Poštnina ptaeaiia v jjutovini LETO II. k k Koper, petek 30. oktobra 1953 posamezna Številka io din ¡¡¡¡¡Ni V .. jN > si-: ........ : : - - ^MmmSm^^mMa'-... „...................................:-:.:■.•■,:.■..,■.. :■■:.■:•:■■.: wm. ,••. .. -. V V« '-V.. . . . . . ■ i t nim . ... ^«IžMii...........................................«.. S ^ " /J i i * . v../,^-;/ ■ v Skedenj - slovensko delavsko predmestje Trsta Maša pljuča »Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa njena pljuča«. Tako je zapisal Ivan Cankar, tako čuti vsak Slovenec, vsak Jugoslovan. »Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna samostojna, demokratična Jugoslavija nemogoča«. Tako je predaval Ivan Cankar tržaškemu delavstvu med prvo svetovno vojnro. S tem je izrazil pravzaprav le mnenje, ki je zakoreninjeno v našem ljudstvu ves čas boja za samostojnost. Italijanski jx>litiki in voditelji boja za zedinjanje. Italije sn prav tako zapisali, da Trst ne spada k Italiji, da bi Trst pod Italijo propadel. To so mnenja, so pravzaprav izrazi treznega razuma in ljudske razsodnosti. Prišlo pa je vmes italijansko spletkarstvo, italijanski pohlep, imperializem. Razum je od povedal, nastopilo ie gluho in brezobzirno računanje. Pri.a izbruhom puhle napetosti italijanskega šovinizma, imperializma, divjanja, terorja in ropanja je bil naš narod dolga desetletja. Priča temu srno dan^s mi• V kopici mnenj, predlogov ir. sploh propagandne in politične aktivnosti okrog Trsta in glede pravilne. rešitve tržaškega vprašanja se človek danes sprašuje že, kje je zdrava pamet in kje je najosnovnejši človeški čut za pravico, za napredek. za človeško dostojanstvo. Gibala raznih predlagateljev i« politikov v svetu so dokaj različna. Nacionalni, politični, gospodarski, strateški, in drugi ¡razlogi so našli svoje zagovornike. Nam, ki živimo od samega začetka zamotavanj okrog Trsta je. jasno le eno: naravni razlog je. pri tem odločujoč, vse ostalo se mora temu podrediti. Namesto, da bi reševali stvari pri repu, naj jfo vendar enkrat začnejo reševati pri glavi. Trst je in mora ostati jugo-slovanski, ker je sestavni, prirodni del, ud jugoslovanskega telesa. Tega dejstva se ne morejo zavedati tujci, ki bi hoteli deliti »pravico«. in na tuj račun uresničiti svoje klavrne namere. To dejstvo je s krvavimi črkami zapisano v našem ljudskem izročilu. Vsak Slovenec čuti pravico na Trst, čuti, da je to del slovenske in jugoslovanske državne skupnosti. Prav zato je nemoralno .vsako početje, kt to naravno pravico krati, pa naj bo to od strani naših sovražnikov, zaveznikov (tli naj je taka misel naslai zatočišča med samimi TržačanL Trst je last vse jugoslovanske skupnosti in ne more nikdar biti samo last nekaterih Tržačanov, ki hočejo živeti »pod streho enoa. Edino na ta način hi la.'iko Trst z izjemnim položajem, ki ga ima glede na italijanskega soseda, bi* vez med dvema državama, ki se gospodarsko dopolnjujeta. Druge rešitve »tržaškega vpra-sanjan ni, ker ne bi bila pravična. S krvjo in znojem zapisano ljudsko izročilo je našlo prave tolmače med voditelji naše svobodne domovine. Njim gre naše zaupanje in vera r prihodnost ne. bo omajana in ne bo razočaranj. Naše bralce opozarjamo, da smo današnji številki pritožili posebno prilogo s člankom Edvarda Kardelja »Trst in jugoslovansko-italijanski odnosi«. Odločne besede Djilosa, Ronkovičo in Pijade na nedeljskih volilnih zborovonjih: liMif ni lin® pipiiiiip SMlMiiifeiini impiriilimi Dan Združenih narodov V vsej Jugoslaviji smo flavnostno prebavili Dan Združenih narodov. V Beogradu je na slavnostni akademiji govoril podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler. V svojem referatu je očrtal pamem ustanovitve te svetovne organizacije, poudaril napore, ki jih je bilo treba za oouvanje lete in njeno nadaljnjo krepitev teT poudaril zvestobo Jugoslavije načelom ustanovne listine OZtN. V Ljubljani je na slavnosti govo<-ril dir, Jože Potrč. Na koncu prešla^ ve so udeleženci poslali OZN resolu*. cijo, v kateri pravijo med drugim, da se bodo vztrajno borili proti enostranskim diktatom velikih eil v škodo malih, ker je ta boj za ahra». nitev tisrtih načel, brez katerih Združenj narodi ne bi bili več organizacija enakopravnih narodov. Praivtkotno visoko poslopje na le:vi v ospredju je sedež glavnega tajništva Združenih, narodov. Pred njim bolj na desna je stavba za konference in v poslopju za njim. na desno ie velika dvorana za £lavne skupščine Združenih narodov. Franriija še tako močna na Daljnjem vzhodu, da bi nadalje utegnila ohraniti svoje pozicije v tem predelu sveta. PALESTINSKA PRAVDA Pred Varnostnim svetom $0 te dni razpravljal; o Palestini. Sirija se je pritožila proti Izraelu. Povod za to pritožbo je bil -vpad Izraelcev na jordansko ozemlje, kjer so popolnoma, uničili va« Kibije in njene pre-hivalce. To dejstvo pa je bil le povod. Ozadje sporra je treba vsekakor iskaiti drugje. Za vpliv na Srednjem vzhodu se danes borijo kar tri države. Izzivanje sporov gre v račun tej ali oni državi. Posebno pa med arabskimi deželami ni težko zanetiti spora, ker verski fanatize.n% Arabcev in njihov odpor proti Se*, mitom je kot nalašč za tuje abrvašče,. vain-e službe in ribariti v kalnem na .tujih tleh. se je velikim vedno gpla^. čalc. POPLAVE V ITALIJI Tudi lotos je Italija prizorišče ve-, likanskih poplav. H-udo deževje je-prejšnji telden povzročilo poplavev Pose.lmo veliko škod« je utrpela Ka^ 1-abrija. Tudi v Poidižiu so v-skrbeh, da se ne bi ponovile poplav ve »2 lanskega leta. V Slovenski Besneči ji je deževje napravilo veliko škode in je še vedno nevarnost no>-vih popiiiv. Med drugim javljajo, da sta utonila dva vojaka, ki pripadata vojski ob naši meji. je pririoclnosf V nedeljo je bila po vsej državi Vtrsta velikih predvolilnih zborovanj, ma katerili so govorili tuli najvidnejši državni politični voditelji. Talko je v Beogradu govoril Aleksander Rankovič, v Titogradu Milovan Djilas, v Ohridu Maša Pijade, v Postojni Vcljko Vlahovie itd. Vsi govorniki so poudarili, da bo jugoslovanska vi »d a tudi v prihodnje budno •spremljala dogodke in ne bo dovolila nol>cnih novih spletk, pa naj bi prihajale od katerokoli strani. Samo sprememba značaja ¡ti vsebine sklepa 8. oktobra lahko privede do konstruktivnega razvoja. Na zborovanju v Beogradu je Ale-ilcsande.r Rankovič najprej obravnaval zgodovino 'tržaškega vprašanja, tflato pa je prešel na položaj v sedanj ji fazi. »Z napori in odločnostjo naših narodov — je dejal — se nuni jc posrečilo odgoditi znani sklep o izročitvi cone A Italiji. To potrjuje tudi sam komunike treh zunanjih ministrov Amerike, Francije in Anglije, ki je sicer n(določen in me-■jglen, vendar pa nedvoumno predvi-deva nadaljnja pogajanja. Kar zadeva nas. smo bili vedno pripravljeni, ne na prazne razgovore, temveč ma stvarno i>knnje možne in naravne rešitve. Ta rešitev pa nikakor ne more biti vrnitev na mirovno pogodil«, ker bi ustrezala samo tistim, ki Ihi radi, da bi problem Tirsta še nadalje visel v zraku in da bi bil zme. iraj sredstvo za pritisk na nas ter za snovanje zunanjepolitičnih kombinacij na tem področju.