za dobro postrežbo i nisike cene slávnomi občinski se priporočam.
Brezalkoholna
restavrâcija
pri
Kemény Marko
v Murski Soboti
na Glávnom trgi.
Se priporoča vsakomi. Vsaki den friška jestvina topla in mrzla pa brezalkoholna pitvina.
Nadale naznánjatn mojim poštüvanim lüdem, da mam v mojoj mesnici vsaki den
friško mešo.
Štedite z denarjem!
Kriza še ni minila!
Kupujte tam, kjer dobite najboljše blago po najnižji ceni, zato pa si prej, nego kupite, oglejte mojo zalogo, kjer bodete najšli vse tehnične potrebščine, kakor tudi :
kolesa vseh znamk, šivalne stroje od navadnih do najboljših, pisalne stroje male, velike in tudi rabljene.
RADIO-APARATE
na električni tok in baterije.
Gramofone in plošče.
Fotografske aparate, kakor tudi filmi, plošče, papir itd. vseh znamk.
Vse rezervne dele, gume za kolesa, motorje in automobile.
Vse dobite na male mesečne obroke.
Zahtevajte informacije in cenike, dobite jih brezplačno.
ERNEST ŠTIVAN, MURSKA SOBOTA
TELEFON 39.	ZVEZNA ULICA
Izbira velika, cene najnižje, postrežba solidna.
V račun Sprejemam tudi rabljena kolesa, stroje in aparate.
Ka ti premišlávate?
Ne znam, gde naj küpim štof za nôví gvant!
Na tom nemate kaj premišlávati, pišite ešče dnes Trgovskoj hiži Stermeckì po vzorce, ár on má veliko štofov, kamgarna, ševijota i drűgoga blága za moško gvantanje. Vse blágo je dobro, cêne so pa jáko nisike.
Stermecki dela na željo gvant i drüge potrebščine po med v pár driévi. Cênik i vzorci k šenki.
TVORNICA-RUBLJA-ODELA
Celje, No. 312.
Nájstarejša i nájfalejša trgovina je
Kardos Jožef-a v M. Soboti
Aleksandrova c.	Prejk od Dobrajove oštarije.
Dobi se vu velkoj meri na prebèranje veselelè železno blágo po nàjfalejšoj ceni, kakti: Tramovje (Traverzi), okávanje dvér i oblokov panti, vsákeféle nájfinejša škér za tišlare, tesáre i za vse meštre. Nájbogše kosé,
plügi i vérstvena správa: künjska posoda, šparheltje, vsefelé kotlí i párni kotli, nájbolše žage i pile, sečkarske mašine i reporeznice; nájfinejši oli za valéke; süha olijova fárba, férnájsi, koks itd. Vse po nisikoj cejni.
Velika zàloga biciklinov: WAFFENRAD i STEYR.
V domovini rôčni harmonik
v nemškom Klingenthalí že prêk 40 lêt stoji velika svetska fabrìka muzibálni instrmnentov Meinel i Herold, štera i prinas má oddávno podrüžnico.Njene
harmonike z čeličnim glásom se po celom svêti za nájbogše računajo i cene sojáko nisìke, àr se pri njé küpi
direktno z fabrike
ali z fabričkoga skladišča.
Dvoje jàko vàžne novosti pri rejenji harmonik
1) Vse naše kromatične i piano (glasovirske) harmonike opremlene z novimi glásmi, ar so brüšeni v dužávo (predtem so se brüsilì poprek). — To je patent nove narédbe glásov.
To so nezlomivi glási, vrlo donèči i zvönrèdno lehko gibajoči.
2) Vse naše četvéro — i petérorédne krom. harmonike so obravnane z-novov melodiškov ocelnov klaviaturov (znotrešnja klaviatnra, štero je naš lástni patent) velka prednost ocelne klaviature je to, da je tipka pritisk ednáki i lehki.
Na velko prebéranje je v ceniki novo moderno izdelani ročni harmonik, šteroga Vam firma pošle brezpláčno.
MEINEL & HEROLD d. s. o. j. skl. fabrike glazbeni instrmnentov MARIBOR br. 242.
Josìp Močnik
kamnoseški mojster MURSKA SOBOTA
KAK ETE KALENDARI,
tak tüdi BAROMETER sliši v vsakšo hišo!
VZEMTE
KŠENKI
naš lepo izdelani barometer (pat. No. 9514, velikost 13x13 cm), šteroga vidite eti na kêpi i šteri 24 vör vnaprej pokàže vrêmen, tak ka se lejko na njega zavüpate. Pošlite 5 Din. v štemplini za stroške (priporoč. 5 Din. več) na adreso:
„BAROMETER“ Ljubljana I., p. predal št. 18
i včasi Vam pošlemo barometer. Prosimo za dobro čitlive adrese! Dosta jezer zahválni pisem iz naše držáve i zvünstva.
Podpérajte
„Duševni List!“
Platno
küpite zavolo velkoga prometa po zosebno znižanoj ceni.
6·50 domáča plátno 8·— jadransko plátno 9·— slovensko plátno H.
10	— celjsko plátno
11·— slovensko plátno Ia H·— „Vera“ šifon 12·— „ Adria“ šifon 19·— plátno za ponjáve
Celje No. 312.
Prosit e včasi minte cenik k šenki.
ASCHER B. IN SIN
MURSKA SOBOTA GLAVNI TRG
Kolonska špecerijska in vsefelé mela, zrnja velka trgovina HERCEG BOSNE ORSAČKA SEKULACIJSKOGA DRUŠTVA krajinsko zavüpništvo.
GLAVNA TRAFIKA
GRÜNTANA LETA 1855.
Telegráf: Ascher.	Telefon broj 15.
