T SPEŠNOS O U NJSK A ŽIVLJE ANJE Z SPOSABLJU IZZIVI PODEŽELJA bel bel Izobraževalni program za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja (UŽU – IP) Leto nastanka programa: 20041 Leto prenove programa: 2011 Leto revizije programa: 2020 Leto posodobitve programa: 20222 Uredile in posodobile3: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). Jezikovni pregled: Vlasta Kunej Oblikovanje: Larisa Hercog Izdal: Andragoški center Slovenije Zanj: dr. Nataša Potočnik Leto in kraj izdaje: Ljubljana, 2022 Izdajo programa sta omogočila: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izobrazevalni-program-za-odrasle-uzu-ip/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130634243 ISBN 978-961-7116-40-3 (PDF) 1 Besedilo prvotnega programa UŽU – IP je bilo sprejeto na 39. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 22. novembra 2005. 2 Besedilo posodobljenega programa UŽU – IP je bilo sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 15. 6. 2022. 3 Prvotni program UŽU – IP sta sestavili: dr. Livija Knaflič (ACS) in Alenka Stupar (DART, Lendava) (2002). Prvo prenovo programa so leta 2011 opravili: dr. Petra Javrh (ACS), mag. Estera Možina (ACS), Manuel Kuran (ACS) in Metka Svetina, zunanja sodelavka. Revizijo programa sta leta 2020 opravili: mag. Estera Možina (ACS) in Alja Verdenik (ACS). Program so leta 2022 posodobile: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). 2 Izobraževalni program za odrasle USPOSABLJANJE ZA IZZIVI PODEŽELJA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 3 Vsebina 1 IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 2 NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 3 CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 4 CILJI PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �10 5.2 Katalog znanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �11 7 IZPITNI KATALOG OZIROMA DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . .21 8 POGOJI ZA UDELEŽBO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �22 10.2 Priporočene vsebine programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �24 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �26 10.4 Viri za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �27 10.5 Priporočeno število udeležencev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �27 10.6 Časovna razporeditev in organizacija izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �27 10.7 Evalvacija programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �28 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Literatura in viri za izvedbo programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 4 1 IME PROGRAMA1 Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja, s kratico UŽU – IP. Po vsebini je UŽU – IP javnoveljavni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (16. člen ZOI-1). 2 NAMEN PROGRAMA UŽU – IP je javnoveljavni izobraževalni program za odrasle za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Temeljni namen programa je omogočiti odraslim, ki so motivirani za odkrivanje priložnosti na podeželju, izobraževanje za izboljšanje znanja in spretnosti, da bi izboljšali svoj ekonomski in socialni položaj. S tem se uresničuje tudi namen programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost, to je povečanje samostojnosti in neodvisnosti udeležencev v različnih družbenih položajih, ki zahtevajo uporabo temeljnih zmožnosti. Program UŽU – IP naslavlja izhodiščno potrebo odraslih prebivalcev podeželja, ki si želijo izboljšati svoj položaj ter so motivirani za razvoj nove dejavnosti v lokalnem okolju ali samozaposlitev. Za izpolnitev te potrebe so potrebni poudarki v nekaterih temeljnih zmožnostih. Nacionalna evalvacija javnoveljavnih programov (2010) je pokazala nekaj zakonitosti, ki veljajo za vse programe UŽU, čeprav so si glede na ciljne skupine in opredeljene kratkoročne cilje različni. Programi nedvomno izboljšujejo pismenost odraslih v najširšem pomenu besede, poleg tega lahko pri udeležencih opazujemo še druge učinke: okrepitev samozavesti, aktivnejše delovanje v različnih socialnih okoljih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, predvsem pa izboljšanje kakovosti življenja. Zbrani podatki za program UŽU – IP v nacionalni evalvaciji so pokazali, da je program ustrezno zasnovan (Javrh, 2011). Veliki večini (93 %) udeležencev je program koristil, udeleženci so pridobili nove spretnosti in znanja, ki jih lahko razvijajo v vsakdanjem življenju. Večina udeležencev v programu UŽU – IP je dobila tudi drugačno, pozitivno učno izkušnjo. 87 % udeležencev je med programom spoznalo, da imajo še neizrabljene potenciale. Dobra polovica (57 %) jih je med usposabljanjem začela razmišljati o samozaposlitvi ali dopolnilni dejavnosti na podeželju. 14,5 % udeležencev se je zaradi udeležbe v programu UŽU – IP v resnici odločilo za samozaposlitev oziroma dopolnilno dejavnost na podeželju. Med osebnimi razlogi za udeležbo je bila po besedah udeležencev samih najpogosteje priložnost za kakovostno preživljanje časa in druženje. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo udeleženci v programu UŽU – IP težave predvsem s strategijami učenja, ki jih zajema ključna kompetenca učenje učenja, ter s področjem obvladovanja sodobnih komunikacijskih tehnologij, ki jih zajema ključna kompetenca digitalne pismenosti. Največ manevrskega prostora za vsebinske posodobitve programa pa se glede na rezultate evalvacije kaže na področju poučevanja novih digitalnih tehnologij, pravnih možnosti samozaposlitve in dopolnilnih dejavnosti ter možnosti ogleda dobrih praks na slovenskem podeželju in v tujini. Rezultati evalvacije programa UŽU – IP so pokazali, da ima program dodatni manevrski prostor za uspešnejši razvoj ključnih kompetenc, učenje učenja in digitalne pismenosti, a hkrati že uspešno razvija podjetništvo na podeželju. 1 Sestavine javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle opredeljuje Zakon o izobraževanju odraslih (ZOI-1). Ta v 17. členu določa obvezne sestavine javnoveljavnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Pri opredelitvi sestavin programa smo upoštevali tudi Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle, ki jih je sprejel Strokovni svet za izobraževanje odraslih na 103. dopisni seji. Ta je potekala od 14. 5. do 21. 5. 2020. 5 Program UŽU – IP je eden od vrste javnoveljavnih programov za zviševanje pismenosti in temeljnih zmožnosti, ki slonijo na izvirnem slovenskem modelu izobraževanja ranljivih skupin odraslih in aktualnih potrebah odraslih udeležencev.2 S programom UŽU – IP in drugimi programi iz sklopa programov Usposabljanje za življenjsko uspešnost sledimo uveljavljenemu izvirnemu modelu izobraževanja ranljivih skupin v Sloveniji. Udeleženci v programu v resnici pridobijo tudi temeljno znanje pismenosti (branje, pisanje, računanje in digitalne spretnosti). To so spretnosti, ki se razvijejo ob zadovoljevanju posebej izpostavljene potrebe, poimenujemo jo »izhodiščna potreba«. Zaradi pazljivo strukturiranih dejavnosti v programu udeleženci tudi berejo, čeprav te dejavnosti načeloma v vsakdanjem življenju ne marajo in je ne obvladajo dobro; pripovedujejo in sporočajo svoja stališča, čeprav se težko izrazijo; izračunavajo konkretne podatke, čeprav so pozabili šolsko matematiko in računske operacije; uporabljajo digitalne medije za sporočanje in urejanje zadev – vse to počnejo zato, ker želijo izpolniti svojo potrebo. Ta je v izhodišču posameznega programa posebej izpostavljena, udeleženci pa se ob pomoči učiteljev in mentorjev vedno znova vračajo k njej. Spretnosti branja, pisanja, računanja in digitalne spretnosti se s tem postavijo na svoje pravo mesto – so le orodje, sredstvo za zadovoljitev potrebe. Niso več cilj sam na sebi. Programi so različni, njihovi kurikuli omogočajo obširnejše ali skromnejše urjenje teh spretnosti, vendar nikoli z namenom, da bi udeleženec na koncu dobil oceno, koliko zna brati, pisati ali računati. Oceni se sam, po rezultatu, povezanem z »izhodiščno potrebo«. Posredno ga oceni tudi okolje, po dosežkih. Spremembo oziroma dosežke mu priznajo soudeleženci, učitelji, družina. S posodobitvijo programov pa se odpirajo še nove možnosti: priznanje naj bi končno udeleženec dobil v tudi izobraževalnem sistemu, in sicer z javno listino in primerjavo s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (Javrh, 2011). Pri opredeljevanju področij temeljnih zmožnosti udeleženih v programu UŽU – IP in drugih programih UŽU smo se v Sloveniji oprli na Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki je bil januarja 2018 revidiran, junija 2018 pa je bilo izdano Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. V Sloveniji se je uveljavil nekoliko drugačen prijem pri izboru temeljnih možnosti kot v evropskih političnih pobudah. Izbor izhaja iz dvajsetletnih izkušenj slovenskih strokovnjakov pri izvajanju programov izobraževanja za ranljive skupine. Izbranih in v model umeščenih je osem temeljnih zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (tudi jedrna pismenost), sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, matematične zmožnosti, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske zmožnosti, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Za razvijanje konkretnega procesa učenja pa sta opredelitev modela temeljnih zmožnosti ter sam izbor osnovnih in prečnih temeljnih zmožnosti presplošna. Zato je pri razvijanju in še posebno pri izpeljevanju izobraževalnih programov nujno izhajati iz spoznanj o izobraževalnih potrebah in interesih posamezne ciljne skupine. Ker program UŽU – IP naslavlja izhodiščno potrebo tistih, ki si želijo izboljšati svoj položaj ter so motivirani za razvoj nove dejavnosti v lokalnem okolju ali za samozaposlitev, so za njeno izpolnitev potrebni poudarki v nekaterih temeljnih zmožnostih. V programu Izzivi podeželja je tako največji poudarek na obvladovanju temeljne zmožnosti samoiniciativnost in podjetnost. Nekoliko manj izrazito se v programu krepijo sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), digitalna pismenost in matematične zmožnosti. Manj poudarjene zmožnosti so učenje učenja, sporazumevanje v tujih jezikih, socialne in državljanske zmožnosti ter kulturna zavest in izražanje. Te se krepijo ob obravnavi različnih vsebin. 2 Program UŽU – IP je eden izmed programov za razvoj temeljnih zmožnosti odraslih v Sloveniji, ki so nastali po letu 2000, in sicer po objavi izsledkov nacionalne raziskave pismenosti. Nacionalna raziskava pismenosti je razkrila, katere so najranljivejše in najštevilčnejše skupine ljudi z neustrezno ravnijo pismenosti. Raziskovalci področja so med letoma 2001 in 2006 izpeljali manjše raziskave, ki so pokazale, kakšne so izobraževalne potrebe posameznih ciljnih skupin ter njihove možnosti in priložnosti za izobraževanje v okolju, kjer živijo. Ugotavljalo se je, kakšne so njihove pisne prakse ter možnosti za razvoj in ohranjanje pismenosti. Na podlagi teh raziskav ter ob upoštevanju nekaterih izkušenj pri izvajanju programov UŽU v devetdesetih letih se je postopoma začela razvijati paleta javnoveljavnih programov za razvoj pismenosti odraslih, med njimi program UŽU – Izzivi podeželja (Možina v Javrh, 2011). 6 Potrebe po pridobivanju tovrstnih znanj in spretnosti pri nekaterih skupinah odraslih so utemeljene v nacionalnih in nekaterih evropskih dokumentih. S programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti in s tem tudi s programom UŽU – IP podpiramo uresničevanje 5. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1), (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO)3, ki določa cilje javnega interesa, predvsem pa tele cilje: 1/ omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti; 2/ omogočanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela; 10/ spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine na trgu dela za izobraževanje in učenje. Pa tudi uresničevanje prednostnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2021–2030 (v pripravi): 1/ povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, 2/ zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost, 5/ izboljšati in okrepiti podporne dejavnosti za učenje in vključevanje v izobraževanje. Usmeritve nacionalnih razvojnih dokumentov na področju zviševanja ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti izhajajo iz ugotovitev zaporednih raziskav pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016). Potrebe po izobraževanju in razvoju pismenosti in temeljnih zmožnosti med podeželskim prebivalstvom je Andragoški center Slovenije proučeval v raziskavi Razvoj izobraževalnega modela za zviševanje ravni pismenosti in trajnostni razvoj podeželja (CRP 2003–2006). Ugotovljeno je bilo, da le desetina odraslih na podeželju dosega raven pismenosti, ki ustreza zahtevam sodobnega življenja. Manj kot polovica (42 %) jih ima končano osnovno šolo ali manj. Odrasli so bili v omenjeni raziskavi zaznani kot posebna ranljiva skupina, v kateri so tradicionalni način dela, tranzicijski procesi in preživeti miselni vzorci pripeljali do tega, da se temeljne spretnosti ne uporabljajo, obnavljajo in vzdržujejo dovolj. Sodobno podeželje postavlja pred prebivalce nove izzive, ki pomenijo hkrati več tveganja in več negotovosti; ta razdvojenost med tradicionalnim mišljenjem in sodobnimi izzivi pomeni tudi, da so potrebna nova znanja in spretnosti. Tako kot v številnih deželah tudi pri nas vse bolj spoznavamo, da je problem neizkoriščenosti podeželskega prostora hkrati tudi velik izziv in priložnost za splošen in kakovosten razvoj celotne države z (re)aktiviranjem njenih prebivalcev, k čemur sodi predvsem zviševanje ravni pismenosti in izobrazbene strukture podeželskega prebivalstva. Pomembno je, da je več kot 70 % udeležencev raziskave odgovorilo, da so se pripravljeni izobraževati za pridobivanje temeljnih spretnosti – to bi odpravilo omenjene težave. Če pobliže pogledamo izsledke aktualne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) o stanju spretnosti v populaciji, ugotovimo, da se Slovenija se umešča med države z največjimi deležem aktivnega prebivalstva (od 16 do 65 let) na najnižjih ravneh spretnosti, večje deleže nizko usposobljenih od Slovenije imajo v Evropi samo še Španija, Grčija in Italija. Pri tem poudarjamo, da je raziskava z mednarodno primerljivo metodologijo merila spretnosti odrasle populacije, ki so nujno potrebne za uspešno vključevanje na trg delovne sile in participacijo v družbi. Med drugim je bilo v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC ugotovljeno, da ima tretjina oseb, starih od 16 do 65 let, v Sloveniji – to pomeni skoraj 400.000 odraslih – tako nizko raven besedilnih in matematičnih spretnosti, da jih to ovira pri delu in vključevanju v družbo. Še bolj zaskrbljujoče je, da bo polovica teh oseb morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, nadaljnjih 140.000 oseb pa vsaj še 20 let. Po ugotovitvah raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila in uspešno uporabljati le preproste matematične operacije. Med temi sta dve tretjini starejših od 45 let in nižje izobraženih (OECD, 2017). 3 Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1), Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO. 7 Nadaljnje analize in študije podatkov iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so pokazale, da je višja raven spretnosti tesno povezana z višjo ravnijo produktivnosti, zaposlovanja in prihodkov. Spretnosti so tudi ključnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja, saj ljudje z višjimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so dejavnejši v državljanskem in političnem življenju in so bolj zdravi (Javrh, 2017). Zdaj ni nobenega dvoma več, da neustrezno razvite temeljne zmožnosti in šibka pismenost odraslih najbolj prizadenejo socialno prikrajšane. Pri tem ni največji osebni in družbeni problem to, da so posamezniki za svoje delo slabo plačani in živijo na robu družbe, ampak to, da so bili prikrajšani za možnost, da bi se osebnostno razvili in primerno izobrazili, zato ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja okolje. V Sloveniji je pojav neustrezno razvitih pisnih spretnosti odraslih množičen, zato ga je mogoče reševati samo z množičnim izobraževanjem ter usklajenimi ukrepi na osebni, socialni in politični ravni (Drofenik, 2011, str. 133). Čas, v katerem živimo, zahteva od posameznikov ne le soočanje z nenehnimi spremembami v vsakdanjem in delovnem življenju, temveč tudi pripravljenost in zmožnost sooblikovati spremembe za razvoj demokratičnih družb in blaginjo ljudi. 3 CILJNA SKUPINA Ciljno skupino programa UŽU – IP predstavljajo odrasli, večinoma prebivalci podeželja, ki so motivirani za pridobitev temeljnih zmožnosti in novih znanj za izboljšanje svojega ekonomskega in socialnega položaja na podeželju ter za izvajanje osebnega dopolnilnega dela ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji . Prednostno se bodo programa udeleževali odrasli s pridobljeno osnovno, nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo oziroma odrasli brez uspešno dokončane navedene izobrazbe. Nacionalna evalvacija programa (2010) je pokazala, da so se programa udeleževale večinoma ženske (87,3 %), gospodinje, kmetice in upokojenke. Skoraj dve tretjini jih je bilo srednjih let, četrtina pa že upokojenih. Največ jih je v program prišlo po napotitvi zavoda za zaposlovanje (47,8 %), pol manj jih je za program slišalo od znancev ali krajanov, še manj jih je za program na primer izvedelo v društvih kmečkih žena. Nove družbene razmere porajajo na podeželju nove ciljne skupine odraslih, ki bi jim program prav tako ustrezal. Snovalci programa so na podlagi izsledkov ciljnega raziskovalnega projekta Pismenost na podeželju 2002 (prim. Knaflič in dr., 2006) predvideli, da se ga bodo udeleževali udeleženci, za katere so značilne tele skupne ovire: slabe izkušnje s prejšnjim šolanjem, šibka splošna poučenost, pomanjkljive spretnosti v komunikaciji, iskanju in izbiri informacij in na splošno pri dejavnem vključevanju v širšo družbeno skupnost, podcenjevanje pomena splošne izobraženosti, pomanjkljiva ozaveščenost o pomenu ohranjanja tradicije in kulture za skladen, trajnostni razvoj podeželja, manjša prilagodljivost hitrim spremembam, neustrezna percepcija gospodarskih možnosti v okolju s prevladujočim občutkom neperspektivnosti ter predvsem pomanjkljivo poznavanje lastnih potencialov in priložnosti za različne dejavnosti, ki jih ponuja podeželje. Raziskava (prav tam) je pokazala, da so vzroki za tako stanje najpogosteje slab gmotni položaj, neugodni psihosocialni učinki izključenosti (npr. depresivnost), pomanjkljiva obveščenost o možnostih izobraževanja in zaposlovanja, obremenjenost z delovnimi in družinskimi obveznostmi, pomanjkanje prostega časa ter obremenjenost s tradicionalnimi življenjskimi vzorci (npr. še vedno patriarhalna organiziranost družinskega življenja). 8 4 CILJI PROGRAMA Temeljni cilj programa UŽU – IP je omogočiti udeležencem razvijanje temeljnih spretnosti in znanj, s katerimi bodo lažje prepoznavali in vrednotili lastne potenciale ter možnosti podeželskega okolja, da bi izboljšali svoj ekonomski in socialni položaj. Zato so v programu UŽU – IP največji poudarki na obvladovanju temeljne zmožnosti samoiniciativnost in podjetnost. Nekoliko manj izrazito se v programu krepijo sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), digitalna pismenost in matematične zmožnosti. Širši programski cilj so: ⊲ sprememba izobraževalne izkušnje udeleženih in spremembe osebnih prepričanj, ⊲ izboljšanje samopodobe ter oblikovanje novih načrtov za prihodnost, ⊲ motiviranje za pridobivanje novih znanj za izvajanje dejavnosti na podeželju (bodisi v povezavi z osnovno ali dopolnilno dejavnostjo na kmetiji), ⊲ spodbujanje udeležencev k skrbi za trajnostni razvoj podeželja. Cilji programa se uresničujejo z razvijanjem temeljne zmožnosti samoiniciativnost in podjetnost ter nekoliko manj poudarjeno zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), digitalna pismenost in matematične zmožnosti. Z razvijanjem samoiniciativnosti in podjetnosti bodo odrasli: ⊲ odkrivali osebne potenciale in potenciale podeželskega lokalnega okolja; ⊲ opredelili osebne projekte in postavili cilje; ⊲ opredelili potrebne vire (npr. čas, denar, ljudje); ⊲ postavili prioritete in razvijali zamisli (dopolnjevanje ciljev); ⊲ uravnotežili vire, ki so potrebni za posamezne izbrane cilje; ⊲ spremljali napredek in učenje na podlagi izkušenj; ⊲ predstavljali in utemeljevali osebne projekte; ⊲ širili splošno poučenost o trajnostnih vidikih gospodarjenja na podeželju in ohranjanju stika s tradicijo . Z razvijanjem zmožnosti sporazumevanja v maternem jeziku (jedrne pismenosti) bodo odrasli: ⊲ obnavljali in razvijali znanja za govorno sporazumevanje in poslušanje; ⊲ obnavljali in razvijali temeljne bralne spretnosti; ⊲ obvladali pisno sporazumevanje; ⊲ pridobili znanja za iskanje, izbiro in rabo informacij; ⊲ poglobili splošno poučenost o pomenu razvoja in uporabe maternega jezika. Z razvijanjem digitalne pismenosti bodo odrasli: ⊲ samostojno uporabljali informacijske tehnologije; ⊲ poznali različne (najbolj uporabljane) informacijske vire; ⊲ kultivirali svoje potrebe po informiranosti; ⊲ razvijali strategije iskanja informacij; ⊲ razvijali zmožnosti za ovrednotenje informacije in kritičen odnos do nje (npr. pri navezovanju stikov, iskanju informacij ter tudi pri komunikaciji); ⊲ pridobivali znanje o standardih komuniciranja v e-okolju; ⊲ razvijali splošno poučenost o pomenu sodobne digitalne pismenosti za odraslega, ne glede na starost in izobrazbo . 9 Z razvijanjem matematičnih zmožnosti bodo odrasli4: ⊲ znali samostojno, pravilno in učinkovito uporabiti osnovno matematično znanje v množici vsakodnevnih okoliščin; ⊲ obvladali številsko predstavljivost, kot so poznavanje številk, razmerij in sklepanje o razmerjih, merjenje, oblika in prostor, geometrija, obdelovanje podatkov; ⊲ razumeli položaje v resničnem življenju, v katerih je potrebna matematična dejavnost, na primer osmišljanje številk, uporaba matematičnega jezika, razumevanje in uporaba preprostih formul, ocenjevanje in izvajanje natančnih izračunov, uporaba orodij za računanje (npr. kalkulator, IKT); ⊲ pripravljeni sprejeti nove matematične informacije; ⊲ razširjali splošno poučenost o prisotnosti matematike v vsakdanjem življenju in pomenu poznavanja temeljnih matematičnih operacij za življenjsko uspešnost. Raven znanja in spretnosti, ki jih odrasli pridobijo programu UŽU – IP, je primerljiva s Slovenskim okvirom kvalifikacij (SOK). Znanje in spretnosti so opredeljeni na minimalni in optimalni ravni za vsako od temeljnih zmožnosti, izraženi so v obliki opisnikov. Tako sta vzpostavljeni dve referenčni točki razvoja. To seveda ne pomeni, da se temeljna zmožnost razvija samo v razponu od minimalne ravni do optimalne (to sta pravzaprav samo prvi dve ravni, ki se nadgrajujeta). Ti dve ravni pomenita izhodišče, s katerim je začrtana pot nadaljnjega razvoja temeljne zmožnosti. To izhodišče se ujema z opisniki Slovenskega ogrodja kvalifikacij do tretje oziroma četrte, ponekod tudi pete ravni (Javrh, 2013, str. 32). Manj poudarjene zmožnosti so učenje učenja, sporazumevanje v tujih jezikih, socialne in državljanske zmožnosti ter kulturna zavest in izražanje. Te se krepijo ob obravnavi različnih vsebin. 