PRAVILA MUZEJSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI
Ustanovitev Namen
1. člen
Prebivalci škofjeloškega območja in
njihovi prijatelji združujejo svoj interes
za pospeševanje domoznanstva na ozemlju
nekdanjega freisinškega loškega gospostva
v Muzejskem društvu, ki je bilo
ustanovljeno leta 1937 in ima sedež v
Škof ji Loki (v nadaljnjem besedilu; društvo).
Območje društvenega delovanja je geografsko
omejeno na ozemlje nekdanjega
loškega gospostva in obsega mesto Skofjo
Loko z okolico, del Sorskega polja.
Poljansko dolino in Selško dolino.
2. člen
Društvo dosega svoj namen s tem, da:
—• zbira in organizirano povezuje škofjeloške
občane, loške rojake in druge zainteresirane
osebe, ki želijo sodelovati pri
pospeševanju domoznanstva na loškem
ozemlju v zgodovinskem, zemljepisnem,
narodopisnem in prirodopisnem pogledu;
— prireja za društvene člane razgovore
o lastnih in tujih opazovanjih, ki zadevajo
poznavanje loškega ozemlja, prireja
poljudna in znanstvena predavanja,
ekskurzije, razstave in podobne ak
tivnosti;
311
— izdaja domoznanski zbornik Loški
razgledi ter druge znanstvene in poljudne
publikacije;
— sodeluje z Loškim muzejem in pristojnim
zgodovinskim arhivom pri zbiranju
in proučevanju narodopisnih,
prirodoslovnih, zgodovinskih in drugih
za ohranitev pomembnih predmetov oziroma
knjig in arhivalij ter jih daje obema
kulturnima zavodoma v hrambo in
uporabo;
— pospešuje v sodelovanju s pristojnim
zavodom za spomeniško varstvo
ohranitev zgodovinskih. arheoloških,
umetnostnih in narodopisnih spomenikov
ter prirodnih zanimivosti;
— vzdržuje zveze z delovnimi organizacijami
in z društvi, ki imajo soroden
namen.
Člani
3. člen
Društveni člani so redni, ustanovni in
častni.
Redni in ustanovni člani so lahko fizične
in pravne osebe. O njihovem sprejemu
v članstvo odloča društveni odbor.
Častni člani so lahko fizične osebe, ki
imajo izredne zasluge za delovanje društva
ali za znanstveno delo, ki je povezano
z namenom društvenega delovanja.
Častne člane voli občni zbor na predlog
društvenega odbora.
Pravice članov
4.. člen
Vsak društveni član ima pravico:
— obiskovati muzejske razstavne zbirke,
ne da bi plačal vstopnino, če le pokaže
člansko izkaznico, veljavno za tisto
leto;
— udeleževati se društvenih sestankov,
predavanj, izletov in drugih prireditev;
— sodelovati na društvenih občnih
zborih, razpravljati o društvenem delu,
dajati predloge ter voliti oziroma biti
izvoljen v društvene organe.
Dolžnosti članov
5. člen
Vsi člani so dolžni ravnati se po društvenih
pravilih in pospeševati društvene
namene.
Redni člani plačujejo letno članarino
in morajo biti naročniki Loških razgledov.
Ce je v družini več društvenih rednih
članov, mora biti naročnik vsaj eden
med njimi. Društveni odbor lahko posamezne
člane iz upravičenih razlogov
oprošča te obveznosti na njihovo prošnjo.
Ustanovni člani plačajo enkratno
ustanovnino. Višino ustanovnine določa
društveni občni zbor.
Častni člani imajo vse pravice rednih
članov, ne pa denarnih obveznosti.
Redni člani, ki so izvoljeni v društvene
organe, morajo zaupane jim naloge
vestno opravljati.
Prenehanje članstva
6. člen
Članstvo preneha z izstopom iz dru^
štva, s smrtjo ali z izključitvijo.
Izstop iz članstva je treba sporočiti
društvenemu odboru. Kdor nad eno leto
dolguje članarino in je ne plača na dvakratni
pismeni opomin, se po sklepu
društvenega odbora izbriše iz članstva.
Člana, ki se je hudo pregrešil proti
ugledu ali bistvenim namenom društvenega
delovanja, sme društveni odbor izključiti.
Proti izključitvi je dopustna pritožba
na občni zbor, ki dokončno odloča.
Organizacija društvenega delovanja
7. člen
Stalni organi za opravljanje društvenih
poslov so: občni zbor, društveni odbor in
nadzorni odbor.
Po potrebi in možnostih ustanavlja
društvo pododbore, ki na svojem območju
delujejo za namen društva in skrbijo
za lokalne muzejske zbirke. Pododbori
so pravne osebe in imajo svoja pravila,
ki jih po soglasju društvenega odbora
sprejme občni zbor pododbora.