« Potom ko je poudaril, da Italijani že od nekdaj uveljavljajo politiko izsiljevanja, da v obravnavanju svojih notranjih težav ne poznajo gesla: »z lastnimi silami«, marveč jih i&iušajo reševati na ra&in drugih narodov, je tovariš Rankovič dejal, da iz sedanjega položaja mi možno najti zadovoljivega izhoda 7. nekakšnim »sfriziranim« sklopom z dne 8. oktobra, marveč izključno r. enakopravnim sporazumom, Jugoslavija je pokazala dovolj dobre volje, da bi «lajšala pot k tržaškemu sjHirazumu. Odgovornost je zdaj stoodstotno na drugi strani. Tudi v Ohridu je tržaško vprašanje obširno obravnaval Moša Pijade. Dejal ie, da so zdaj diplomatski razgovori med Anglijo, Ameriko, Francijo, Italijo in Jugoslavijo in da se ¡bliža 2. november, ko so sklicali sejo Varnostnega sveta v zvezi s sovjetskim predlogom o tržaškem vprašanju. »Mi sedaj ne vemo -— je dejal Pijade — kako se razvijajo ttl •diplomatski .razgovori, ki naj bi bili < Italijanski iredentističiii krogi dostikrat gnjavijo in so dolgočasni, ker ponavljajo zmeraj isto Storijo kot siten pijance v gostilni. Sedaj ko imajo priti italijanski fi-oancarj; v Trst. širijo letake pisane v Slabi slovenščini, kako lepo se bodo imeli Slovenci pod Italijo in kako obrajtan bo slovenski jezik. Leta 3918 so ti iredentističiii ptiči žvrgo- zaključeni do 2. novembra. Tudi nimamo informacij, ali bodo uspešno zaključeni, to se pravi, ali bodo zaščitene koristi naših narodov in ali se bomo ognili reševanju tega problema na drugačen, ne pa na miroljuben način. Če so nekateri zahodni politiki pozabili, narodj Jugoslavije, niso pozabili, da so se Italijan; med drugo svetovno vojno polastili širokega jjodročja, vse naše jadranske obale, Albanije in Grčije, da so povsod nastopali proti balkanskim narodom ■kot okupatorji. Zato Trsta kot odskočne deske za prodiranje Italije aia Balkan ne bi smeli prepustita Italiji. In zato ji ga tudi ne smejo vrniti. Vladi zahodnih dežel nista samo žrtvovali zaveznika, marveč tudi samo mesto Trst, za katero pomen,! vrnitev pod italijansko suverenost dokončni pogin kot pristanišča. Naši narodi lahko zdaj mirno, dasi zaskrbljeno, čakajo, kakšen bo konec pogajanj. Tisti, ki hočejo kupiti Italijo za evrosko ohramtbo skupnost, pozabljajo na močno obrambo skupnost proti agresiji, v kateri ima Jugoslavija že sama zelo pomembno vlogo, še bolj pa v prijateljstvu s Turčijo in Grčijo v balkanskem paktu«. VPRAŠANJE TRSTA Kaže, da je vprašanje okrog Trsta prešlo na diplomatsko bojišče 111 javnost ve le malo, kaj se dogaja za kulisami. Iz glavnih mest zapadnih dežel prihajajo razna poročila, a po večini so le ugibanja. Konkretnega se ni dogodilo še nič in tudi ne verjamemo, da ima zahodna diploma eija kaj pripravljenega za prihodnje dni. Izjave, ki prihajajo z Za pada so vedno enake. Amerikanci pravijo, da so -poskušali s tako rešitvijo dokončno pomiriti Italijo in Jugoslavijo. Istočasno pa trdijo, da ni še dokončno določen datum izvedbe sklepa z dne 8. oktobra. Ameriški zunanji minister je na tiskovni konferenci izjavil, da bo prišlo verjet/no do konference petih še pred uresničitvijo znanega sklepa. To vsekakor pomeni, da so se ušteli in to pošteno, ker niso računali na jugo- leli isto pesem in lepili po vseh plotovih velikanske plakate, v katerih vso nam obljubljali tako svobodo in blagostanje- o katerem se nam pod Avstrijo še sanjalo ni. In res so V Titogradu pa je tov. Milovan Djilas dejal v zvezi s tržaškim vprašanjem mod drugim naslednje: xNli se moramo odločiti, ali za to, da se upremo vsiljenemu sklepu, torej da ubranimo pravice Jugoslavije kot neodvisne dežele., da ne sprejmemo vsiljene tuje volje in me.šetar-jenja na svoj račun, ali pa poklekniti in s tem odpreti naša vrata lačni rimski volkulji ter igri velesil, na naš račun. Mi hočemo sporazum, mi hooemo pogajanja, toda brez poffo-jev, izsiljevanja in diktata, mi hočemo to na enakopravni podlagi. Samovoljni sklep pa je hkrati sprani 1 Veliko Britanijo in ZDA v nemogoč položaj, da i silo, z orožjem ščiti ta italijanski imperializem. Težiko si mislimo, kako bi mogli prepričati, denimo Angleže, da bi sc morali borili celo proti Jugoslovanom, da bi zagotovili italijanskemu imperializmu vkorakaiije v cono A. In prav tako daleč so spravili odnose: ali-ali, čeprav se mi nočemo boriti nroti zahodnim demokracijam. Ponavljam, mi hočemo sodelovanje in sporazum, hočemo pa tudi, da se Zahod odreče drktaitu, da Se odreče reševanju brez nas in izključno v našo škodo. Hočemo konec politike popuščanja italijanskemu imperializmu.« slovanske narode. To je deJaii umik. ki ga pa nočejo odkrito priznati, ker s eboiijo reakcije v Italiji. Italijansko vlado so namreč poskušali rešiti na v«e načine, in bi nenaden preK.kret imel precejšnje posledice v Italiji. Jugoslovanski odločen nastop proti koncesijam italijanskemu imperializmu je na vsak način napravil na Zapadu močan vtis. FRANCIJA IN INDOKITAJSKA Indokitajske države se zadnje čase zavzemajo za popolno neodvisnost od Francije. Ofenziva proti Ho Si Minhu je pokazala, da Franeija ne bo mogla obdržati še v prihodnje vpliva nad indokitajskimi državami. Francija se umika na tem področju Ameriki. Francozi poskušajo na vse načine najti zadovoljivo rešitev norih predJogov Bao Daieve vlade glede neodvisnosti Vietmana, Kanih od-že in Laosa. Vprašanje je, če je nam prinesli tako »svobodo in blagostanje«, da se nam res ni sanjalo, da kaj takega sploh more obstajati na svetu. Ko so pripluli na jesen 1918 italijanski mornarji na tržaške mole, so ostali naši ljudje— domačini Slovenci in Italijani še celo zimo v služihi, šele na pomlad 1919 so odpustili na tisoče naših ljudi pri železnici, pri splošnih skladiščih, pri finamci, na komisarialih pri občini, povsod, kjer se je kaj dalo odpuščati Sedaj pa je narobe še huje, niso še prišli in že pri sami vesti o njihovem prihodu letijo v Trstu tisoči iz služb na cesto. Le kaj bo, ko zares pridp.jo v Trst! Zapravili so tržaško floto, pokvarili ves pomorski promet Trsta, ki ie bil svetovna hika in sedaj nekaj čenčajo, da bodc¡~ *aoatt»e par ín3?e»an«.e,3i ritiaa«» Beas>33ftrlosto ali'iaflaéaia fiel prote alívo,•"■itenatc «oapotte le polllictijcrgeclíxerebfc» 1 iallUa 5 i.ctr«M,e ch.? ladie-.r^^ " ir; - .-cr.uí. ute flol conto,rol I« oro Iibt>r«.í •#«J;oltfc«lone quost'ui-lae.ucitfc <5 ^uiráto a» tra,«-..« ca$lo»« p«r tnxevfwz.» '. «ii íü^lao :4.«.ti ul- : ■•'A : :: ' ; i • . "-'■' Mpái^cí '.•• v¿íaía'oe . g ¿gal ü r.&¿i*r¡al ■ ' «oal 48terrt.tortr.Xe, che, sonsa ceaváre. ' i pericoW di <;plt>a'.v3, ic r.:lXlž%r»;, ' V.- ñXl'oyt.