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa Program UŽU – IP je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih, ki izhajajo iz poudarjenih in manj poudarjenih temeljnih zmožnosti. Obsega obvezni in odprti del, ki ga določi izvajalec programa. Program ne obsega izbirnega dela. Odprti del programa opredeli izvajalec programa v izvedbenem načrtovanju programa ter ga prilagodi posebnostim in potrebam ciljne skupine. Pri pripravi kataloga znanja za odprti del programa izvajalec upošteva Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (ACS, 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa. 4 V okviru te kompetence razumemo tudi naravoslovne vsebine. Te vsebujejo znanje in metodologije, ki rabijo za razlago naravnega sveta. Sem sodi tudi tehnologija, ki vsebuje znanje za spreminjanje naravnega okolja. 10 Preglednica: Vsebinski sklopi programa UŽU – IP P R O G R A M S K A E N O T A Š T E V I L O U R A – Obvezni del programa Samoiniciativnost in podjetnost 30 Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) 30 Digitalna pismenost 10 Matematične zmožnosti 10 Skupaj A 80 ur B – Izbirni del Skupaj B 0 ur C – Odprti del programa Skupaj C 20 ur Skupaj A + B + C 100 ur 5.2 Katalog znanja 5.2.1 Poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – IP Udeleženci v programu UŽU – IP razvijajo vse temeljne zmožnosti, vendar ne vseh enako. V programu se poudarjeno razvija temeljna zmožnost samoiniciativnost in podjetnost. Nekoliko manj izrazito se v programu krepijo sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), digitalna pismenost in matematične zmožnosti. Manj poudarjene zmožnosti so učenje učenja, sporazumevanje v tujih jezikih, socialne in državljanske zmožnosti ter kulturna zavest in izražanje. Te se krepijo ob obravnavi različnih vsebin. SAMOINICIATIVNOST IN PODJETNOST Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Razvoj in vodenje poslov in projektov, ⊲ Razvoj in vodenje ljudi. Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Branje, ⊲ Pisanje, ⊲ Poslušanje in govorjenje. DIGITALNA PISMENOST Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Digitalno okolje, ⊲ Informacije in komuniciranje, ⊲ Digitalno ustvarjanje, ⊲ Varnost, ⊲ Umetna inteligenca in robotizacija . 11 MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Števila in računske operacije, ⊲ Obdelava podatkov, ⊲ Odnosi med količinami, ⊲ Geometrija in merjenje. 5.2.2 Opredelitev znanja in spretnosti v programu UŽU – IP5 Znanje in spretnosti v programu UŽU – IP so opredeljeni na dveh ravneh zahtevnosti, na minimalni in optimalni ravni. Pripravljeni so v obliki opisnikov, ki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, to so opisniki, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih (Javrh, 2013, str. 6). SAMOINICIATIVNOST IN PODJETNOST6 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča »preživetje« na področju razvoja in vodenja poslov/projektov ter področju razvoja in vodenja ljudi v vsakodnevnem življenju. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito kompetenco, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo uporabno znanje, na primer: načrtovanje podjetniške zamisli, usmerjenost v iskanje rešitev, predstavitev svojih dosežkov, upoštevanje mnenj in izkušenj drugih pa tudi osnove poslovne in osebne etike itn . P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I S A M O I N I C I A T I V N O S T I N S A M O I N I C I A T I V N O S T I N P O D J E T N O S T, I Z K A Z U J E T A L E P O D J E T N O S T, I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : RAZVOJ IN VODENJE POSLOV Iskanje podjetniške Prepozna svoja znanja in jih zna ponuditi Prepozna pomen podjetnosti in priložnosti drugim tako, da ima od tega ekonomsko samoiniciativnosti za osebni razvoj . korist . Ciljna usmerjenost Zna oblikovati realne cilje . Cilje redno spremlja in meri ter si postavlja nove . Načrtovanje Je sposoben razmisliti o načrtu, ki je potreben Zna pripraviti poslovni načrt in se zaveda podjetniške zamisli za uresničitev cilja. njegove pomembnosti ter sproti preverja njegovo uresničevanje. Prepoznavanje svojih Zna prepoznati svoje močne plati. Na poti do cilja udejanji in spretno uporabi in prednosti izrablja svoje močne plati ter svoja znanja. Vztrajnost Ovire na poti do cilja premaguje z vztrajnostjo Sledi svojim ciljem, kljub morebitnemu in voljo. V oviri vidi novo poslovno priložnost. nasprotovanju drugih. 5 Tu so navedena znanja in spretnosti za (v tem programu) poudarjene temeljne zmožnosti. Znanja in spretnosti smo praviloma povzemali po Opisnikih temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 6 Opisniki temeljne zmožnosti digitalna pismenost so vzeti iz Knjižice z opisniki Samoiniciativnost in podjetnost. Glej Literatura in viri za izvedbo programa . 12 Usmerjenost v Učinkovito in samostojno se spopada z Iz neugodnih okoliščin zna ustvariti priložnost. iskanje rešitev ovirami na poti do cilja . Ovire sprejema kot Težave, ki se mu pojavijo pri delu, hitro priložnost za novo učenje in osebno rast. odpravlja. Tako mu pomeni delo vir veselja in Za neki problem iz delovnega okolja zna izzivov . poiskati izboljšave. Za neki problem iz delovnega okolja zna poiskati izboljšave. Upravljanje tveganj Prepozna tveganja in oceni njihovo stopnjo. Zna oceniti, kdaj je tveganje še sprejemljivo. Zna realno presoditi prednosti in slabosti Pravočasno prepozna pasti in tveganja pri svoje zamisli ter uvidi priložnosti in ovire. delu ali izdelku glede na tržne, ekološke in gospodarske razmere . Predstavitev zamisli Zna drugim predstaviti svojo zamisel ali Zna z argumenti predstaviti prednosti drugim poslovni načrt. svoje poslovne zamisli in navidezne pomanjkljivosti utemeljiti kot prednost. Zavedanje Zaveda se postopnosti uresničevanja zamisli. Zna dolgoročno načrtovati – za nekaj let postopnosti naprej . Strokovnost Aktivno spremlja razvoj svojega strokovnega Zaveda se pomena nenehnega izobraževanja področja in se zanj usposablja. za razvoj svojega področja dela in s tem poslov. Realizacija ideje Udejanji svojo zamisel v praksi . S pomočjo drugih institucij uresniči svojo zamisel . Učinkovito S skrbnostjo dobrega gospodarja upravlja Svoj zaslužek uspešno vlaga v osebni razvoj upravljanje financ odhodke. ali nadaljnji razvoj podjetja . Inovativno Je odprt za nove zamisli, ki bodo vodile k Aktivno išče nove zamisli in vidi priložnost razmišljanje izboljšanju ekonomskega položaja. tam, kjer je drugi ne (izstopa po tem, da vidi več priložnosti). Optimistični pogled v Ima jasen in pozitiven pogled na poslovno Kljub težavam in oviram trdno verjame v svojo prihodnost prihodnost. vizijo in deluje v njeni smeri. Smisel za promocijo Zna promovirati svojo dejavnost v lokalnem Organizira izobraževalna in družabna srečanja okolju. za svoje kupce. Predstavitev svojih Zna doseči, da so njegovi dosežki opaženi in Svoje dosežke uspešno izkoristi za razvoj dosežkov pohvaljeni. osebne znamke . Evalvacija Pretehta uresničljivost zamisli ter vpelje Ovrednoti že uresničeno zamisel. potrebne popravke . Uvajanje neprestanih Želi izboljšati delovni postopek ali izdelek. Prizadeva si za nenehne izboljšave delovnih izboljšav postopkov, procesov ali izdelkov ter jih tudi načrtuje. RAZVOJ IN VODENJE LJUDI Motiviranje Prepozna svoja znanja in jih zna ponuditi Prepozna potenciale in vrednote sodelavcev sodelavcev drugim tako, da ima od tega ekonomsko ter jih zna povezati z vrednotami projekta korist . in tako navdušiti druge za sodelovanje pri svojem cilju. Upravljanje in razvoj Opredeli, koga iz okolice bi prosil za pomoč, Razišče vse možnosti za podjetniško socialnega kapitala da bi uresničil svoj cilj. sodelovanje s svojimi znanci in obstoječo Če sam nima dovolj znanja in/ali drugih virov, socialno mrežo, nenehno širi ter skrbi za se poveže z drugimi, da v celoti uresniči njeno vzdrževanje. podjetniško vizijo. Upoštevanje mnenj Premišljeno se zna odzvati na mnenja in Spodbuja izražanje mnenj in predlogov in izkušenj drugih predloge drugih. drugih ter izbrane predloge vnaša v svojo prakso . Sklepanje Zna sklepati kompromise pri uresničitvi Prepozna, prizna in razume mnenje drugih kompromisov neke zamisli . udeležencev v skupini in skuša z njimi uskladiti svojo zamisel ali mnenje za skupno doseganje ciljev . Prevzemanje Prevzame odgovornost za svoje naloge in S pravo mero samokritike prevzema odgovornosti nalog ne prelaga na druge, hkrati pa zna odgovornost za nepremišljene in napačne določiti zdrav okvir bremena, da prepreči odločitve. izgorevanje . 13 Razvoj sodelavcev Svoja znanja predaja drugim, da bi skupaj Spodbuja druge, da širijo in poglabljajo svoje prišli do želenega cilja. sposobnosti, znanja in veščine, ter prenaša znanje na sodelavce, zato da bi postali samostojni strokovnjaki na nekem področju. Zapisuje ali kako drugače beleži lastne primere dobre prakse . Timsko delovanje Zna spodbujati ter izrabljati sinergijske S svojim delovanjem v timu aktivno in učinke tima. odgovorno spodbuja oblikovanje identitete »mi«. Razume pomen in vlogo, ki jo ima, kot član skupine. Vodenje skupine Zna ustrezno porazdeliti naloge za dosego Z dobrimi medosebnimi odnosi spretno vodi skupnega cilja. druge, da uresničijo svoje zamisli. Čustvena Prepozna in nadzira svoja čustva. Pokaže razumevanje za čustva in doživljanje inteligentnost drugih. Poslovna in osebna S sodelavci ravna spoštljivo in dostojanstveno. Pri ustvarjanju in delitvi dobička je pozoren na etika vse udeležence. Ravna v skladu s poslovno etiko (spoštovanje etike, delitev dobička glede na uspešnost itn.). Redno poravnava obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev . SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)7 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki omogoča odraslemu branje, pisanje, poslušanje in govorjenje v maternem jeziku za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo sporazumevanje v maternem jeziku; to pomeni, da za svoje potrebe dobro obvladuje branje, pisanje in ustno izražanje. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N T E M E L J N E O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I N A M I N I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V N A O P T I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V R A V N I M A T E R N E M J E Z I K U R A V N I M A T E R N E M J E Z I K U ( J E D R N A P I S M E N O S T ) , ( J E D R N A P I S M E N O S T ) , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : BRANJE Branje različnih Ob branju označi Branje zahtevnejših Ob branju prepozna uradno in preprostih, kratkih najpomembnejše podatke (tudi uradnih, neuradnih neuradno besedilo oziroma javno besedil iz nebesednih delov besedila, na in javnih besedil in zasebno besedilo. Razume primer preglednic) in s svojimi pomen prebranega in se glede besedami povzame prebrano . na vsebino prebranega ustrezno odzove in ukrepa. Branje zahtevnejših besedil na spletu. Pri branju sledi temeljnemu cilju, se ne izgublja v povezavah ne glede na moteče prvine na spletni strani (oglasi, pojavna okna, zavajajoča sporočila). 7 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) so povzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v maternem jeziku. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 14 Razumevanje Prebere navodilo in ga ustrezno Branje za učenje Svoje branje prilagodi glede na prebranega uresniči. dolžino in zahtevnost besedila. Po potrebi posamezne korake ponavlja, dokler ni zadovoljen z izidom. Časovno nadzira svoje branje (določi si čas in/ali obseg branja). Glasno branje Bere razločno in dovolj glasno, da Kritično branje Prepozna namen tvorca različnih besedil ga poslušalci dobro slišijo. zahtevnejših besedil besedila, prepozna razliko med informacijo in dezinformacijo ter informiranjem in zavajanjem. Branje za iskanje Poišče informacije o smeri, uri Branje, opisovanje, Bere in razume literarna dela in informacij v odhoda, uri prihoda, potovanju z vrednotenje ob tem izrazi svoje mnenje . različnih medijih javnim prevoznim sredstvom . umetnostnih besedil (informacijske table, tiskani mediji) Branje za iskanje Zna uporabljati zemljevid (strani Branje različnih Sistematično se loti branja informacij iz različnih neba, legendo, razbrati relief daljših besedil daljšega besedila (predvidi čas virov (zemljevidov, itn.), leksikon (poišče kraj bivanja, za branje, pregleda mednaslove, leksikonov, uporablja stvarno kazalo, kazalo prebere povzetek ali uvod, razpredelnic) vsebine, zna razbrati legendo, pregleda slikovno gradivo, ve, kaj je geslo itn.) in zna iz besedilo razdeli na manjše enote razpredelnice razbrati podatke itn.). (na primer razdaljo med kraji) ter jih uporabiti. Branje uradnih, Ob branju prepozna uradno in Glasovna Zna glasno in z občutkom neuradnih, zasebnih neuradno besedilo oziroma javno interpretacija in prebrati zahtevnejše umetnostno in javnih besedil in zasebno besedilo . Zaveda se dramatizacija besedilo . razlike v uporabi. besedila Branje in Prepozna piktograme in jih Uporaba temeljnih Uporablja temeljne sodobne razumevanje upošteva. jezikovnih jezikovne priročnike in poišče piktogramov priročnikov pri potrebne informacije. branju PISANJE Izpolnjevanje Pregleda tiskani obrazec in ga Pisanje različnih Pri pisanju upošteva pravopisna obrazcev po navodilih izpolni. Zna pravilno vrst besedil (prošnje in oblikovna pravila . Zna napisati izpolniti spletni obrazec (preveriti za zaposlitev, prošnjo za zaposlitev, življenjepis, zna varnost spletne povezave: življenjepisa, voščila, voščilo ali opravičilo. v naslovu mora biti HTTPS, neuradnega in ključavnica), vnese podatke v uradnega opravičila) vsa zahtevana polja (označena z *). Upošteva pomen pravilnega vnosa in varovanja podatkov . Zna izpolniti univerzalni plačilni nalog (UPN, tiskano in spletno različico). Pisanje preprostih Slišano zapiše v obliki Pisanje dopisov Pravilno napiše glavo dopisa. Pri besedil preprostega zapisa . tem pravilno strukturira dopis z uvodom, jedrom in sklepom. Z dopisom nedvoumno izrazi namen pisanja ter pri pisanju pazi na slovnično in pravopisno pravilnost . Zbiranje, urejanje Izdela miselni vzorec. Zbere, Opisovanje Razumljivo in jezikovno pravilno in zapisovanje uredi in zapiše informacije okrog vsakdanjega življenja zapiše dogodke iz vsakdanjega informacij ključnega pojma. Zapis opremi z življenja, želje in pojasnila. risbami, simboli itn. Pisanje po nareku V zapisu slišane informacije Izpolnjevanje Natančno sledi navodilom (kdaj pravilno uporabi ločila in veliko zahtevnejših uporabiti velike tiskane črke začetnico. obrazcev itn.) za izpolnitev obrazca. Zna izpolniti obrazec za vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev . 15 Pisni opis predmeta, Opiše osebo, predmet in kraj po Pisanje avtorskih V svojih zapisih upošteva osebe, kraja zakonitostih opisa (natančnost, besedil (članki, temeljna pravopisna pravila jedrnatost, vrstni red itn.). prispevki, in pravila pisanja različnih vrst seminarske naloge besedil . itn.) Pisanje e-sporočil Pozna specifike (kratkost, Dopisovanje po Ob upoštevanju spletnega jedrnatost, jasnost) komunikacije e-pošti bontona učinkovito spletno po e-pošti in se zaveda prednosti komunicira po e-pošti. tovrstne komunikacije pred drugimi vrstami komunikacije. Pisanje dopisov Pozna strukturo dopisa in napiše Pisanje besedil s Na poljubno strokovno temo preprost dopis (glava dopisa, strokovno vsebino zbere in pripravi vire ter napiše smiselna vsebina, podpis, datum besedilo . in kraj). POSLUŠANJE IN GOVORJENJE Poslušanje in Sodeluje v preprostem pogovoru. Sporazumevanje v Spoštuje demokratična načela razumevanje Drugega posluša, ne da bi mu skupini sporazumevanja v skupini in zna sogovornika segel v besedo, ter mu odgovarja dejavno poslušati. na vprašanja v skladu s temo pogovora . Razumevanje Prepozna nebesedno Govorno nastopanje Se temeljito pripravi na nastop osnovne nebesedne komunikacijo v pogovoru in (naredi privlačen uvod, jasno in komunikacije se nanjo ustrezno odzove. zanimivo predstavi vsebino in Svojo nebesedno komunikacijo se drži predvidenega časa). Pri prilagodi okoliščinam. tem uporablja položaju primerno jezikovno zvrst in ustrezno nebesedno sporazumevanje. Telefonski pogovor Pri telefoniranju se predstavi, Predstavitev Pridobi ustrezne podatke, pojasni namen klica, govori delodajalcu ki so pomembni za osebno razumljivo, pazi na trajanje predstavitev pri delodajalcu, in pogovora, strpno posluša se pripravi na pogovor. S svojo sogovornika in mu pri tem ne predstavitvijo, izražanjem in sega v besedo ter vljudno konča vsebino pogovora je sposoben pogovor . prepričati delodajalca. Sporazumevanje v V uradnih ustanovah pridobi Predstavljanje (dela, Jasno in zanimivo pripoveduje javnih ustanovah informacije in sporoči svoje okolja, vsakdanjih drugim o svojih izkušnjah, svojem potrebe. Pojasni namen obiska dogodkov itn.) kraju ali dogodku. ustanove, opiše svoje težave, želje in potrebe, strpno in samozavestno govori z uradnimi osebami in po potrebi prosi za dodatna pojasnila . Izražanje misli, želja, Jasno, razločno in vljudno vpraša Obnova besedila S svojimi besedami zna obnoviti potreb, nasvetov v po (dodatnih) informacijah in prosi prebrano besedilo v knjigi, različnih okoliščinah za pojasnila . učbeniku, priročniku, časniku ali reviji . Predstavljanje Se pripravi za pogovor in se predstavi delodajalcu. Iskanje in zbiranje Med iskanjem informacij postavlja informacij vprašanja ustreznim osebam. Izražanje preprostih Razumljivo pove preprosta navodil navodila . Povzemanje V kratkem monologu v nekaj prebranega besedila točkah povzame besedilo. 16 DIGITALNA PISMENOST8 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča osnovno uporabo digitalnih aparatur in pripomočkov, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in spletna orodja za njegovo delo in vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo temeljno zmožnost digitalna pismenost – to pomeni, da lahko opravlja zahtevnejša opravila v digitalnem okolju, išče informacije in komunicira, tudi digitalno ustvarja, pozna pasti in vprašanja varnosti na spletu, je vsaj poučen o umetni inteligenci in robotizaciji . P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E O P T I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E Z M O Ž N O S T I P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : DIGITALNO OKOLJE Poznavanje Pozna osnovne digitalne naprave (stacionarni Poleg poznavanja osnovnih digitalnih naprav temeljnega in prenosni računalnik/tablica/pametni in njihovih komponent pozna in uporablja tudi informacijskega telefon), njihove komponente (disk, grafična vire za pridobivanje digitalnih zmožnosti. znanja kartica ipd.) in običajne vhodne/izhodne enote (monitor, zvočniki, tiskalnik, projektor ipd.). Poznavanje Pozna osnovne operacijske Pozna vrste operacijskih sistemov in upravlja informacijskih sisteme (Windows, Linux, Android ipd.), ki nadgradnjo teh. sistemov omogočajo delovanje posamezne naprave. Poznavanje Poišče, organizira in shrani digitalne Poveže se z digitalno napravo (osebni digitalnega okolja informacije (dokument, fotografija, avdio-/ računalnik pametni telefon, tablica ipd.) in videovsebina, PPT ipd.) prenese podatke . Izbira programa ali Izbere ustrezen računalniški program ali Izbere ustrezen odprtokodni računalniški aplikacije aplikacijo, primerno svojim potrebam/za program, primeren svojim potrebam/za trenutno delo. trenutno delo. Povezovanje Fotografije in avdio-/videoposnetke, Obvlada povezovanje različnih naprav različnih tehnologij ustvarjene v mobilnem telefonu, prenese v in prenos podatkov med njimi z uporabo in naprav računalnik. ožičenega ali brezžičnega (Wi-Fi, Bluetooth) omrežja. Uporaba e-storitev Pozna eno ali več e-storitev in jih zna Za rešitev problema poišče možnosti uporabljati v zasebnem življenju. e-storitve in to uporabi. Uporaba oblačnih Razume pojem oblaka in pozna najpogostejše Razume namen skupne rabe podatkov v storitev ponudnike oblačnih storitev (na primer oblaku in ga uporablja. DropBox,Google Drive, iCloud ipd.) Namestitev, Na naprave, ki jih uporablja v zasebnem Na napravah, ki jih uporablja v zasebnem posodabljanje in življenju, namesti, na njih posodobi in z njih življenju, zna namestiti, odstraniti in posodobiti odstranjevanje odstrani splošno dostopne aplikacije. različne aplikacije. aplikacij Reševanje Prepozna tehnične težave in poišče pomoč. Opredeli tehnične probleme in jih ustrezno problemov reši. INFORMACIJE IN KOMUNICIRANJE 8 Opisniki temeljne zmožnosti digitalna pismenost so vzeti iz Knjižice z opisniki Digitalna pismenost. Glej Literatura in viri za izvedbo programa . 17 Iskanje informacij na Poveže se s spletom in pozna/razlikuje nekaj Na omizju naredi bližnjico do najpogostejših svetovnem spletu na različnih iskalnikov, ki jih ustrezno uporablja spletnih iskalnikov (Google, Yahoo, Bing) in različnih napravah na različnih napravah. V iskalnik vpiše temo, enega določi za privzetega. ki ga zanima, primerja zadetke in odpre Najpogosteje iskane strani nastavi med najprimernejšo stran. »zaznamke« oziroma »priljubljeno« in upravlja zgodovino iskanja oziroma po potrebi vključi zasebno iskanje . Ugotovi, ali je naprava povezana v omrežje kabelsko ali brezžično, in pozna postopek za vključitev/ izključitev povezave. Preverjanje Informacije preveri z uporabo dodatnih virov Poišče podatke za stik na neki spletni strani verodostojnosti na spletu. in preveri verodostojnost pravne osebe, ki informacij upravlja spletno stran/aplikacijo. Komuniciranje z V vsakdanjem življenju vsakodnevno Uporablja različna orodja za spletno uporabo digitalnih komunicira z uporabo računalnika, tablice komuniciranje (e-pošta, klepetalnice, naprav in pametnega telefona. družbena omrežja ipd.) na različnih napravah. Pozna možnosti družbenih omrežij kot možnost komunikacije, izmenjave informacij ter predstavljanja . Uporaba Komunicira (sestavi, odgovori in pošlje) Poleg uporabe elektronske pošte upravlja tudi elektronske pošte po e-pošti, poslani iz računalnika/tablice/ nastavitve, sinhronizacijo, uporablja pametnega pomočnika ob odsotnosti oziroma e-poštni telefona, in pri tem dodaja ali izbriše račun tudi ustvari. naslovnike ter vstavlja priloge . Poznavanje net Pozna osnove spletnega bontona. V spletnih okoljih komunicira v skladu z etike netetiko in spletnim bontonom . DIGITALNO USTVARJANJE Ustvarjanje besedil Ustvari/odpre dokument v urejevalniku Uporablja napredne funkcije pri posameznem besedil, napiše besedilo, ga osnovno oblikuje izbranem računalniškem programu in shrani. (sklici, kazalo, preverjanje slovnice, sledi spremembam, opombe, preglednice ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Z urejevalnikom preglednic ustvari preglednic funkcije urejevalnika preglednic (vstavi zahtevnejše besedilo/podatke v preglednico, jih ureja, preglednice z izračuni – uporablja napredne vstavi/izbriše vrstice in stolpce ipd.). funkcije pri posameznem izbranem računalniškem programu (formule, oblikovanje preglednic ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Pripravi napredno predstavitev v programu za predstavitev funkcije programa za pripravo predstavitev. ustvarjanje predstavitev. Ustvarjanje Posname fotografijo, ustvari video-/ Pozna napredno uporabo fotografije večmedijskih avdioposnetek . (programi za obdelovanje fotografij) in videa vsebin (snemanje in montaža). VARNOST Varovanje naprav Zaščiti svoje naprave in razume tveganje in Pozna orodja/programe za varovanje osebnih grožnje v digitalnem okolju. podatkov in zasebnosti za različne digitalne naprave . Pozna tveganje dostopanja drugih do njegovih digitalnih naprav (sledenje GPS, Wi- Fi, Bluetooth). Poznavanje varnosti Pozna načine za varovanje osebnih podatkov Razume varno uporabo osebnih podatkov in na spletu in zasebnosti ter zna prepoznati znake, ki povezano tveganje pri uporabi in pošiljanju. kažejo na spletno prevaro. Odgovorno uporablja spletna družbena omrežja in pozna načine varovanja osebnih podatkov na teh omrežjih. Varnostno kopiranje Pozna orodja/programe za varnostno Za varnostno kopiranje podatkov uporablja podatkov kopiranje podatkov (CD, ključ USB, zunanji tudi disk ipd.) oblačne storitve. in ve, kako jih povezati z osnovno digitalno Odpravlja napake pri prenosu in formatira napravo, iz katere/v katero želi prenesti naprave za shranjevanje podatkov. podatke . 