Občni zbor
8. člen
Občni zbor društvenih članov je najvišji
organ društva-
Redni občni zbor se sestane vsako drugo
leto.
Pravico do sodelovanja in odločanja
na občnem zboru imajo vsi redni in častni
člani društva.
O kraju in času občnega zbora obvesti
društveni odbor člane vsaj 8 dni pred
določenim datumom s posebnimi vabili.
Samostojni predlogi, namenjeni za
občni zbor. se morajo vložiti najmanj 5
dni pred občnim zborom pri društvenem
odboru s pismeno obrazložitvijo. Ce se to
ni zgodilo, sme občni zbor sicer razpravljati
o predlogu, sklepati pa le, če se za
312
to izreče dvotretjinska večina vseh navzočih.
Občni zbor vodi delovno predsedstvo.
V pristojnost občnega zbora spada zlasti:
— poročilo o delu društvenega odbora,
društvenih pododborov in nadzornega
odbora.
— volitve društvenega odbora in nadzornega
odbora,
— sklepanje o predlogih, ki se tičejo
društvenih zadev, spremembe pravil in
razdružitve,
— sklepanje o pritožbah zoper izključitev
iz članstva.
— odsvojitev ali obremenitev društvene
lastnine,
— določanje letne članarine in ustanovnine.
Občni zbor je sklepčen, če je navzoča
vsaj ena tretjina članov. Ce ob napovedanem
času to število ni doseženo, je
občni zbor po preteku 15 minut sklepčen
ob navzočnosti prisotnih članov, vendar
ne more sklepati o odsvojitvi aH obremenitvi
društvene lastnine in o razdružitvi.
Na občnem zboru se sklepa, razen o
spremembi pravil in o razdružitvi, z navadno
večino navzočih članov. Volitve
društvenega odbora in nadzornega odbora
se vršijo tajno z listki. Na predlog,
ki ga podpre večina navzočih, se glasuje
lahko tudi javno z dviganjem rok.
Društveni odbor sme sklicati izredni
občni zbor, kadar oceni, da je to potrebno
za delovanje društva. Društveni odbor
mora sklicati izredni občni zbor, če
to z utemeljenim predlogom zahteva najmanj
ena četrtina rednih članov.
Društveni odbor
9. člen
Društveni odbor vodi društvo v času
med dvema občnima zboroma.
Društveni odbor sestavljajo voljeni člani
in delegati.
Občni zbor izvoli predsednika in 8 članov,
izmed katerih se konstituira vodstvo
odbora (podpredsednik, tajnik, blagajnik,
gospodar, urednik in morebitni
drugi funkcionarji).
V društveni odbor pošljejo svoje delegate:
občinska organizacija Socialistične
zveze delovnega ljudstva, občinska organizacija
Zveze združenj borcev NOV.
društveni pododbori, pristojni zavod za
spomeniško varstvo in občinska turistična
zveza. Upravnik Loškega muzeja in
vodja loškega zgodovinskega arhiva sta
člana odbora po svojem službenem položaju.
Za odbornika, ki brez opravičila trikrat
ne pride na sejo. se smatra, da je odstopil.
V takšnem primeru ali če je odbornik
stalno zadržan oziroma če izstopi
iz odbora, kooptira odbor namestnika de
prihodnjega občnega zbora.
Odbor sklepa in odloča o vseh društvenih
zadevah, ki niso v pristojnosti
občnega zbora. Odbor veljavno odloča na
sejah ob prisotnosti večine svojih članov.
Da sklep obvelja, se mora zanj izreči večina
navzočih odbornikov. Zoper sklepe
odbora je dopustna pritožba na občni
zbor.
Predsednik in drugi odborniki
10. člen
Predsednika voli občni zbor, drugi odborniki
pa si porazdelijo funkcije na prvi
seji društvenega odbora.
Predsednik vodi odborove seje in je
odgovoren za izvrševanje sklepov. Predsednik
zastopa društvo in podpisuje društvene
dokumente, lahko pa v posameznih
primerih za to pooblasti drugega odborovega
funkcionarja. Kadar je predsednik
zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
Tajnik vodi administrativno in organizacijsko
poslovanje društva.
Blagajnik vodi finančno in materialno
poslovanje društva.
Gospodar skrbi za društveno imovino
in za predmete, ki so izročeni društvu v
hrambo.
Urednik skrbi za redno izhajanje društvenega
zbornika Loški razgledi.
Loški razgledi
Člen 11
Društvo izdaja domoznanski zbornik
Loški razgledi, ki izhaja enkrat na leto,
in sicer ob občinskem prazniku občine
Škof j a Loka.