^. ¿ 'Itelfajila fc'zlor.g dflio iarw ,. ' v I TRSTU VSTHJH UTO JERHEi... Ras je —- vstaja hlapec Jernej, listi, ki je ne samo štiridesef, temveč več sto let garal in se potil xa tuje gospodarje, sam pa od tega garanja ni imel drugega kot golo življenje. Kaj vse je delal, kaj vse je v Trstu, zgradil hlapec Jernej? Zadostuje en sam pogled z Opčin, pa je njegovo del o vidno kot na dlani. Gradil in dogradil je Trst! Pod pridnostjo njegovih rok je Trst rasel v širino in dolžino ob obali. Pol-krožni zaliv pod kamenitim Krasom je iz leta v leto spreminjal lice. Tržaški hlapec Jernej je zgradil hiše, vile. palače, otele, tovarne, pristanišče in od vsega tega ni imel — nič. Težko mu jé bilo, ko je na svoji koži občutil krivico in »pravico«, ki so mu jo skozi stoletja delili tuji. gospodarji. Včasih je na skrivaj pomislil: »Mogoče bo kdaj kaj od tega. kar gradim, tudi moje.«. Ta skrita misel pa je skozi stoletja ostala samo lepa želja. Edina pravica, ki jo je imel, je bila — delo. na še to ne vedno. Blesteče te prožne hrbte zadevali težke vreče ... Nikoli! Naj to opravlja hlapec. TRŽAŠKI HLAPEC JERNEJ PRISLUHNE... Šestega septembra 1930 je črni »gospodar« iz Rima ukazal ustreliti na Bazovici — štiri mlade, hlapce Jerneje. — Bidovca, Marušica, Va-lenčiča in Miloša. Zakaj? Ustrašil se je bil odločnosti, s katero so začeli govoriti, da so tu gospodarji oni in ljudstvo, kateremu pripadajo. Ko so počili streli, ko so. krogle prebile štiri mladq sfea in odprle pot vročemu studencu in je mlado kri popila kraška zemlja, je tržaški hlapec Jernej prisluhnil: Ura obračuna z dosedanjimi gospodarji prihaja. Pripravi, se! In se je začel pripravljati. Borbeno geslo: Smrt fašizmu — svobodo narodu, ki je leta 1941 priplulo čez Kras, je takoj vzel za svoje. Zadnje dni aprila 1945 je pokazal, da hoče biti sam gospodar v svoji hiši. Kratko je bilo njegovo gospodar-jen je. Prišli so tujci z Zapa-do ob vodnjaku zgradili visok zid. da živina ne bo mogla več udirati k vodnjaku, v bližini pa bodo uredili prostor za pralnico. Tej dobri odločitvi vaše a no v j-* treba dati priznanje, saj bodo tako izboljšali zdravstvene pogoje in prišli do dobre in zdrave pitne votle. M. Gojak SVET PRI STUDIJSKI KNJIŽNICI V Postojni je razpravljal o delovanju v zadnjih treh meseoih. Sestavljen je bil pregled vseh pisateljev ¡n kulturnih delavcev, ki so bili rojeni na Pojstnjnskem in seznam njihovih del. Studijska knjižnica ima izdelan seznam del, ki jih je natisnila Šoborjeva tiskarna v Postojni, ki je delala do leta 1947. Svet je izdelal tudi načrt za dobo do 31. deeemhra tekočega leta. Načrt predvideva nove naloge, ki bodo pripomogle k izpopolnitvi. Svetu za prosveto in kulturo so predlagali nastavitev bibliotekarja, ki naj bi pomagal pri delu tovarišu Erženu. Ta vodi študijsko knjižnico že od leta 1918. ko je bila ustanovljena. L. B. Predvolilne naloge komunistov (Nadaljevanje s 3. strani) čakuje prekrižanih rok pomoči »od zgoraj«! Ob uspehih, ki smo jih v socializmu dosegli na drugih področjih našega gospodarstva, kmeta ne ho težko prepričati, da so pri nai dane možnosti tudi za izboljšanje kmetijstva. Namesto z najeto živino naj mu orje zemljo traktor, ki ho opravil to delo hitreje in ceneje. Organizirati je treba sodobno urejene vinske kleti za sortiranje in šolanje vina. Zgraditi sadne sušilnice, izboljšati živinorejo, s skupnimi napori urediti sadovnjake in tako dalje. Na volilnih sestankih je bila dobra priložnost, da hi se komunisti z ljudmi o vsem tem pogovorili. Razumljivo je. da je tržaško vprašanje v teh dneh potisnilo nekoliko v ozadje obravnavanje drugih problemov, k; pa jih zato nikakor ne sm-mo podcenjevati. Vprašanja, ki zadevajo našo notranjo ureditev spričo novega volilnega zakona, niso nič manj važna kakor zunanjepolitična Vprašanja. Sele tedaj, ko bomo temeljito «hvladaji svojo notranjo problematiko. bomo pravilno doumeli gospodarski, politični in etnični pomen naše borbe za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Trst je po,tal mednarodni problem. Z našim odločnim nastopom za pravilno re.šite-v tega problema smo v živo zadeli vprašanje odnosov velikih sil do malih narodov na svetu. Tako smo postali vest človeštva, ki terja dokončni obračun z imperialisti ne *amo v Rimu, marveč tudi v Londonu, shingtonu ¡n Moskvi. Moskva protestira zoper kršitev mirovne pogodite, ker bi rada obdržala svoj uzurpator-ski prestiž v tem delu Evrope in Trst z njegovim ozemljem »podarila« svojim agentom Togliattijevega kalibra. Angloamerikanei pa hi za svoj raiiin želeli osrečiti svojo imperialistično prostitutko Italijo h Trstom. V tem je bistvo diplomatskih mahinae.ij te čedne dražbe. Italijani predlagajo umik čet z meje, da bi se nemoteno polastili civilne oblasti v Trstu. Tito je sprevidel tudi to lo-kavost in .povedal, da bomo tudi to ukano smatrali za agresivno dejanje. Dokler ne bo tržaško vprašanje rešeno v duhu naših pravičnih predlogov. smo in ostanemo pripravljeni. Dovolj je bilo mešetarjenja z uašim ozemljem, dovolj zasužnjevanja! Zgodovina naših narodov je krenila na nova pota. Nikomur več ne bomo hl.ipeevali! Pravice malih narodov brani nova epolia družbene ureditve. In v te pravice ne bodo mogle več posegati imperialistične tipalke izkoriščevalskih zavojevalcev. 2. J. 40 MLADIH LJUDI IMA BESEDO •10 mladih ljudi — obveznikov prcdvojaš.ke vzgoje iz bovške občine je nedavno iprebilo deset dni v prijazni .podiplaninski vasici Člezsoči. Svoja redna ipredavanja predvojaške vgoje so zamenjali z vojaškim življenjem in dokazali, -da se lahko tudi v kratkem času z dobro voljo zelo mnogo naredi. Mladina ene najzapadnejših občin v Jugoslaviji se ie že prvi dan resno lotila dela. Zgradili so novo igrišče za odbojko, postavili drog in zastavo, markirali relacije za .tc-k na 100 metrov, maskirali iprostor za skok v daljino in očistilj prostor okrog taborišča. Seveda so opravili še polno drugih drobnih del, ki jih v taborišču nikoli ne zmanjka. Med mladinci je vladalo tovarištvo, ne glede na starost in izobrazbo. Disciplina je bila vojaška, pa tudi na počitek niso pozabili. 'Na ta-borenju so imeli štiri zanimiva predavanja, in sicer o bližnjih volitvah. o sedanji politični situaciji v svetu, o gospodarski (politiki naše države in o Prešernu. Obiskali so tudi dve kino predstavi. Mladinec Maseljc iz Trente je na laborenju prvikrat videl kino predstavo. Zato se ne smemo čuditi, da se je oprijel svojih tovarišev, ko je vlak na filmskem platnu drvel proti njemu. Zanj in še za nekatere druge mladince, ki so bili prvič v kinu, je bilo to veliko doživetje. Tik pred zaključkom predstave pa so nenadoma -prižgali luč. Pred gledalce je stopil sekretar občinskega komiteja ZKS in povedal, da hočejo Angleži in Anierika.nci izročiti Trst Italiji. Nekaj minut inalo so bili mladinci že ma ulicah 'Bovca in ogorčeno protestirali skup a j s prebivalstvom proti temu krivičnemu sklepu. Zelo uspela so predavanja predvojaške vzgoje, saj so jih povezali s praktičnimi vajami na terenu. Koliko izkušenj so si nabrali, bi bilo težo napisali. Vsekakor pa lahko trdimo, da so se odlično pripravili za prihodnje delo v vojski. Ob zaključku so .imeli (poslovilni večer. Udeležil se ga je tudi predstavnik vojaškega odseka iz Tolmina Jt-i je izjavil, da je center Bovec eden najboljših na Tolminskem. J. R. ŠEBRELJE ITALIJA JE NAČRTNO IZRIVALA NAŠE LJUDI Z ZEMLJE Vsa leta okupacije od 1918 do 1939 sta iz naše vasi in vsega Cerkljanskega dva trgovca vsak teden zbirala po vaseh teleta, ¡prašiče, maslo, kokoši, jajca in drugo in redno vsak četrtek odpeljala v Trst. Cerkljanska teleta, prašiči in kokoši so bila v Trstu dobro poznana. Prav tako druge živilske potrebščine. Mislim, da so prispevale k izboljšanju kosila marsikateremu »Tržačanu«, ki ni bil doma v Trstu. Kaže, da se jim prav zaradi tega tako cedijo sline, posebno pa še gosipodu Pel),i, ki je zadnje čase tako lepo izjavil, da je Trst a cono A šele »prva etapa«. Naši ljudje pravijo, da ne bodo več dopustili uresničiti nobene take želje. Predobro poznajo armado »ju-rišačev na kokoši«. Poudarjajo, da je žalostno za armado, če je v na- ših krajih zapustila take opomine. Ko smo se morali v aprilu leta 19-11 umaknili ¡z obmejnega pasu, so italijanski vojaki komaj čakali, da so civilisti odšli. Se so bil; v vaseh, ko so se »hrabro in junaško« 'zapodili v kokošnjake. 