18 Varovanje okolja Pozna pomen in možnosti za ločevanje Upravlja digitalne naprave v skladu z načeli digitalnih naprav kot odpadkov in njihov vpliv varovanja okolja (npr. varčevanje z energijo, na okolje . poraba podatkov, način letenja). UMETNA INTELIGENCA IN ROBOTIZACIJA Poznavanje razvoja Razume pojem umetne inteligence in jo umetne inteligence prepozna v svojem okolju. Poznavanje Pozna pojem navidezne/nadgrajene navidezne/ resničnosti in možnosti uporabe te. nadgrajene resničnosti Uporaba digitalne Pozna možnosti uporabe digitalne tehnologije tehnologije v in jo uporablja v izobraževalnem procesu. izobraževanju Poznavanje domačih Pozna prednosti in vlogo domačih in in industrijskih industrijskih robotov. robotov Poznavanje pojma Razume pojem »internet stvari« in sledi »internet stvari« razvojnim težnjam na tem področju. MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI9 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča uporabo matematike za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo uporabno matematično znanje. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A M I N I M A L N O U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A O P T I M A L N O T E M E L J N E R A V E N M A T E M A T I Č N E K O M P E T E N C E , R A V E N M A T E M A T I Č N E K O M P E T E N C E , Z M O Ž N O S T I I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : ŠTEVILA IN RAČUNSKE OPERACIJE Razume vrednost števila. Pozna dele celote. Dele celote zna izračunati in tudi oceniti. Pozna osnovne računske operacije in jih zna Uporablja osnovne štiri računske operacije s uporabljati na primerih iz prakse. celimi in decimalnimi števili. Zna izračunati odstotke. Zna izračunati odstotke v zahtevnejših nalogah. Decimalna števila zna primerjati z naravnimi Izračuna vrednost potence in korena z uporabo števili. žepnega računala (kalkulatorja). OBDELAVA PODATKOV 9 Opisniki temeljne zmožnosti matematična kompetenca so vzeti iz Knjižice z opisniki Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 19 Razume pravila gibanja v koordinatnem sistemu. Zna odčitavati geometrijske zapise, ki imajo za podlago koordinatno mrežo. Pozna enostavne vrste vprašalnikov za zbiranje Iz besedila zna poiskati in uporabiti statistične statističnih podatkov. pojme . Zna brati preglednice . Odčitava preglednice z eno neodvisno in več odvisnimi spremenljivkami . Zna urediti pridobljene podatke in jih prikazati s Pri obdelavi podatkov iz vsakdanjega življenja preglednico . zna uporabljati različne grafične prikaze (preglednico, stolpčni diagram, tortni diagram, piktogram itn.). Zna brati histograme in tortne diagrame. Iz grafičnega prikaza zna poimenovati količini/-e in ju/ jih med seboj primerjati. Iz prikazov podatkov v preglednici zna narediti Zna izdelati linijski graf ter napovedati trend histogram in tortni diagram. naraščanja ali padanja prikazane količine. Zna izračunati aritmetično sredino. Zna izpeljati manjšo empirično raziskavo. Razume smisel in pomen piktogramov, s katerimi Z uporabo formule za izračun statističnega se srečuje pri svojem delu. koeficienta izračuna ustrezni statistični koeficient. ODNOSI MED KOLIČINAMI Količino razdeli in zmeša v danem razmerju. Količine razdeli v danem razmerju. Pozna razliko med razmerjem, pri katerem se Prepoznano premo oziroma obratno sorazmerje obe količini povečujeta (premo sorazmerje), in zna grafično predstaviti v koordinatnem sistemu. razmerjem, pri katerem se ena količina povečuje, druga pa zmanjšuje (obratno sorazmerje). Obvlada preračunavanje vrednosti posameznih Oceni in primerja druge valute z evri. valut. Zna uporabljati merilo zemljevida. Razume zmanjšano merilo. Celoto zna razdeliti na različne dele in jih primerjati med seboj . GEOMETRIJA IN MERJENJE Uporablja osnovne geometrijske pojme: točka, Uporablja geometrijske pojme (točka, daljica, ravnina, daljica, premica, poltrak, stranica, vzporednica, krožnica, kot, pravokotnica itn.). krožnica, kot, vzporedne stranice in pravokotne stranice . Pozna pojem dolžine, širine, obsega in ploščine Meri, zapiše in pretvarja dolžinske in ploščinske lika . (med sosednjima enotama) merske enote ter računa z njimi. Zna izračunati obseg in ploščino pravokotnika Brez pripomočkov uporablja merske enote in jih in kvadrata ter ustrezno – smiselno uporablja po potrebi tudi ustrezno spreminja. merske enote za dolžino in ploščino. Spozna funkcijo geotrikotnika in zna izmeriti kot. Zna izmeriti in uporabljati kote. Prepozna in opiše geometrijska telesa: kvader, Ob opazovanju modelov geometrijskih teles kocko, valj, piramido, stožec, kroglo. Pozna sestavi – zapiše obrazec za površino in razlike med njimi . prostornino izbranega telesa . Razume pojem površina telesa – Zna uporabiti obrazce za izračunavanje površin in »mreža telesa«. podatke smiselno medsebojno povezuje. Zna smiselno uporabiti obrazec za površino in Zna uporabljati prostorninske merske enote (tudi prostornino pri reševanju konkretnih življenjskih za tekočino). nalog. Zna preveriti rezultat po drugi poti. Spozna potrebo po uporabi obrazcev za izračunanje obsega, ploščine, površine in prostornine teles . 20 6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA Program obsega 100 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci programa. 7 IZPITNI KATALOG OZIROMA DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA V programu se preverjajo znanja in spretnosti na tale način: ⊲ s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja ob udeležbi,10 ⊲ s formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom, ⊲ s sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po končanih sklopih in ob koncu programa . V programu UŽU – IP so znanja in spretnosti izraženi z opisniki. Ti zelo jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga ima posameznik, zato so v fazi preverjanja ter ocenjevanja znanja in spretnosti nepogrešljivi. Tako bo lahko učitelj oziroma vodja programa zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki mu bodo rabili kot izhodišče pri odločanju za nadaljnje formalno ali neformalno izobraževanje ali iskanje zaposlitve, morebitnemu naslednjemu delodajalcu ali izobraževalcu pa bodo izhodišče za delo s posameznikom oziroma za ponujanje ustreznega dela . Priporočeno je opisno ocenjevanje znanja in spretnosti, ki je primernejše za skupine odraslih z velikimi primanjkljaji v temeljnih zmožnostih. Posebno za te skupine odraslih je priporočeno, da se znanje in spretnosti preverja z uporabo praktičnih življenjskih primerov. Dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih se vlagajo v zbirno mapo posameznega udeleženca programa. Ta dokument ima v programu več vlog: je pripomoček za ugotavljanje potreb in načrtovanje individualnih učnih ciljev, je pripomoček za spremljanje in preverjanje doseganja učnih ciljev in je tudi instrument za ocenjevanje doseganja standardov programa . 8 POGOJI ZA UDELEŽBO Za udeležbo v programu ni treba izpolnjevati posebnih pogojev. Priporočljivo je, da se ob udeležbi v programu odraslim udeležencem omogoči ustrezna oblika preverjanja znanja in spretnosti, zato da se identificirajo posameznikova močna področja in tudi primanjkljaji, ki bi lahko vplivali na uspešnost posameznika pri udeležbi v nadaljnjem izobraževanju.11 10 Za vsako temeljno zmožnost je pripravljen predlog pripomočka za delo z udeleženci izobraževanja. Glej Literaturo in reference. 11 Učitelji in izobraževalci v Sloveniji lahko od spomladi 2020 za ocenjevanje besedilnih in matematičnih spretnosti ter za ocenjevanje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju uporabljajo instrument SVOS – Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti. To je spletni vprašalnik, ki omogoča veljavne in zanesljive rezultate o spretnostih odraslega. Odraslim je vprašalnik dostopen v javni mreži za izobraževanje odraslih. MIZŠ je implementacijo individualnega ocenjevanja spretnosti odraslih SVOS v Sloveniji zagotovilo zato, da bi neposredno podprlo prizadevanja omrežja izvajalcev izobraževanja odraslih za kakovostni razvoj spretnosti. Odraslim je na lokalnih točkah SVOS prav tako na voljo svetovanje in pomoč pri razumevanju rezultatov ocenjevanja. Več na spletni strani: https://pismenost.acs.si/svos/ . 21 Programa se udeležujejo udeleženci: ⊲ na lastno željo, ko sami ugotovijo, da imajo nekatere primanjkljaje, ⊲ na predlog lokalne skupnosti, ⊲ na predlog vodje izobraževanja ali učitelja v izobraževalnih ustanovah, ⊲ na predlog zavoda za zaposlovanje, kmetijske svetovalne službe. 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA Udeleženci v programu napredujejo v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Drugih posebnih pogojev za napredovanje ni . Pogoji za pridobitev potrdila o usposabljanju so: ⊲ aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izpeljavi programa, ⊲ napredovanje po individualnem izobraževalnem načrtu, ⊲ oblikovana in v skupini predstavljena zbirna mapa udeleženca z dokazili o izpeljanih učnih aktivnostih (projektih) v programu, ⊲ udeležba v 80 odstotkih organiziranega izobraževanja. 