Loški razgledi prinašajo znanstvene,
poljudne in leposlovne prispevke, ki obravnavajo
zgodovinsko, kulturnozgodovinsko,
zemljepisno, prirodopisno, narodopisno,
gospodarsko in drugo družbeno
dogajanje na ozemlju nekdanjega loškega
gospostva v preteklosti in v sedanjosti.
Namenjeni so pospeševanju domoznanskega
raziskovanja na tem območju
ter poglobljenemu seznanjanju društvenih
članov, naročnikov in drugih bralcev
z dogajanjem na loškem ozemlju.
313
Zbornik ureja uredniški odbor, ki ga
določi društveni odbor.
Izhajanje zbornika spremlja, usmerja
in nadzoruje družbeni organ upravljanja,
ki ga sestavljajo delegati občinske
organizacije SZDL, občinske organizacije
ZZB NOV, Loškega muzeja, oddelka zgodovinskega
arhiva in zavoda za spomeniško
varstvo ter 5 članov uredniškega
odbora.
Nadzorni odbor
Člen 12'
Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani, ki
jih izvoli občni zbor.
CIani nadzornega odbora pregledujejo
med poslovno dobo. zlasti pred občnim
zborom blagajniške in druge društvene
poslovne knjige, poročajo občnemu zboru
o odborovem in zlasti o blagajniškem
poslovanju, predlagajo razrešitev društvenega
odbora in dajejo nasvete za izboljšanje
društvenega poslovanja. Člani
nadzornega odbora imajo pravico udeleževati
se sej društvenega odbora.
Po naročilu društvenega odbora in po
dogovoru s pododbori pregledujejo člani
nadzornega odbora tudi poslovanje pododborov.
Javnost dela
Člen 13
Delo vseh društvenih organov je javno.
Za stike z javnostjo je pooblaščen
predsednik oziroma član odbora, ki ga
on določi.
Vse društvene prireditve so poleg
društvenih članov dostopne tudi vsem delovnim
ljudem in občanom.
Medsebojna razmerja
Clon 14
Društvo se preko delegatov povezuje
s temeljnimi organizacijami združenega
dela. krajevnimi skupnostmi, kulturno in
izobraževalno skupnostjo in občinsko
skupščino.
Društvo se zlasti povezuje z Loškim
muzejem kot njegov posvetovalni organ
pri organiziranju in poslovanju muzejske
dejavnosti na svojem območju., S
podobnim namenom in cilji se povezuje
tudi z zavodi, ki na tem območju opravljajo
arhivsko in spomeniškovarstveno
dejavnost.
Društvo je v stalni povezavi z Zgodovinskim
društvom Slovenije v Ljubljani
kot njegova podružnica in kolektivni
član. Na njegova zborovanja in prireditve
pošilja svojega zastopnika. Zastopnik
Zgodovinskega društva ima pravico
prisostvovati občnim zborom in
vsem društvenim prireditvam.
Društvo se povezuje s sorodnimi strokovnimi
društvi doma in v tujini.
Finančna sredstva
Člen 15
Društvena finančna sredstva so: članarina,
ustanovnina. lastni dohodki, dotacija
kulturne skupnosti, podpore, darila,
volila itd.
Višino letne članarine in ustanovnine
določa občni zbor.
Razsodišče
Člen 16
Spore, ki izvirajo iz društvenega delovanja
in razmerij, poravnava razsodišče,
v katero si izvoli vsaka sporna stranka
izmed članov po enega razsodnika,
ta dva pa si izbereta tretjega člana za
predsednika. Ce se izvoljena razsodnika
ne moreta zediniti o osebi predsednika,
je le-ta izmed predlaganih kandidatov
določen z žrebom.
Razsodišče sklepa z večino glasov. Proti
odločitvi razsodišča ni pritožbe.
Sprememba pravil
Clen 17
Spremembo pravil sme predlagati vsak
društveni član. Utemeljeni predlogi, ki
jih podpira najmanj četrtina društvenih
članov, se predložijo društvenemu odboru,
da se o njih posvetuje in jih uvrsti
na dnevni red prihodnjega občnega
zbora.
Sklep o spremembi pravil velja, če
glasujeta zanj vsaj dve tretjini članov,
ki so navzoči.
Prenehanje društva
Clen 18
Prostovoljni razhod društva sme skleniti
samo v ta namen sklicani občni zbor,
na katerem mora biti navzočih vsaj dve
tretjini vseh članov. Ti o razpustu društva
veljavno sklepajo z dvotretjinsko
večino.
Ce društvo preneha delovati, upravlja
njegovo premoženje kulturna skupnost v
flkofji Loki. ki prevzame dolžnost, da
čimprej obnovi delovanje društva.
314