'Bilo jc kot v narodni: »Tam za turškim gričem, tam jc dost1 fanitičev, k' se za kokoši vojskujejo«. Kaj pa je Italija prinesla Trstu in ljudstvu na Primorskem? Davke, moralno pokvarjenost, uničenje sko-ro vseh koristnih ptic, opustošila je naše gozdove -vzela šole v našem jeziku. časopise in knjige. Pa ne samo to! V svojem pohlepu po tuji zemlji je s prefinjeno gospodarsko politiko likvidirala vse naše gospodarske ustanove, konzuinna idruštva in posojilnice, ki so bile zadnja opora našemu (kmetu. Ni je bilo vasi na Primorskem, kjer bi s to politiko ne bila uspela spravili na dražbo nekaj posestev. ¡Načrtno jc izrivala naše ljudi z zemlje 'in pripravljala prostor italijanskim družinam. Vsega tega se še ¡predobro spominjamo, zato smo tako odločno spregovorili: Ne. tu za take rimske me-šclarje ni več mesta! Do tam, kjer sc glasi naša beseda, do tam, kjer so partizanski grobovi, je naša življenjska pravica. Le čez to mejo si lahko po pameti in potrebi podamo roke -kot dobri sosedi! —nc— SV. ANTON VOJSKA IN LJUDSTVO STA ENO Prav tako kot med narodnoosvobodilno borbo sloji danes ljudstvo ob strani naši vojiski, ki na položajih čuva našo zemljo, naše pravice in našo težko ipriborjc.no svobodo. 'Ljudje z dejstvi dokazujejo ljubezen do svoje armade. (Naša mladina je pri ljudeh in ustanovah zbrala raznih daril v skupni vrednosti 12.000 din. Ta darila bo .odnesla posebna mladinska delegacija vojski na položaj. V občini (Dekani simo (ustanovili občinski bataljon prostovoljcev, ki sedaj šteje SO članov. Iz naše vasi je v tem bataljonu 20 prostovoljcev. Prištevamo se k 17 milijonom naših borcev — bratov v Jugoslaviji s tovarišem Titom na čelu in smo pripravljeni storiti vse, da očuvamo našo zemljo, naše pravice in svobodo. V naši vasi sveti električna luč že nad eno leto. Ob otvoritvi smo plačali po 3 do 1 tisoč dinarjev na račun, ustmeno pa je bilo dogovorjeno, da bomo ostalo plačevali na obroke. Sedaj pa nam je podjetje »EI-tc« poslalo visoke račune za 12.000 din na družino, plačljivih do 15. novembra. 'Ljudje (pravijo vda je ta vsota previsoka. Sicer bi tudi na to pristali, vendar prosimo podjetje »El-te«, da bi to izplačevali na obroke. Naj bi upoštevalo, da je letošnja toča napravila zelo veliko škodo na poljskih pridelkih. Želeli bi, da bi nam (podjetje »Elte« na to odgovorilo v »Slovenskem Jadranu«. Novo cesto iz naše vasi na Kava-lioc gradijo z velikimi uspehi. 1'rl delu je zaposlenih okrog 50 delavcev, Če bo vreme dopuščalo, bo prva varianta že letos končana. Predvolilna zborovanja v Loški dolini Na 'predvolilnih zborovanjih v Stare« itrgu, Ložu in Igavasi so razpravljali -o Trstu, o davkih, o obnovi in o sečnji lesa. Dogovorili «o se, 'da bodo podjetja prispevala k okrajnemu proračunu za potrebe obnove vasi, ¡ki mora biti končana do leta 1954. Povečano je bilo število članov komisije, ki bo pregledala prošnje listih ,ki prosijo za pomoč pri obnovi. Tako bo delo potekalo hitreje. V 'kmečki skupini so «(prejeli predlog kandidature Slavka Zabuikovca, za republiškega poslanca so predlagali Lojzeta Zakrajška, z>a zveznega ■poslanca pa Maksa Krmelja. Volivci so kritizirali to, da so v Novokraoinah obnavljali nekaterim ljudem 'hiše, čeprav niso bili upravičeni prejeti podporo iz fonda za obnovo podeželja. —lib— Letos so poljedelci in vinogradniki v Istri lahko zadovoljni z letino. Čeprav so ipadavine presegle desetletno povprečje, so se vse kmetijske kulture dobro razvijale. Dež jc oviral le oploditev .grozdja ob cvetenju in je deloma 'vplival tudi na letino paradižnika, ki zahteva siccr dovolj mokrote, toda tudi dovolj suhih in sončnih dni. Kol prvo bi omenil koruzo, ki je slavna .preliranbeina kultura v Istri. Polenta mora biti na mizi istrskega kmeta vsak dan dvakrat. Težko delo zahteva, dia je res dobro hranjen, ker bi sicer ne vzdržal naporov ter vročine. 'No, za polento lcto9 ne bo skrbi, saj je koruza obrodila tako dobro, kot že več let ne. Na to je (vplivalo primerno deževje in hladno vreme, 'ki jc onemogočilo največjemu sovražniku, koruzmemu molju, njegov zgodnji razvoj. (Lahko rečemo, il ubit za blagor vsega človeštva. Ta lev ima .torej neko versko vsebino davno pred krščanstvom in je bil kot tak uporabljen, da zabriše njegov poganski pomen. Levi v profilu z obrazom naravnost imajo svoj izvor, že v slar.i kameni dobi (.paleolitiku), 'kakor nam dokazuje FROBENIUS z levom iz jame »de trois tire res« (»treh bratov«). ki je točno tako podan. Razen 'tega je zelo znana upodobitev iz pa-leolitika tako imenovanega »čarovnika« (sorcier), ki je odet v živalsko kožo, v profilu in z levjim obrazom naravnost. Tega leva bi lahko imenovali »leva, ki te gleda«, ker je imenovani etnolog dokazal, da pomeni njegov obraz izraz »hu-dobne- druži!«), ali bog Etiopccv (Ahesin-ski le v tej pozi!) ali egipčanski bog Keb (hebrejski Jakob!) ali Oziris ali Jezus, to jc vseeno. Vedno se njegov zastopnik (duhovnik, prerok, evangelist) predstavlja v podobi leva v profilu in z obrazom naravnost obrnjenim proti gledalcu, da se vidijo stroge, okrogle mačje oči, ki li škodijo, če. bi inu hotel nasprotovati. Ero.henius je imel prav: hu- Nadpis v glagolici na vhodnih vra tih neke hiše v liližini tržaške občine. ki so ga razruš ili italijanski fašisti ga pogleda«. Ta pogled je strogi, čuvajoči pogled zastopnika -neke .tradicije, vere: pogled duhovnika nekega bnga-odrešenika. ki je dal neko zapoved, neki zakon. Naj bo ta bog _ubita gazela paleolLtskega lovca, ali Jehova Izraelcev (Jakob - Izrael je »ležeči lev, gorje mu, kdor ga raz- ZANIMIVOSTI PO SVETU NOVI 85-TONSKI ATOMSKI TOP Nia vsakoletni razstavi orožja je ameriška vojska pokazala svoj novi 85-tonski atomski top. Top so vozili po hribovitem terenu in preko deset-tonskih mostov ter se je izkazalo, da je zadosti mobilen za uiporabo na bojišču. Top so v desetih minutah razstavili in spet sestavili. TEŽNOSTNA SILA — MOŽNI VIR ENERGIJE Vr govoru, ki ga je imel na nedavnem zasedanju »British Assooia-tioni« v