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa Učitelj v programu UŽU – IP upošteva tale didaktična načela: NA UDELEŽENCA OSREDINJEN UČNI PROCES Izhodišče za načrtovanje in samo učenje so udeleženčeve učne potrebe in interesi, izraženi v pogovoru in drugih oblikah komunikacije. Upoštevajo se udeleženčevo znanje, sposobnosti, pripravljenost za učenje in zunanje okoliščine, v katerih se uči. Udeleženec ves čas sodeluje pri načrtovanju, izpeljevanju in vrednotenju učenja, naloga učitelja pa je, da mu pomaga razporediti, povezati, premisliti in ovrednotiti posamezne stopnje učenja. Pri tem se postavi v vlogo aktivnega poslušalca in opazovalca; z različnimi vprašanji pa tudi napotki usmerja udeleženčevo premišljevanje in pozornost s problema in zahtev, ki jih postavlja pred udeleženca, na organizacijo in strukturo njegovega znanja in izkušenj, ki jih ima udeleženec z reševanjem podobnih problemov – ter spodbuja pri udeležencu metakognitivne procese, kot so: opazovanje in definiranje problema s svojimi besedami, razmišljanje o strategijah in načinih razrešitve problema, iskanje in uporaba virov (npr. čas), vrednotenje rešitve. S tem ko je program v izhodišču usmerjen v aktualne potrebe udeležencev, je zagotovljena prepotrebna vstopna motivacija. Snovalci programa so sledili zamisli, da se bodo udeleženci pripravljeni udeležiti izobraževalnega programa kljub zadržkom, saj jim udeležba obeta zadovoljitev neke življenjske potrebe, na primer: izboljšanje položaja na delovnem mestu, novo znanje za samostojno dopolnilno dejavnost na kmetiji, socialne spretnosti za vključitev v nova socialna omrežja itn. Da bi dosegli ta cilj, je kurikul osredinjen na znanje, spretnosti, zmožnosti, ki so nujno potrebni, da bi udeleženci zadostili opredeljeni potrebi. Vsebinsko so v programu na to potrebo vedno vezane informacije o vseh temeljnih zmožnostih. S tem sežejo mnogo dlje od 22 vstopne motivacije – udeležence v resnici izobražujejo, saj jih seznanjajo s ključnimi zmožnostmi, ki so danes nujno potrebne za uspešnost v družbi. Tu pa se začenja nov krog učenja – sprožajo se novi vpogledi, začenja se opolnomočenje in porajajo se nove potrebe po učenju/izobraževanju. Zviševanje ravni temeljnih zmožnosti ni končni cilj; s pridobljenim znanjem in spretnostmi si bodo namreč odrasli prizadevali za boljšo kakovost življenja, dosegali osebne cilje, uspešno nastopali na trgu dela ter se dejavneje vključevali v družbene procese. POVEZANOST UČNIH VSEBIN Z ŽIVLJENJEM UDELEŽENCEV IN NAČELO UČITELJEVEGA VŽIVLJANJA V ŽIVLJENJE IN KULTURO UDELEŽENCEV Za uresničevanje ciljev programa učitelji izbirajo vsebine, za katere je pomembno, da izhajajo iz vlog in življenjskih položajev, ki jih imajo udeleženci kot družinski člani, delavci in državljani. Iz njihovega okolja je mogoče izbirati vsebine, ki jih udeleženci zaradi poznavanja/bližine lažje umestijo med pridobljeno znanje in pri katerih prepoznajo praktično uporabnost naučenega. To učiteljem omogoča, da poiščejo ustrezne življenjske primere, s katerimi se udeleženci lahko identificirajo ali jih prepoznajo kot resnične. Udeleženci spoznajo, da je učenje sredstvo za reševanje problemov. Učenje dobi smisel. Učitelji morajo torej spoznati kulturo, vrednote, interese, potrebe in strukturo življenja, ki ga živijo udeleženci, saj bodo tako lahko vplivali na spremembe pri udeležencih, predvsem tiste, ki se nanašajo na usmerjenost, odnos, dojemanje sebe in drugih. Pri tem lahko uporabijo različne metode in tehnike, ki jim to omogočijo: na primer osebni pogovor z udeležencem, predstavitev ali kratko avtobiografijo udeležencev, občasno sodelovanje drugih članov družine ali skupnosti, v kateri živi udeleženec, na srečanjih, prireditvah ali skupnih akcijah, seznanjanje z dediščino, ljudskim in umetnostnim izročilom kulture, ki ji pripada udeleženec, pridobivanje objektivnih podatkov o okolju in razmerah, v katerih živijo udeleženci, in podobno. Tako delo učiteljem omogoča, da prepoznajo posamezne udeležence kot odrasle in celostne osebnosti ter ustvarijo z njimi enakovreden in na humanističnih vrednotah zasnovan medosebni odnos, udeleženci pa se v programu osebnostno celostno izrazijo in delujejo kot odrasli, samostojni ljudje. NAČELO POVEZLJIVOSTI UČNIH VSEBIN, UČNIH METOD IN UČNEGA GRADIVA Ravnanje po tem načelu udeležencu omogoča, da spozna funkcijsko zvezo med posameznimi temeljnimi zmožnostmi in jih celostno uporabi v različnih okoliščinah. Ustvari se tudi priložnost, da predmet in probleme, ki jih rešuje, opazuje z vidika različnih razlag in jih poskuša rešiti na različne načine. Tako si kritično izoblikuje svoj pogled na različne pojave pa tudi na svoje načine reševanja problemov in svoj slog učenja. Pri tem so učiteljem in udeležencem v pomoč opisniki temeljnih zmožnosti. Opisniki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih. Opisniki omogočajo lažje prilagajanje izvedbenega kurikula posameznim udeležencem in njihovim potrebam, razvit je tudi instrument za vstopno in končno preverjanje pridobljenih znanj in spretnosti ter samoevalvacijo. Andragoški center Slovenije je v večletni razvojni dejavnosti oblikoval zbirko opisnikov za temeljne zmožnosti, ki opisujejo vsakdanje življenje udeležencev različnih programov UŽU, hkrati pa so dovolj splošni, da presegajo konkretno navezanost na specifično okolje ali cilje programa (Javrh, 2016). Ta zbirka je zdaj na voljo v obliki knjižic z opisniki osmih temeljih zmožnosti.12 To so inovativna orodja, ki učiteljem v programih UŽU rabijo za kakovostno izobraževalno delo z ranljivimi skupinami odraslih in krepitev njihovih temeljnih zmožnosti, ki jih opredeljuje Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti. 12 Opisniki temeljnih zmožnosti so bili razviti s kvalitativnim raziskovalnim pristopom akcijskega raziskovanja. Podroben opis metode je zapisan v Priročni knjižici z navodili – Opisniki temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 23 Pri tem je posebno učinkovito projektno učenje, pri katerem si udeleženec ali skupina udeležencev izbere področje ali predmet učnega projekta, izdela načrt, izpelje in ovrednoti delo in učenje, ki so ga ob tem opravili. Učitelji načelo uresničijo tako, da poleg poudarjenih vsebin, na primer uporabe osebnega računalnika, obravnavajo integralne probleme – na primer pisanje prošnje na računalnik, in jih vzporedno ob problemih, povezanih z računalništvom, opozarjajo tudi na druge prvine pismenosti, kot so vsebinska, oblikovna in pravopisna korektnost prošnje. Pri tem lahko uporabljajo različne metode učenja, pri katerih udeleženci rešujejo probleme enkrat individualno, drugič v dvojicah ali majhnih skupinah, primerjajo različne posamezne in skupinske rešitve ter se ob tem naučijo predstavljati, zastopati in zagovarjati svoje mnenje, pozorno poslušati druge in se kritično odzivati. Spodbujanje komunikacije in interakcij med udeleženci pripomore k večji povezanosti v skupini, spodbuja udeležence in jim daje dobre neposredne izkušnje s timskim delom . NAČELO INDIVIDUALIZACIJE UČENJA IN KONTINUIRANEGA SPREMLJANJA NAPREDOVANJA Program je zasnovan tako, da zahteva od učiteljev pomoč udeležencem pri izdelavi osebnega učnega načrta. Ta zajema opredelitev osebnih učnih ciljev, nalog in korakov, ki jih bo udeleženec opravil na poti do cilja, okvirno opredelitev časovnih rokov za izpeljavo posameznih učnih korakov ter oblik in časovnih intervalov preverjanja znanja in vrednotenja učnega procesa. Pri neposrednem stiku z udeleženci učitelji sodelujejo z udeležencem pri načrtovanju in vrednotenju napredovanja po učnem načrtu in morebitni modifikaciji učnega načrta. V tem dialogu učitelj poudarja predvsem napredovanje posameznika in usmerja njegovo pozornost na primerjavo njegovega znanja pred začetkom izobraževanja z novim znanjem ter stopnjo neodvisnosti, ki jo je že dosegel. Hkrati pa ga spodbuja k nadaljnjemu učenju in definiranju novih učnih ciljev. Pri vrednotenju napredka udeleženca spodbuja, naj sam izrazi svoje mnenje o napredovanju, učitelj pa to pozneje upošteva kot enakovredno prvino evalvacije. Tako postajajo udeleženci samostojnejši in odgovornejši za svoje učenje. NAČELO IZBIRNOSTI To načelo zadeva predvsem možnost izbire učnih vsebin, ob katerih si udeleženci izboljšujejo svoje temeljne spretnosti. Načelo izbirnosti je najtesneje povezano z načelom življenjske bližine, saj predvideva, da poteka učenje ob vsebinah, ki jih izberejo udeleženci programa, ker so zanje zanimive in/ali so pomembne za njihovo življenje. Udeleženci lahko izbirajo med sicer predpisanimi učnimi vsebinami, ki pa so v programu ravno zaradi tega zelo široko in splošno opredeljene, na primer Družina in dom, Telo in zdravje, Domača ekonomika, Kultura in družba. Izbirnost je tako omogočena na eni strani med predpisanimi področji, na drugi pa tudi pri konkretizaciji učne vsebine ali izbiri problema in problemskega položaja. Učenje bo zasnovano na problemih, ki so za udeležence pomembni in aktualni tudi glede pridobivanja znanja in temeljnih spretnosti, potrebnih za uspešno reševanje problema. 10.2 Priporočene vsebine programa Priporočene vsebine so podlaga za projektno obliko dela, širjenje splošne razgledanosti ter razvijanje znanja in spretnosti na posameznih področjih temeljnih zmožnosti odraslih udeležencev programa. Učitelji bodo podrobneje opredelili vsebine tako, da bodo upoštevali značilnosti in potrebe vsakokratne, konkretne skupine udeležencev. Izbirali bodo med priporočenimi vsebinami, lahko pa bodo dodali tudi nove vsebine, za katere bodo menili, da so najprimernejše za doseganje teh ciljev. Izbrane so glede na življenjske okoliščine ciljne skupine, prilagojene udeležencem, da bi z njimi zadostili svojim potrebam po temeljnem znanju in spretnostih. 24 V S E B I N E Osebna identiteta ⊲ osebni podatki (starost, datum in kraj rojstva, stan, osebni dokumenti, državljanstvo) ⊲ izvor (narodnost), poklic, dosedanje delo, interesi, konjički ⊲ videz, značaj, temperament, razpoloženja in čustvena stanja, počutje Družina in dom ⊲ člani družine in odnosi med njimi ⊲ sodobne oblike družine (enostarševska itn.) ⊲ delitev dela med člani družine ⊲ poklicna dejavnost članov družine in ožjih sorodnikov, tradicionalni družinski poklici in obrti ⊲ prazniki in družinske navade s poudarkom na etnoloških posebnostih Osebna razmerja ⊲ odnosi med ljudmi (moški – ženske, formalni – neformalni itn.) ⊲ prijateljstvo ⊲ medgeneracijska razmerja in solidarnost Prosti čas ⊲ konjički, zabava, obiski različnih prireditev, obisk knjižnice ⊲ prostovoljsko delo, angažiranje v raznih društvenih dejavnostih ⊲ samoizobraževanje ⊲ kino, gledališče, koncerti, radio, televizija ⊲ šport in rekreacija, ples ⊲ počitnice, dopust ⊲ načrtovanje časa Turizem ⊲ turistična ponudba domačega kraja, države, dežele, mesta in njihove znamenitosti ⊲ orientacija, transport, namestitev, prenočevanje ⊲ osebni dokumenti, prtljaga Telo in zdravje ⊲ osebna higiena in kozmetika, narava in zdravje, telesna dejavnost, življenjski slog, stres ⊲ telesno in duševno počutje, bolezni ⊲ zdravstveno zavarovanje, zdravstvene storitve ⊲ prva pomoč Ekonomika ⊲ nakupi, moda in oblačila, cene in razprodaje, reklame ⊲ mere, uteži, denar, načini plačevanja, različne storitve ⊲ učinkoviti načini zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih Hrana in pijača ⊲ jedi in pijače, obedi, obroki, recepti, avtohtone jedi in pijače tradicionalne šege in hrana ⊲ jedi iz družinske zakladnice ⊲ restavracije, jedilni listi, naročanje ⊲ zdrava/nezdrava prehrana Javno življenje ⊲ oglaševanje in obveščanje: javni napisi, reklame ⊲ javne ustanove: pošta, telefon, banka, šola, carina, promet, policija, prva pomoč, bolnišnica, servisi ⊲ informativne in svetovalna ustanove: svetovalne institucije, kulturne ustanove, muzeji Kultura in družba ⊲ vrste umetnosti, zgodovinske in druge zanimivosti, jezik, vera, prazniki, šege in navade, aktualni dogodki, življenjska raven Mediji ⊲ radio, televizija, tisk, medmrežje, ustno izročilo Naravno okolje ⊲ ure, deli dneva, meseci, letni časi, koledar, setveni koledar ⊲ vreme, podnebje, dežele in pokrajine ⊲ rastline in živali ⊲ poseganje v naravo, ekologija, razpisi eko sklada. Delo, zaposlitev ⊲ delovno mesto, delovne okoliščine, zaslužek, davki, prispevki, oblike zaposlitve (osebno dopolnilno delo, dopolnilna dejavnost na kmetiji) ⊲ samozaposlitev, finančni viri za (samo)zaposlitev ⊲ enake možnosti med spoloma ⊲ zdravje in invalidnost Poklic, brezposelnost ⊲ različni poklici in kvalifikacije zanje, nacionalne poklicne kvalifikacije, izobraževanje in usposabljanje, iskanje zaposlitve, aktivno iskanje zaposlitve, preverjanje lastnih zaposlitvenih možnosti ⊲ možnosti denarne pomoči med brezposelnostjo za posameznika in družinske člane, dostop do javnih storitev ⊲ pridobitev NPK 25 Podeželje – ⊲ podeželje – »vrt prihodnosti« (Alois Mock), neizkoriščeni naravni viri, »speči« potenciali, priložnost za nova perspektivne dejavnosti na podeželju, odkrivanje priložnosti, organiziranje skupnih delovna mesta servisov za razvoj in prodajo izdelkov/produktov, izobraževanje in usposabljanje za potrebe prebivalcev podeželja ⊲ kmetijske ustanove, podeželska razvojna jedra ⊲ skrb za trajnostni razvoj podeželja Podjetništvo ⊲ temelji podjetništva, izpolnjevanje obrazcev (subvencije in drugi najpogostejši obrazci pri dejavnostih na podeželju) ⊲ marketing, samopromocija ⊲ izdelki/produkti podeželja, ekonomika kmetije, cena izdelka/produkta, trženje in prodaja ⊲ prikaz podeželskih rokodelskih dejavnosti, ki tonejo v pozabo Metode učenja za ⊲ načini zapisovanja, metode pomnjenja in predstavljanja nekaterih vsebin potrebe vsakdanjega ⊲ informacijsko-komunikacijska tehnologija, knjižnice življenja 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa Temeljna oblika in metoda dela je učenje v učnih projektih. V tem programu so lahko to kratki učni projekti, ki jih skupina izpelje na enem ali dveh učnih srečanjih, lahko pa si že na začetku izbere učni projekt, ki ga bo uresničevala na več učnih srečanjih, tako da bo pri posameznem učnem srečanju obravnavala eno od nalog, ki si jo bo določila v učnem projektu. Pri projektnem učenju je pomembno, da si skupina izbere zanjo pomemben življenjski problem in ga obravnava z različnih zornih kotov. Pri tem mora biti učitelj pozoren predvsem na postavljanje učnih ciljev. Paziti mora, da so v njem obravnavane različne prvine jedrne pismenosti, poudarjene temeljne zmožnosti in da je upoštevana večina opredeljenih znanj in spretnosti v katalogu znanja. Projektno učenje udeležencem omogoča, da se povezujejo z različnimi posamezniki in institucijami v okolju, s katerimi lahko sodelujejo različno – na primer pri pridobivanju informacij o okolju ali tako, da skupaj izpeljujejo katerega od projektov. Organizacija izvedbe programa se natančno določi v okviru izvedbenega kurikula, ki ga pripravi organizacija izvajalka programa. Ta določi tudi vsebine odprtega dela programa. Obvezni sestavni del izvedbenega kurikula je osebni izobraževalni načrt udeležencev programa. Pripravi ga udeleženec v sodelovanju z učiteljem. Glede na ciljno skupino, ki ji je program namenjen, se lahko uporabljajo tudi individualne oblike poučevanja. Organizirane oblike se lahko kombinirajo s samostojnim učenjem ali učenjem ob konzultacijah, ki je namenjeno utrjevanju in poglabljanju pridobljenega znanja in spretnosti. Izvajalska organizacija zagotovi dva usposobljena učitelja, ki izvajata program sočasno. Oba učitelja izpeljujeta program v skladu z njegovimi standardi in v sodelovanju z izvajalsko organizacijo skrbita za pridobivanje udeležencev. V ta namen pripravljata ustrezne informacije, s programom seznanjata različne ustanove v svojem okolju ipd. Učitelja sta odgovorna za načrtovanje in kakovost izpeljave, izpeljavo usmerjata strokovno in organizacijsko ter skrbita za sodelovanje z drugimi partnerji programa (financerji, zunanjimi evalvatorji, strokovnimi nosilci programa, predstavniki lokalne skupnosti, javnih občil itn.). Za kakovostno izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev je najpomembnejše dobro poznavanje spreminjajočih se potreb in položaja ciljnih skupin v družbi, ki lahko sprožijo potrebo po prenavljanju programa. Posebnosti učiteljeve vloge v programih za razvijanje temeljnih zmožnosti so: poznati mora socialno-kulturni in ekonomski kontekst okolja, v katerem deluje; prenašati mora znanje in sooblikovati temeljne zmožnosti, vendar tudi nekatera splošna znanja o okolju – to udeležencu omogoči, da se vključi v družbeno in delovno življenje; čim bolj načrtuje svoje delo v sodelovanju z udeležencem. Omogočati mora 26 učenje, ki je kontekstualizirano, relevantno, reflektivno in analitično. Učitelj je obenem oblikovalec, pospeševalec, posrednik, inštruktor, ocenjevalec in organizator. Njegova vloga ni samo, da podpira učenje, temveč tudi to, da podpira in spremlja napredek. Mora poznati in razumeti skupnost, v kateri dela, in izrabiti dinamiko lokalnih omrežij ter partnerstva; njegovo strokovno znanje je zasnovano na veščinah in znanju, ki naj se prenese, na tehnikah prenosa, na veščinah, ki so povezane z družbeno in poklicno vključenostjo, na razumevanju potreb deležnikov (analiza potreb, umeščanje, sooblikovanje programov, medkulturno delo, upravljanje/uporaba razlike). Ob tem je treba posebej poudariti tudi potrebo po tem, da so strokovni delavci deležni sistematične skrbi za njihov profesionalni razvoj na tak način, da morejo razviti profesionalno identiteto učitelja v programu za razvoj pismenosti oziroma v programih za opolnomočenje ranljivih ciljnih skupin. Vloga učitelja in njegova usposobljenost za uspešno delo z ranljivimi skupinami sta odločilni za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja. Ker so to programi, v katere se vpisujejo odrasli udeleženci s primanjkljaji na področju temeljnih spretnosti, je priporočljivo, da organizacija, ki izpeljuje program, zagotovi še sodelovanje učitelja pomočnika, ki opravlja delo prostovoljsko (brezplačno). Kot učitelji pomočniki lahko sodelujejo posamezniki, ki že opravljajo osnovno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji ali osebno dopolnilno delo, študentje (lahko tudi za potrebe študijske prakse), dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, strokovnjaki s posameznih področij (etnologi, agronomi, agrarni ekonomisti ipd.) ali drugi prostovoljci (npr. upokojeni učitelji). 10.4 Viri za izvedbo programa Učno gradivo izbirajo učitelji. Pri izbiri in izdelavi učnega gradiva je treba upoštevati tale merila: obsegati mora v programu zajete vsebine; ustrezati mora sodobnim didaktičnim načelom; didaktično in metodično mora biti usklajeno s temeljnimi cilji programa. Priporočljivo je, da učno gradivo zajema tudi gradivo, ki ga pripravijo udeleženci sami, ki je iz njihovega ožjega življenjskega okolja in se nanaša na uresničevanje njihovih vsakdanjih potreb (npr. brošure o lokalnem okolju, znamenitostih, pomembnih osebnostih, stari zemljevidi, navodila, razni avtohtoni recepti). Priporočeni viri za izvedbo programa so navedeni v dodatku Literatura in viri za izvedbo programa. 10.5 Priporočeno število udeležencev Priporočeno število je udeležencev od 12 do 16. 10.6 Časovna razporeditev in organizacija izvedbe programa Glede na organizacijo izvedbe programa se lahko v skladu s programom porazdeli celotna vsota ur glede na potrebe učne skupine in posameznika, učno obliko in druge okoliščine, v katerih poteka izobraževanje. Praviloma se program izpelje v krajših sklopih (od 4 do 5 andragoških ur), večkrat na teden, v skupnem trajanju 3 mesecev. Pri tem se je treba prilagoditi času, ki ga imajo udeleženci na voljo. Letni čas izvedbe je pomemben dejavnik uspešnosti programa, najprimernejši letni čas je zimsko obdobje oziroma čas po končanih jesenskih opravilih in pred spomladansko setvijo. 27 10.7 Evalvacija programa Evalvacija programa je stalna strokovna naloga izbrane strokovne organizacije, ki je s svojimi strokovnimi in raziskovalnimi zmogljivostmi ter vsebino dela pristojna za opravljanje evalvacije . Metoda evalvacije naj izhaja iz strokovne presoje evalvacijskih ciljev in naj bo usmerjena v kvalitativne analize, ki so uveljavljene v izobraževanju. Pri izpeljavi programa bo potekala tudi sprotna notranja evalvacija učnih dosežkov, ki jo opravljajo udeleženci. 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV Zaradi narave programa in značilnosti ciljne odraslih manj izobraženih prebivalcev podeželja, ki se odločijo za program UŽU – IP, je priporočljivo, da imajo izvajalci specifična znanja s tehle področij: Poznavanje teoretskih temeljev in modelov za delo z ranljivimi skupinami odraslih; Poznavanje značilnosti ciljne skupine programa; Poznavanje izobraževalnih in drugih potreb ciljne skupine in ustrezno izvedbeno načrtovanje; Obvladovanje sodobnih andragoških metod za delo z ranljivimi skupinami odraslih; Poznavanje pomena temeljnih zmožnosti posameznika za življenjsko uspešnost na področju osebne izpolnitve, sodelovanja v družbi in konkurenčnosti in prožnosti v svetu dela; Usposobljenost za povezovanje razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti z življenjskimi področji po modelih izobraževanja ranljivih skupin. Priporoča se tudi, da učitelji obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa UŽU – IP. V S E B I N S K I S K L O P S T R O K O V N I Z N A N J E S P O D R O Č J A D E L A V E C visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj kulturoloških študij Samoiniciativnost in podjetnost visokošolskega izobraževanja ekonomija, organizacija, upravljanje, učitelj pedagogike, andragogike, socialne pedagogike, slovenistike ali matematike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj Sporazumevanje v kulturoloških študij maternem jeziku (jedrna pismenost) visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj pedagogike, razrednega pouka ali slovenistike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj Digitalna pismenost kulturoloških študij visokošolskega izobraževanja računalništva in informatike, učitelj pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali matematike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj kulturoloških študij Matematične zmožnosti visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj pedagogike ali matematike Odprti del programa določi izvajalec določi izvajalec določi izvajalec 28 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU Udeleženci dobijo ob koncu programa potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina. Potrdilo ima obvezno prilogo, v njej so navedena znanja in spretnosti, kadar je to smiselno, pa tudi izpeljani učni projekti. 29 Literatura in viri za izvedbo programa D E L O O P I S Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi Monografija Obrazi pismenosti prinaša razmislek o različnih vidikih pismenosti. Ljubljana: Andragoški pismenosti, ki jo avtorji in avtorice pogosto povezujejo s konceptom center Slovenije. družbene (ne)pravičnosti in družbeno ranljivih skupin. Teoretična ozadja prispevkov so različna, saj avtorji in avtorice razmišljajo s konceptualnimi aparati različnih strok (andragogike, sociologije, psihologije, socialnega dela, književnosti, jezikoslovja itn.). To jasno izriše pismenost kot kompleksen pojav, probleme, ki se porajajo na področju pismenosti, pa kot probleme, ki jih je treba obravnavati in reševati interdisciplinarno. Javrh, P., Možina, E., Kuran, M. (2010). Poročilo nacionalne evalvacije javnoveljavnih programov je povzetek Evalvacija javno veljavnih programov namena, ciljev in metodologije evalvacije ter najpomembnejših ugotovitev Usposabljanje za življenjsko obsežne evalvacije. Spoznanja in ugotovitve evalvacije so bili podlaga uspešnost (UŽU) in Temeljno za snovanje Monografije Obrazi pismenosti in pozneje za prenovo ter usposabljanje za učitelje v programih posodobitev javnoveljavnih programov. UŽU. [Elektronski vir]: povzetek zaključnega poročila. Elektronska knjiga. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Javrh, P. (ur.). (2018). Spretnosti Delo Spretnosti odraslih je pomembno za nadaljnji razmislek o rezultatih odraslih. [Elektronski vir]. 2., nacionalne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC pa tudi za uporabo teh recenzirana in dopolnjena izdaja. na makro in mikro ravni. Delo sestavlja 14 prispevkov avtoric in avtorjev, ki Ljubljana: Andragoški center osvetljujejo raznotere vidike in izbrane izseke podatkov raziskave Spretnosti Slovenije. odraslih – PIAAC ter zadnje interpretirajo, da bi našli pojasnila, zakaj je Slovenija dosegla podpovprečne rezultate. Monografija pokaže tudi, da so rezultati v izobraževalni politiki uporabni le, kadar so sad sodelovanja znanosti in stroke, saj le sodelovanje politike, znanosti in raziskovanja lahko uspešno »preseje« in razlaga rezultate ter oblikuje konstruktivna priporočila, ki bodo pomembna za nacionalni kontekst izobraževanja odraslih. Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti V priročni knjižici je na kratko in poljudno predstavljena metodologija odraslih: metodologija in rezultati raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, ki pomagajo razumeti rezultate – na kratko. Ljubljana: Andragoški raziskave. Uvrščenih je nekaj osnovnih rezultatov za Slovenijo in sodelujoče center Slovenije. države. Javrh, P. in Kuran, M. (ur.). Priročnik temelji na avtorskih prispevkih monografije Obrazi pismenosti, (2012). Temeljne zmožnosti odraslih: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih 2011 (Javrh). Posamezna poglavja so priročnik za učitelje. Ljubljana: izvlečki izvirnih prispevkov avtorjev. Pet poglavij so avtorji pripravili posebej Andragoški center Slovenije. za ta priročnik. Javrh, P. in Možina, E. (2016). Opisniki Knjižica predstavlja podrobne informacije o projektu in pomenu opisnikov temeljnih zmožnosti: priročna knjižica temeljnih zmožnosti. Poda metodološko zasnovo za opredeljevanje opisnikov z navodili. Ljubljana: Andragoški in predstavi nastajanje vsebin knjižic z opisniki temeljnih zmožnosti ter Center Slovenije. praktične namige za njihovo uporabo v didaktične namene. Pomeni teoretsko podkrepitev koncepta, ki se izraža v krajših knjižicah posamezne temeljne zmožnosti, namenjenih za uporabo v vsakodnevni praksi . Brezovar, D., Magajne, A., Šarc, Knjižica podrobno opisuje kompleksno temeljno zmožnost iz dveh S., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, S. in delov. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in Možina, E. (2016). Opisniki temeljne tehnologiji predstavlja sposobnost obvladovanja in uporabe matematičnega zmožnosti. Matematična kompetenca načina razmišljanja za reševanje mnogih težav v vsakdanjem življenju. in osnovne kompetence v znanosti Zajema sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov in tehnologiji. Ljubljana: Andragoški razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) in načinov predstavljanja Center Slovenije. (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice). Veldin Bednjanič, O., Brezovar, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti samoiniciativnost D., Chvatal, M., Fišer, L., Kušar, D., in podjetnost, ki pomeni uresničevanje posameznikovih zamisli, ki (Kdo?) Magajne, A., Olenik, D., Šarc, S., zajema ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost Šubic, J., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, Š. načrtovanja in vodenja projektov za doseganje konkretnega cilja. in Možina, E. (2016). Opisniki temeljne V pomoč bo posameznikom na delovnem mestu, pri razumevanju ozadja zmožnosti. Samoiniciativnost in samega dela in izrabi ponujenih priložnosti pa tudi v njihovem vsakdanjem podjetnost. Ljubljana: Andragoški življenju in družbi nasploh. Center Slovenije. 30 Veldin Bednjanič, O., Chvatal, Knjižica predstavlja temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem jeziku, ki M., Fišer, L., Olenik, D., Šubic, J., pomeni sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, čustev, dejstev Javrh, P., Kuran, M., Lenič Š. in in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) Možina, E. (2016). Opisniki temeljne ter jezikovno medsebojno delovanje na ustrezen in ustvarjalen način v vseh zmožnosti. Sporazumevanje družbenih in kulturnih okoliščinah, kot so izobraževanje in usposabljanje, v maternem jeziku. Ljubljana: delo, dom in prosti čas. Andragoški Center Slovenije. Kušar, D., Princes, T., Javrh, P., Knjižica podaja podrobne informacije o temeljni zmožnosti učenje učenja, Kuran, M., Lenič, Š.,in Možina, E. ki predstavlja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno (2013). Opisniki temeljne zmožnosti. učenje, skupaj z učinkovitim upravljanjem časa in informacij, individualno in v Učenje učenja [Elektronski skupinah. vir]. Ljubljana: Andragoški Center Ta knjižica bo bralcu v pomoč pri zavedanju lastnega učnega procesa Slovenije in potreb, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in sposobnosti premagovanja ovir za uspešno učenje. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, Knjižica prinaša podroben opis temeljne zmožnosti digitalna pismenost, K., Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, ki pomeni zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem L., Matavž, H., Rejec, P., Babič Ivaniš, svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij N., in Brecelj, V. (2018). Digitalna informacijske družbe na različnih področjih: pri delu, v prostem času pismenost [Elektronski vir]: opisniki in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je temeljne zmožnosti. Ljubljana: digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo Andragoški center Slovenije. digitalnih tehnologij pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti sporazumevanje K., Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, L., v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, ki zajema sposobnost podajanja Matavž, H., Rejec, P., Babič Ivaniš, N., in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega in Brecelj, V. (2018). Sporazumevanje razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah. Za zmožnost v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je nujno potrebno [Elektronski vir]: opisniki temeljne zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje temeljnega besednjaka in zmožnosti. 2., recenzirana in slovnice, zavest o primernih in v jeziku uveljavljenih oblikah najsplošnejših dopolnjena izdaja. Ljubljana: besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje Andragoški center Slovenije. nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno rabo jezikov . Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., Knjižica podrobno opisuje temeljno zmožnost socialne in državljanske Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., kompetence, ki na eni strani zajema družbeno oziroma socialno, na drugi pa Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem, državljansko perspektivo. Socialni del temeljne zmožnosti zajema osebnostni M., in Tamše, E. (2020). Socialne in in družben vidik in se nanaša na sposobnost posameznikovega razmisleka državljanske kompetence [Elektronski o sebi ter konstruktivnega sodelovanja z drugimi v medosebnih odnosih in vir]: opisniki temeljne zmožnosti. različnih socialnih okoljih. Državljanski del temeljne zmožnosti pa zaobjema Ljubljana: Andragoški center znanje, spretnosti in držo posameznika, da ravna kot odgovoren državljan, Slovenije. ki je dejaven v državljanskem in družbenem življenju. Pomembne prvine te temeljne zmožnosti so razvijanje zavesti o vrednotah, povezovanju ter zavedanju o raznolikosti in različnih kulturnih identitetah doma, v Evropi in svetu. Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., V knjižici je predstavljena temeljna zmožnost kulturna zavest in izražanje, Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., ki je v priporočilih Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem, navedena na zadnjem mestu, a zagotovo ne sodi med manj pomembne. M., in Tamše, E. (2020). Kulturna Še kako pomembna je za opolnomočenje posameznika, saj poudarja zavest in izražanje [Elektronski znanje, spretnosti in odnose, ki jih potrebuje za osebno izpolnitev in razvoj. vir]: opisniki temeljne zmožnosti. Posebno mesto zavzema pri razvoju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti, Ljubljana: Andragoški center izražanja lastnih zamisli, odgovornosti, občutka pripadnosti in vloge v družbi, Slovenije. medkulturnih spretnosti ter posameznikove identitete. 31 Serija izobraževalnih filmov Na poti Zbirko opisnikov temeljih zmožnosti dopolnjujejo izobraževalni filmi in zvočno do življenjske uspešnosti: https:// gradivo o temeljnih zmožnostih. Zbrani so v seriji Na poti do življenjske pismenost.acs.si/ uspešnosti. V vsakem filmu izbrani posameznik predstavi posamezno temeljno zmožnost s svojo zgodbo o tem, kako je imel v nekem trenutku Izobraževalni film Temeljna zmožnost življenja težave zaradi neke premalo razvite temeljne zmožnosti, in pot, Sporazumevanje v maternem jeziku kako jo je razvijal. Didaktično so filmi zasnovani tako, da jih učeči se in [Video]. YouTube. učitelji lahko preprosto uporabljajo. Gre za preizkušena praktična orodja, Izobraževalni film Temeljna zmožnost ki se jih lahko uporabi za začetno animiranje in procesno motiviranje Učenje učenja [Video]. YouTube. udeležencev izobraževanja iz različnih ranljivih skupin in za različne namene Izobraževalni film Temeljna zmožnost ter v različnih fazah izobraževalnega procesa: za samostojno individualno Samoiniciativnost in podjetnost učenje ali kot orodje za skupinsko delo in učenje, kot vajo za ogrevanje [Video]. YouTube. in zvečanje motiviranosti ali kot povzetek za ponavljanje. Filmi so zlasti Izobraževalni film Temeljna zmožnost primerni za odrasle, ki se soočajo z večjimi težavami pri tiskanih besedilih in Matematične kompetence in zato informacije lažje sprejemajo v večmedijski obliki. Poglavitna posebnost kompetence v znanosti in tehnologiji izobraževalnih filmov Na poti do življenjske uspešnosti je, da so osebne [Video]. YouTube. zgodbe predstavljene tako, da postopno odkrijejo univerzalne in prenosljive Izobraževalni film Temeljna zmožnost zakonitosti, ki jih gledalci z lahkoto prepoznajo, saj so podane zelo nazorno Digitalna pismenost [Video]. YouTube. in preprosto, kot osebna modrost. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti [Video]. YouTube. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Kulturna zavest in izražanje [Video]. YouTube. Zvočnica Samoiniciativnost in Zvočnica Samoiniciativnost in podjetnost je zgoščenka z didaktično učno podjetnost. vsebino za odrasle v obsegu 74 minut. Je pol dokumentarni avdio posnetek udeležencev programov za ranljive odrasle z dodanimi didaktičnimi prvinami. Obsega deloma avtentične izjave odraslih s podeželja, ki jim je z učenjem in izobraževanjem uspelo narediti vidne korake k izboljšanju te temeljne zmožnosti, deloma pa je dopolnjeno s strokovnimi komentarji in razlagami. Uspešna osebna izkušnja poslušalce motivira k razmišljanju o podjetnosti s čustvenim vživljanjem v izpovedano zgodbo. Zvočnica je prvo tovrstno učno gradivo, ki so ga strokovnjaki ACS izdelali z namenom, da bi bilo neposredno učno gradivo za najranljivejše skupine prebivalcev. Pripravljeni so tudi posamezni deli, ki jih je mogoče poslušati posebej . Zvočnici je dodana Priročna knjižica za poslušalce in Vložna knjižica za izobraževalce. bel 32 bel bel 33