OBČINSKA
HRANiLNICA
V MURSKI SOBOTI
TELEFON ŠTEV. 18.	TEK. RAC. ŠTEV. 14.891.
EDINI PUPILARNO VARNI ZAVOD V PREKMURJU.
Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči
VELIKA OBČINA MURSKA SOBOTA
z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tüdi
arvinski penezi in občinske fonde samo tü morejo vložiti.
Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daje Posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grünt in na karto bijanko z kezešmi).
DOVOLJUJE VSAKOVRSTNE  KREDITE
(lombardne, menično-ekskomptne, kontokorentne) na primerne garancije.
0PRAVLJA  TUDI  DRUGE V DENARNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE NAJKALKULANTNEJE.
 za muziko.
Din 280, 290, 380,
669 harmonike Din 207, 377 gìtare Din 69, 135 bisernice Din 135, 143 bráč Din 142 klarineti Din 275 flauta.
Din 160 gosli
Muzikálna drüštva májo pri vékšem küpüvali popüst. Prosite cênik z več jezér kêpami.
Trgovski dom STERMECKI tvornica rublja i odola Celje No. 312.
Či se Vam kaj nevidi, lejko odmeniti ali pênezi nazáj dájo.
ZA VEDNI KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELATI
nalagajo svoje prišparane peneze varno pri
KMEČKOJ POSOJILNICI
V MURSKOJ SOBOTI
CERKVENA CESTA št. 5.
v lastnoj hiši prek od birovije.	Ček. rač. 15.229.
Kmetje, ta gasa je vaša, zato se je poslüžüjte i jo tüdi priporočajte drügim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knižice ali tekoči račun ino je
obrestüje najbolše.
Hranilne vloge znašajo dozdaj prek 7,500.000 Din.
Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše do 65,000.000 Din
Letni promet znaša prek 10,000.000 Din.
Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tüdi na tekoči račun na več let ma dužna pisma, po najnižišoj obrestnoj meri. Rentni davek od penez plača
Posojilnica sama.
Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te gase, štera podpira v stíski naše lüdstvo.
Pridite v svoj dom, gde te poslüženi po svojoj voli.
PRVLE	ZDAJ
Práva lahkota za živčne bolezni!
Tak nenádno izpremembo v prav za prav krátkom časi
že v ništerni tjédnaj
samo naše preskűšeno rédno sredstvo hitro valá.
Brezplâčno i poštnine prosto
pošlemo vsém, kí se k-nam obrnéjo, ono obširno razprávo od toga redilnoga sredstva.
Zvünrédno veliki račun je oni, ki so poslüšali naše naznanenje i rešili se svoje bolezni, — Pošlile ešče dnes na spodnjì naslov. Poštnozbirálnomesto:
ERNEST PASTERNACK, BERLIN SO
Michaelkipclipiatz Nr. 13, Abt, HBB,
NA VELIKO! NA MÁLO!
Manufakturna in modna trgovina
BRATA
SIFTAR & HANN
Murska Sobota
poleg evang. CêrKvi.
Dobi se vsakovrstno, samo fino manufakturno blágo po nàjnižišoj cejni.
SOLIDNA POSTREŽBA! NA VELIKO! NA MÁLO!
Rázločne slüžbene preiskave trdijo, da se more zpopolnov gotovjostov nücati „Fitonin“ pri vsej
poškodbaj opeklinaj,
 Iišájai, mozolaj, rane od lege
stan zanemárjeni ranaj
na nogáj škrofulozni ranaj, odprti ozeblínaj i odprti hemoroidíh.
„FITONIN“ obvarje od infekcije
 zastávi krvavitev, varuje rano, da nesmrdi i hitro jo cejli. Glàžek košta 20 Din v apoteki.
Po pošti se samo dvá glaža pošleta po povzètji za 50 Din. Návučno knižico „T“ k senki pošle „Fíton“ d. z. o. z, Zágreb 1-78, Reg. Sp. br. 1281 do 28. VII. 1933.
RANAJ;
KRASTAJ,
Vözvlêček nájnovejšegâ, bogato slikanoga cenika!
Več v ceniki!
Din 14.— 5·50
Din 15.—
Din 256.-
Din 40.—
Več v ceniki!
Din 11.—, 15.- Din 30.—, 32,- Din 34.-, 43- Din 60.-, 15-50 Prosile kšenki cenik, v šterom te najšli ešče dosta več stvári.
Fabrika blaga i gvantanja - Trgovski Dom -STERMECKI  - Gelje No 3I2.
Cene so vözréda nisike! Ka se vam ne Vidi, se odmêni! Prebèranje preveč velko.
küpite biciklne, šivalne mašine i vsakovrstno železno blágo kak tüdi sporíske potrebščine v trgovini
NEMECZ JANEZ, M. SOBOTA
Nájfalejše
Poglednite si brezobvezno veliko zalogo
po izredno nisíkoj c e j n i.
RADIO APARATOV
Popravljamo vsakovrstne radìoaparate fàl i strokovno v svoji làstni moderni delavnici
POLNIMO AKUMULATORJE ! !
nâjmoder-
NEJšA
FABRIKA
MESNÁTI IZOELKOV, HLADILNICA INFABRIKAZALÉD
J
OS. BENKO
MURSKA SOBOTA
DELA JO SE VSÁKE VRSTE KLOBÀSI, SALÁMI (ZIMSKI IN LETNI) KAK TÜDI VSEFELÈ
PREKAJENO MESO.
EXPORT
GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET IN MEŠA.
ZA DELAVCE OCVÉRKE. PREKAJENE SVINJSKE NOGÉ PO NISIKOJ CENI.
DOBI SE: màst I. vrste tüdi na mâlo. - Nâjnižia cena in nàjbogša kvaliteta.