Liverpoolu, je član zavoda za ¡mehansko inženerijo, lord Di:irllcy Goirdon-, izjavil, da ni izključeno, da bi težnostno silo nekega dne lahko uporabljali kot vir enevgijc za lajšianje medplanetarnih potovanj. Ko je govoril o vprašanju »inže-neriije v .prihoidnih 2000 letih«, je pouidaril, da je nadzorstvo nad tež-nos;tno silo se zelo problematično, kaj ti danes vemo o njej le malo. če .pa bi to silo nc.ke.ga dne lahko kontrolirali, bi se tehnika brezdvomno izredno razvila. Tudi ni izključeno, da bi bilo težnostno silo mogoče celo proizvajati, ter bi njeno intenzivnost ter smer delova.nija lahko poljubno spreminjali. V tem primeru bi lahko premostili -današnje težave v zvezi z mcdplanetarnimi potovanji in bi lahko prišla na planete, ki so manjši od naše zemlje, ter bi bila tudi povratna vožnja na zemljo zelo o-lajšana. AMERIŠKE OBOROŽENE SILE NE BODO IMELE VEČ ENOT SESTAVLJENIH SAMO IZ ČRNCEV Pomočnik ameriškega obrambnega ministra, John A. Hannah, je v nekem intervjuju v ponedeljek izjavil, da ameriške oborožene sile v teku osmih mesecev ine bodo imele več enot sestavljenih samo iz črncev, CU3I h lint! m i im inicin ifri aiiriM rjiiijtif iniisiniiiiitiif lin ii 11 inni 1111 mi i i-t-i i d liHti nt ut-T«4Tn 11 ( um f 111 ii »i n ( 11 itï» ¡»ruara n mi in 11 im >>n il i u 11 Zadnja jesenska paša dobni pogled! Danes bi mu rekli fanatični -pogled! 'Kako je prišel ta lev na obale našega morja? To je težje vprašanje, ki ga bo rešila arheologija. Za nas naij bo dovolj, če pomislimo na tole: Benetke so ustanovili Ve.ne.dt, ki so prišli kot trgovsko in kolonizator--ko ljudstvo od .vzhoda. Ti prvotni Vcnedi na tem ozemlju (Venc.d.i ali »Veneti primi«, kakor -jih imenujejo Italijani) so verjetno Feničani. Tisti živeli torej, ki je širil kulturo starega Egipta, prvi posrednik med domačini — Predarijei in Orientom. tisti trgov-ki in obrtniški živel j. ki te pomagal pni nastanku ciprske, kretske in mikenske kulture, je šel 5e dalje: na Jadransko morje ol> vzhodni obali, dokler se tu ni moral ustaviti v Beneškem zalivu. Medtem ko je posredoval -blago, nakit, tkanine v novih - barvah, orožje v boljši obdelavi ali v novi, boljši kovini, jo posredoval (zavestno ali ne) tudi duhovno .k.ulturo. Tu nas zanima vera, ker naš lev je, kot smo videli, verskega porekla. Ta vera pa ni bila vera v našem, današnjem smislu, temveč taka, da je bila neraizdružlji-vo vezana na obliko družbe, torej neki duhovni produkt civilizacije. Vera Feničauov je še do danes nerazumljiva mešanica- semitske podlage iprecepljene z egipčanskih duhom. Egipt je potreboval trgovca, ker saín ni bil za to. Ponudili so se mu Feničani. Egipt je hotel. :da se njegova »slava« razširi po vsem svetu, sam pa se ni upal na »zeleno«, to je na morje. Za to so poskrbeli Feničani. Egipčanski lev. H o rus -kot Oziris, je nastopal po takratnem svetu kot Ozirisov prerok. Bon; Inv ali boginja lev.inja Síillini". sončni bitji, sta učila vero v ndrpšenika - Ozirisa, leva kot boga podzemlja. Znano je, da nastopa Horus .kot osvetnik smrti očetove in sicer kot volk, tako da je faraona, ki je bil utelešeni Oziris-Horus, neprestano spremljala standarda z volkom. Ta žival pa je nadomestila neko starejšo. -namreč leva. Iiz Egipta so Se-miti .dobili svoj simbol kralja, leva: Judje, Feničani in Etiopci, Iz Egipta je prišel lev tudi v Babilon in Si-rijoii kol gospodar prava in vladar. Heraldični lev se jc razširil po vsem tedanjem kulturnem svetu. Lev je v Severni Afriki podoba vračaj-očega sc boga, da se maácuqje ubijalcu-lov-cu. Lev je že oče Ozirisov kot bog onostranstva, Keb, ki ga jc uibil bog Šovv, in iev je umrli, ubiti Oziris, ki ga je ubil bog Set-T.ifon. Lev jc v Egiptu tudi nedoločeni bog podzemlja Aker, ki je pred in po 'Kebu in Ozirisu. Ta .Aker jc -dal italskega Orka: kot hudič pa je Orous tudi pravilno divji osel (Set) ne lov, katerega sla osvojila kot svojo žival Oziris in Keb kot dobri bitji, a stroga sodnika mrtvili. Iz istega vzroka je tudi Horus, ki je bil .prvotno lev, dobil drugo žival, vijilka. Zanimiv je pogovor med očetom Ozirisom in sinom llorusom glede teh živali. Oziris priporoča Ilo-rusu leva, a ta si raje izbere volka, eeš da ta žival -bolje in vztrajneje zasleduje sovražnika kakor lev. ki je preveč komoden in len. Iz tega vidimo, da je llorusov volk naslednik leva. llorusov novi simbol se je razširil siccr prav tako kakor prejšnji lev. toda izgleda, da v •druge smeri ali ne tako daleč kakor jc .prišel prej lev. Italski Mars, ki rodi z vesta-lko dvojčka Romula in Renta. katerih ime pomeni »volčič« (Oštir, Ther-niylai oder die Wolfisehen) je že vpliv egipčanskega Horusa-volka. Potem bi bilo omenili našega Volčjega pastirja ali volčjega Zelenega Jurija, ki je. Horus. A tu nas zanima lev, starejša oblika tega boga. Bog-.lev je ostal marsikje zasejan, kjer ga volk ni več mogel izpodrinili; tako je ostal tudi med Veneti (v -Benetkah), ko o krščanstvu še ni bilo sledu! A ostal je tudi v krščanski simboliki, ki se nikdar ni mogla rešiti verskega orientalskega in posebej ne judovskega vpliva. Te »simbole« so kristjani uporabljali'■preveč točno in dosledno, da bi jih lahko smatrali so svobodne in samostojne podobe, res prazne iznake. Pustimo na slrani ostale živalske simbole evangelistov in poglejmo Marka z levom. Marko velja za znanost kot prvi, najstarejši evangelij (Drews, Markusevangelium) in izgleda. da je tudi njegovo ime prišlo po poti starih bogov. Avtorju le knjige so dali značilno pogansko ime po bogu Martu (Marku); kakor da bi »stari« bog spoznal »pravega« boga in postal njegov propovod-nik. Ku.lt tega svetnika je jasno pokazal, da nadomešča boga Marta. Njegove procesije in blagoslavljanje polj je preveč podobno kultu italskega Marta in je nedvomno v zvezi s češče-njem Marta, ki je tudi v Italiji posvečeval polja in imel posebno bratovščino svojih častilcev »Eratres Ar-vallium«. Pesem, ki so jo ti verniki peli, jc še ohranjena. V njej se neprestano kliče na pomoč Mars; ta pa je Horus. Medtem .pa, ko je Mars, ki je bil prej lev, postal volk, in njegova sinčka volčiča, jc naš Marko ostiil lev. In Benečani so si ga izvolili za svojega zaščitnika zaradi njegovega leva! Častilci leva so vzeli za patrona evangelista z levom. Ali pa je bilo tako, da so jim misijonarji vsilili takega svetnika, da jih potolažijo in da jim ni .treba pozabil; na leva; nasprotno, da ga lahko še dalje častijo in se še ponašajo z njim; češ da je hodil tod okrog — evangelist Ma rko-lcv! Zgodovina je pokazala, kakšno moč ima taka laž. Stara kolonizatorska in okupatorska drhal jc zasedla nešteto mest, ustvarila nova, pobijala in ropala, vse v znamenju levjega Marka, in povsod so romaniziranj ba-stardi postavili —- leva! Tudi ta lev nam govori za to, da so »Veneti primi« semitski kolonizatorji Feničani-o katerih ni bilo nekaj stoletij po . pokrisljanjem.ju ne duha lie sluha, ker so postali »popolni« Romani. Kako so se .pozneje .mešali s Slovani z bližnjih nasellbin z im.portiranimi iz Istre in -Dalmacije, jc. znano. Izgleda pa. da je ta bastardna masa dala dober rezultat. Seveda kar zadeva državnost in .imperializem. Kdor bi hotel zanikati to zvezo, bi moral dokazati, da je benečanski Markov lev v tej pozi upodobljen v krščanski simboliki -še iproden jo .prišel v Benetke, kar pa se ne da dokazati. Potem bi moral povedati, zakaj ima leva tudi Dahnatinec, sveti Hijeronim, ¡n to prav kot pisec Vulgate (prvi -prevod evangelijev v latinščino), torej kot dalmatinski, domači »evangelist«, potem, .zakaj imajo leva drugi branilci in razširjeval-ei evangelijev. Markov lev jc poudarjen v beneškem grbu in ne evangelist sam. Poza tega leva je preveč .značilna, da ne l)i spoznali v njem zadnji člen podobo .prastarega boga, branitelja nekega zakona, zapisanega na nekem kamnu ali simbolizira-•nciga v nagrobnem kamnu, na katerem drži lev svojo taco: na mesto tega kamna ¡je pri benečanskem levu k amen i ti - evangelij! A. MAKAROVič g marija konopnicka: 1 WM ODPRTIH | VRATIH | (Iz zbirke »Z normandijske obale«) | Levo od našega stanovanja je stala majhna, stara I' hišica, v katero so vodile opečne stopnice, zunaj .na zidu | pa je bila obešena kletka s škorcem. Hišica je bila ves 1 dan tiha, zaprta. V nji je stanovala vdova s hčerko, obe | k ta bili zaposleni pri ljudeh. Proti večeru je naznanjal I le ozek kolobar dima, da sta se gospodinji vrnili in da 1 sta pripravljali večerjo. Iz pročelme, zaprte sobe je bilo s sli sati trenutek žvenkeftinja posode, nato pa so se odprla 1 vrata na stežaj v temino, v sobo, ki je bila tlakovana z 1 opeko. Tik pri vhodu, za ozko mizo, s katero je bil vhod i zagrajen, sta sedli vdova in hčerka, iti je 'bila velika, dol- | gočasna, slabokrvna deklina, krasnih, kot zlato rdečih 1 las. Obe st.a začeli plesti debele, volnene nogavice. Vse je | bilo tiho. 2enski sta molčali, škorec pa, ki je bil najbrže | vjet pred kratkim m je bil od strahu še ves podivjan, je i iucSi molčal. | Toda ko je začel zvon s stolpa »Notre Dame du bon | eecour« zvonit-i avemarijo, so se hrupno zaprle oknice 1 nekoliko niže ležeče prodajalne cokelj, in mlad, pokon- 1 čen čevljar, lep v svoji trikotasti bluzi s široko razprtim I ovratnikom na močno izoblikovanem tilnku, je priha^ | j al na ozemlje naše uličice. i Mladi čevljar je prišel vasovat k naši veliki, dolgo- = časni deklici. On je bil »lepretendu«1), kakor je pravila i naša gospodinja. Za ribičevo hčerko prav za prav tak | fnubač ni bil primeren. To je bila naravnost nepristojna | možitev. Morje in pa -tisto, kar spada k morju, kar je | bilo na morju zaposlenega, je spadalo k aristokraciji na- | selja. Mreža in veslo pa sta bila naravnost rodbinski grb. = Ker pa je dekličin oče hkrati z barko pri zimskem lovu | poginil in zato za ribiča ni bilo dote, se je bila vdova 1 odločila za čevljarja. ~ Čevljar, kot bližnji sosed in žen:n, je prihajal brez i klobuka, pozdravil obe ženski, se ustavil pri prvi stopnici | iin se začel pogovarjati — z materjo. Medtem je večerna | 2 ar j a ugašala. Cez nekaj časa je deklica odšla v hišo, | prižgala majhno svetilko in jo postavila na ozko mizo. § Cevlj-ar je stopil nekaj stopnic više, se oprl z laktom ob i podboj in stal kakor krasna kairitabida na pol v mraku, | na pol v luči. Cas je mineval, ulice so utihnile, šum mor-I ji a. pa je postajal vedno izrazit. Rdeča deklica je od časa h cio časa dvignila glavo, ki jo je težila množina rdečih | las in gledala ženiina. Razgovarjala pa se je z njim le mati, 1 razgovarjala živahno .in zgovorno, nato pa je začela zeli" hatii in kimati z ene strani ¡na drugo, ko si je naposled | podprla glavo in pošteno zadremala. ~ Na nebu je vzahjal velikanski, razpaljeni, težki, go- | reči mesec. Deklica je gibala s svojimi pletilnimi žicami I vedno bolj počasi, vedno bolj utrujeno, vedno bolj leno I in gledala mladega čevljarja, dokler ji .niso debela no- | -aviica, bleščeči žici in obe temni, ne ravno veliki roki § padli na predpasnik. ^ Nastala je -nekoliko dušljiva, muôna tišina. Redek I mimoidoči je priklopotal s coklami, se včasih ustavil, I porazgovoril, včasih Ra izpregovonil le od daleč proti I hiši, svetleči -se iz teme : »Obe ! La compagnie !« — in bi- | lo je zopet tiho. Mlada človeka skoraj nista vedela, kaj I bi sü povedala. I Okoli .ni!ju pa se je -odigravala čarobna blodna pri- I kazen mesečne normandijske noči. I Mesec je zlezel že visoko nad zemljo, dvignil se je I .in je bil ves v srebru, lahek in prozoren. Globoka notra- | njost bližnjega parka »les Fremettes« se je odkrila v I poplavi belega sijaja, ki je žalil njegove stezice in nje- I gove travnike. Velikanske platane so se po svoji površi- | ni razcvetele, vrhovi pa so bili videti v mesečni svetlobi g kakor šopki srebrnih cvetov. i i ) snubec S i (Konec prihodnjič) VZGOJITELJI SO SE POMENILI Minulo sol>oto je bil v slavnostni dstuo«!«. vse imetje. Pred nemško policijo se je moral umakniti v Ljubljano, kjer so ga pa Italijani takoj aretirali. Odvedli so sa v zapore in nato v internacijo. kjer je bil vse do razpada Italije. . Po prihodu iz. internacije se je takoj vključil v NOR kot ilegalni politični aktivist. Imenovali so ga za sekretarja rajonskega odbora OF za Toma.j, v mesecu marcu 1914 pa so ga sprejeli v KPS. V maju 1914 je bil kandidat za okrožni komite za Kras, hkrati pa je opravljal funkcijo finančnega referenta pri okrožnem odboru OF za Kras. Oktobra 10-1-1- so ga izvolili za tajnika okrožnega NOO za južno PrimoTsko in je to* funkcijo opravljal do osvoboditve. Po osvoboditvi je postal član okrožnega komiteja KPS za Tržaško, pozneje pa je bil tudi sekretar tega komiteja. Oh koncu leta 1945 sprai v tem primeru nretirant nacionalni ponos. To nam mori še bolj utrditi misel, da moramo tudi mi t arovati svojega. Eden izmed sklepov zadnjega sestanka občinskega odbora SZDL v Portorožu je bil zato tudi ta, dti poseže z vso upravičenostjo v sestavo plana za prihodnjo letoviščarsko sezono, plana, ki mora sloneti na karakterističnih značilnostih kraji, to je Portoroža kot letovišča i> socialistični državi. Motiv z Notranjske: mlin v Cerknici OBJAVE OGLASI RADIO KOPER SOBOTA, 31. X.: 13.45 Lahka m zabavna glasba: 14,30 Športni pregled: 17.00 Oddaja J NA: 17.45 Dalmatinske narodne; 18.15 Od melodije do melodije; 21.00 Sobotni nočni koncert: A. Dvorak: Simfonija št. 5 v E molu op. 95 »Iz novega sveta«; 21.4-1- Vesela sobota v zabavi in plesu. — NEDELJA, L XI.: 8.15 Slov. narodne: 8.30 Za naše kmetovalce: 9.00 Mladinska oddaja: Bam-by — gozdna pravljica I. nadalj.: 9.30 Iz ritma v ritem vas popelje K. Edelhagen in drugi orkestri s svojimi solisti: 13.45 Glasba po željah; 15,00 Pogovor s pionirji: 16.00 Spominjamo se vedno mladega V. Vodo-pivca: 16.30 Slušna igra v hrvaščini: M. Gorki »Na dnu«; 18.30 Dober veicT. dragi poslušalci. Predstavljamo Vam stari Dunaj. — PONEDELJEK. 2. XI.: 11.00 D. Šoštakovič: Simfonija št. 5 op. 47 — Izvajajo dunajski f ilh armon i k i — Dirigira J-Ilorenstein: 14.30 Jezikovni pogovo- ri; 17.00 B. Papandqpulo: Ustanici — kan tat a — Izvaja orkester JLA u Portoroža p. v. J. Jankoviča. — TOREK. 3. XI.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Kulturni razgled; 1440 Domači zvoki — sodelujejo F-Koren — A. Stanko in moški zboi iz Ajdovščine; 17.00 60" v lahki in izahavni glasbi okrog sveta; 2.000 F-Lehar: «Grof Luksemburški«; 22.00 NoAia ¡plcvsnn gla: ¡¿>a. — SREDA, «1. XI.: 11,00 "Šolska ura: Kraški svet in njegovi pojavi; 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Od Triglava do Jadrana: 1440 Koncert barito-ni-sta VI. Ruždjaka pri klavirju G. Demšar. Na sporedu samospevi domačih in tujih avtorjev; 18.15 Janez 'Krs.tn.ik: »Matiček se ženi« — scenska glasba. Izvajajo solisti, zbor in orkester" ljubljanske opere; 21.00 S knjižne police: Pesmi Mirze Šafija. — ČETRTEK, 5. XI.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Javna tribuna; 17.30 Dalmatinske narodne pelini. sodelujeta člana reške opere B Modan-ič in J- Šutej. SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPEK Sobota 31. X. 1953 ob 20. Nedelja 1. XI, 1353 ob 20. Prireditev v okviru protestnih man:festacij -SOSIC DRAGO jz Kozine, prckli-cujean laži napram Resinovič Karlu, upravniku pošte Kozina. V MAREZIGAH bo /et®& tradicionalni sejem v soboto 7. novembra Na sejmu bodo prodajali živino, prašiče, meso in vrslo drugih potrebščin. Po končanem kupčevanju bo PROSTA ZABAVA. Za pijačo In jedačo je preskrbljeno. Splošna hmetHsha zadruga Mareulge - upravni odbor »Shv&ttski Jaduzn« bo začel v petek 13. novembra objavljati v podlistku zanimiv, pustolovski in vohunski roman Bojana Šinka o napetih dogodovščinah Slovenca, rojenega v Ameriki, ki potuje okoli sveta da bi se osvobodil svoje težke vohunske naloge. Če še niste naročeni na »SLOVENSKI JADRAN" storite to takoj, svoje prijatel je pa opozorite rite, naj se tudi uvrste med naše naročnike. mAttnih.iniiuift.mmmt!^ Naročilnica za si ove naročnike Naročam tednik ^Slovenski Jadran« na naslov: MÍSiiíf S@ i V 'nedelje je bilo na sporedu deveto kolo zvezne nogometne lige, katerega rezultate je zlasti z veliko nestrpnostjo pričakovalo slovensko nogometno občinstvo. Po zmagi med državnim prvakom Crveno zvezdo so mnogi pristaši Odreda pričakovali, da se bodo Ljubljančani vrinili z dvema ali pa vsaj z eno točko lz Zagreba. Toda namesto zmage ali polovičnega uspeha so prinesli domov le kopico golov. Meteor, ki je v dveh prejšnjih kolih tako nepričakovano zažarel, je u-gasnil. Odred je pač moštvo, ki zna poskrbeti za presenečenja, taka za pozitivna kct za negativna. In teh presenečenj je bilo letos že lepa vrsta! Tekma med Odredom in Lokomotivo v Zagrebu, ki se je končala z visoko zmago domačinov 5:2, je bila borbena in (napeta. Ljubljančani niso imeli tako podrejene vlog«, kakor bi človek sklepal po 'rezultatu. Nekatera poročila govore, da so bili večidel igre enakovredni in da je visokega poraza kriva le slaba ožja obramba in izredno razpoložena napadalna petorica Lokomotive. Bolj žalostno pa je dejstvo, da je Odred na tujih igriščih popolnoma nemogoč ;n da ni doslej prinesel ni: ti ene točke domov. Tukaj bi mu lahko postavili za primer osječki Proleter, ki se na tujih igriščih prav tako zagrizeno bori kot na domačem in je med drugim prinesel že tri točke iz Beograda (dve z Rad-ničkim in eno z BSK). Odred igra do konca prvega dela državnega prvenstva še štiri tekme, Športoe zanimivosti Leta 1955 bo odšla na Himalajo nova britanska odprava, ki bo sku- i šala 'doseči kak 'drug zelo visok vrb v tem pogorju. Odprave se bodo ver- ' jetno udeležili tudi naslednji člani - letošnje britanske odprave, ki si je osvojila najvišjo goro sveta, polkovnik sir John iHunt, sir Edmund Hillary in Seipas Tensing. V Avstraliji so že pričeli z izdelavo podrobnih načrtov za prihodnje olimpijske igre, ki bodo leta 1956 v Melbournu. Najtežji problem, ki ga morajo rešiti, je najti prenočišče za približno 5.000 tekmovalcev ter spremljevalcev iz nastopajočih držav in kakih 10.000 turistov, ki bodo po cenitvah pripravljalnega odbora prišli takrat v Avstralijo. Eden najslavnejših italijanskih kolesarjev Gino Bartali se je nedavno težje ponesrečil z avtomobilom. Pripeljali so ga v milansko bolnico in operirali. Kakor vse kaže, je kariera tega bivšega svetovnega kolesarskega prvaka zaključena. m Angleški tisk se je obširno razpisal o nedavni nogometni tekmi Av-strija-Madžarska na Dunaju, v kateri so zmagali Madžari s 3:2. Tekma je bila izredno surova in polna incidentov. V surovi igri so prednja-čili Madžari, ki jih je publika ob koncu tekme tudi lizično napadla. Angleži, ki bodo v začetku prihodnjega leta igrali z Madžari v Budimpešti, že sedaj opozarjajo vaditelja madžarskega nogometa, da bo morala madžarska reprezentanca spremeniti svoj odnos do nogometa, če bo hotela, da sploh pride do tega srečanja. m Ob zaključku atletske sezone bo priredili v Pragi večje mednarodno tekmovanje, katerega so se poleg najboljših čeških atletov udeležili tudi Madžari 'in Švedi1. Doseženi so bili naslednji rezultati: 800 m: Ekfeldt (S) 1:51.6, Barkanyi (M) 1:52.1; 1500 m: Jungwirt (CSR) 3:49.2, Ekfeldt <š) 3:50.4;5000 m: Zcrtipek (CSR) 14:09.0, Kovacs (M) 14:14.0; troskok:Rehak (CSR) 15.08; krogla: Skobla (CSR) 17:47; disk: Merta n vojaki naj bodo oblečeni v nove in bleščeče slavne in svetovnoznane italijanske paradne uniforme, Tč. -1. perje na klobukih je treba zamenjati a perjem mladih petelinov, Tč. 5. župan Bartoli naj pripravi za spre j «m cvetje in vennut. Tč. 6. mežnarji vseli cerkva naše madrepatrij^ naj držijo za .-trike, da ob danem znamenju, potegnejo za ta veliki zvon, Tč. 7. papc-ž naj stoji na kupoli Sv. Petra s pripravljeno žepjnano vodo. da blagoslovi že. drugič osvobojene tržaške. Slovence, Tč- 8. ameriške in angleško čete naj skrbijo za čas parade, za javni red in mir. podpis: Trda Koža. Čez nekoliko dn; je bila izdana sledeča sprememba k prvim navodilom : Te. 1. ostane. Tč. 2. ae odgodi, Tč. 3. se ■ort3, Tč. 4. se črta, Tč. 5. se -irta, Tč. 6. ostane, Tč. 7. ostane, Tč. 8. ostane. podpis: Trda Koža. Nekaj dni kasneje so bile izdan« še naslednje spremembe: Iz mojih prvih in drugih navodil se črtata še točki 6. in 7. Zadnja še neobjavljena navodila pa imajo samo ceno točko, ki se glasi: Obhaja nas dvom, da bo vseh pot slavnih in hrabrih divizij — z največjo naglico odkorakalo ... ? ? ? podpis: Trda Koža. Kam, si lahko predstavljate kot si jaz Vaš Vane. Ure.ja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 178, poštni predal 2 — številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopra 657-T-162 Letna naročnina 500 din ,p«lletna 258 in četrtletna 130 din »Oprostite, na aíost tudi tega ni »Vi veste, kdo vam je ukradel avto. pa ga vendar nočete prijaviti.* »Seveda vem, vendar čakam, da ga bo najprej prepleskal.« Peter: »Ali mi lahko poveš razliko med bojazljivostjo in previdnoat- jo ?« Tone: »Previdnost je takrat, kadar se sam česa bojiš, kadar pa se. boje drugi, je to bojazljivost.! —- Včeraj mi je sosed dejal, da sem osel. Kaj misliš, ali bi bilo pametno, da ga tožim? — Zelo pametno. Samo bojim se, kaj bo, če ne bo: mogel sodišča prepričati .o nasprotnem. »Vsi so vas občudovali, ko ste skočili v vodo, da bi rešili potaplja-jočega.« »Da, da . . . samo to bi rad vedel, kilo je bil tako nesramen, da me je sunil v hrbet.« Križanka Vodoravno: 1. Homerjeva pesnitev, 8. mesto v Sloveniji, 9. letalec iz grškega bajeslovja, 10. Ludolfovo število, 11. tatarski poglavar, 12. svetlobni pramen, 13. ploskovna mera. 14. domača žival, 15. brezalkoholna pijača, 16. vrsta mandžurskega fižola, 18. velika elektrarna na Dravi, 19. kratica za »slovenski klub«, 20. letovišče v italijanskem delu Tirolske, 21. žensko ime, 22. kemični znak za radij. 23. grški bog ljubezni, 24, velika celina. 26. lih. Navpično: 1, kulturen, 2. morsko oporišče v Maroku. 3, država v Aziji, 4, mlečni izdelek, 5. šesta in druga črka, 6. žensko oblačilo, 7. apema pesem, 12. reka v Jugoslaviji, 14. turški podložniki, 15. ruski polotok, 16. vrsta mesnih izdelkov, 17. okregan, 18. župljan, 19. vrsta ptic. 21. arabski knez, 23. naplačilo, 25. pesem. 11 O 10 m' IIhkj: 15 25 HHiijj iiljffli 23 ......: ■ 12 lil tO 19 17 REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE STEVILKN Navpično: 1. kolonizacija, 2. PK, 3. Vuk, 4. Aiah, 5. val, 6. Er, 9. tiranija, 11. sojata, 12. lojena, 14. sila, 15. pite. 17. ro, 22. Gobi, 24. krt, 25. Sam, 27. en, 28. so. Vodoravno: 1. Krvavec, 7. okular, 81. kal, 10. os, 12. 11, 13. nos, 15. por, 16. Ilirija, 18. ¡saloten, 19. ,ata, 20. Ani, 21 Ca, 23. aj, 24. kos, 26. jerbas, 29. antimon. TjVsü Bra EDVARD KARDELJ □ □ ra g [k o ®c°jm©so Sklep ameriške in angleške vlade z dne 8. oktobra, po katerem naj bi se z enostranskim aktom Trst in co. na A priključila Italiji, Hi zadel samo na ogorčen odpor jugoslovanskih narodov, marveč ga je tudi demokratično javno mnenje vsega sveta nedvomno obsodilo, V moralno-političnem oziru je ta sklep nedvomno že doživel popoln neuspeh, že to dejstvo samo dovolj jasno kaže, da tu ne gre za prepir, za košček zemlje, niti za nekakšno jugoslovansko trmoglavost v obrambi naših koristi. Ne gre celo niti zgolj za elementarne demokratične pravice jugoslovanskega življa na področju A, ki bi bil z omenjenim sklepom popolnoma izročen na milost in nemilost znanemu italijanskemu šovinizmu in raznarodovalneinu terorju, čeprav je seveda to vprašanje za nas zelo važno. Tu gre za mnogo večje stvari. Tu gre za znake teženj, spričo katerih morajo biti zaskrbljeni vsi tisti ljudje, ki v sedanjih mednarodnih naporih za zgraditev sistema kolektivne varnosti za skupno obrambo pred nevarnostjo agresije nočejo videti samo nekakšnega spora med bloki, ki bi mu bilo treba podrediti vsa načela ustanovne listine OZN in vse nacionalne pravice, marveč menijo, da bi moral biti cilj teh naporov upostavitev demokratičnih odnosov med narodi, zagotovitev njihovega miroljubnega sodelovanja edino na enakopravnosti in spoštovanju njihovih suverenih pravic. Politika izvršenih dejstev, ki se naslanja na silo, vsekakor kričeče nasprotuje takšnim demokratičnim miroljubnim težnjam, Zato je sklep angleške in ameriške vlade z dne 8. oktobra pravzaprav načel vprašanje, ki zajema ves problem v sodobnih odnosih med narodi in državami, metode v obravnavanju mednarodnih sporov in celo sam sistem kolektivne varnosti. Trmoglavo uve-ljavljenje sklepa z dne 8. oktobra bi vrglo mučno mračno senco na napore, ki jih zdaj prispevajo miroljubni narodi, da bi odstranili nevarnost povampirjenja agresije. Toda ta sklep ni samo načelno napačen, to se pravi, ne škoduje samo moralnopolitičnim temeljem sodobnega sodelovanja miroljubnih narodov v boju proti nevarnosti agresije, marveč je tudi praktično ' povsem nepremišljen in škodljiv. Ta sklep razširja predvsem spor, ki je bil o-mejen na jugoslovansko-italijanske odnose in ki bi ga morali reševati v teh okvirih, tako zelo, da se je spremenil v spor med Jugoslavijo in zahodnimi deželami in da je začel izpodkopavati pozitivne sadove dolgotrajni naporov za stabilizacijo miru v tem delu Evrope. Kazen tega bi utegnil ta spor vreči čudno luč na atlantski pakt, če bi zahodne vlade še nadalje popuščale italijanskemu izsiljevanju. Vse kaže, da na Zahodu ne vidijo, da s tujim ozemljem kupujejo italijansko zvestobo v at-lanskem paktu, tvegajo 'nevarnost, da bodo sam atlantski pakt začeli spreminjati v nekaj drugega, kakor je bila njegova prvotna zamisel; ee bi šli še naprej po tej poti, bi začel atlantski pakt pravzaprav postajati zaščitnik italijanske imperialistične ekspanzije nasproti Jugoslaviji, to se pravi proti mali deželi, ki nikomur ne grozi z agresijo, marveč ki je nasprotno sama zainteresirana na odstranitvi ¡nevarnost» agresije. Ni dvoma, da bi takšno ukrepanje, če bi se nadaljevalo, moralo temeljito izpodkopati zaupanje Jugoslavije, pa tudi zaupanje drugih miroljubnih narodov, da at. lantski pakt ne bo služil drugim ciljem razen tistih, ki so jih razglasili za njegove cilje. Iz vseh teh razlogov je tudi odstranitev položaja, ki ga je povzro-čila ta kriza, v znatni meri preizkusni kamen za preverjanje instru- mentov obrambe miru, s katerimi zdaj razpolagajo zahodne dežele. Gre za pravice Jugoslavije, to se pravi prijateljske dežele, ki je bila v dveh vojnah na strani taistih zaveznikov, ki ščitijo zdaj italijanske ekspanzionistične pretenzije proti Jugoslaviji. Vlade zahodnih dežel pod pritiskom italijanskega izsiljevanja moralno in politično kompromitirajo svoje obrambne instrumente s tem, da jih hočejo angažirati v pritisku prav nad takšno deželo, ki biani svoje osnovne narodne pravice. In ne samo to. Jugoslavija ima zdaj v naporih za zgraditev sistema varnosti v Evropi posebno vlogo, ki ni potrebna samo njej, marveč tudi drugim evropskim narodom, ki sc upirajo agresiji. Ta vloga je prišla do izraza v odnosih med Jugoslavijo in zahodnimi deželami v zadnjih letih z obojestranskimi napori in dobro voljo. Ta politika je rodila pozitivne sadove, ki so sc zrcalili v okrepitvi iniru v tem delu Evrope, .tiar bodo vlade zahodnih dežel pod pritiskom italijanskega izsiljevanja z eno samo potezo, to se pravi s sklepom z dne 8. oktobra, izbrisale in uničile vse te pozitivne rezultate, ki so bili v zadnjih letih doseženi, s tem, da bodo svoje odnose z Jugoslavijo spravile v zagato brez izhoda? Drugače povedano, ali res nameravajo po prvem zgrešenem koraku, ki so ga storile 8. oktobra, pod pritiskom italijanskega izsiljevanja storiti še drugi, še slabši in še nera-zumljivejši korak, to se pravi, da bi za ceno kupovanja problematičnih italijanskih uslug pokopale v tem delu Evrope upostavljene realne pozicije miru? Urez pretiravanja lahko rečemo, da bi moral tak nji-rov korak povzročiti skrajno razočaranje ne samo v Jugoslaviji, marveč pri vseh ljudeh na svetu, ki so jim pri srcu mir in demokratični odnosi med narodi. Za kaj v bistvu pravzaprav gre, kadar govorimo o tržakeme vprašanju? Gre pravzaprav za star narodni problem, za star v vseli njegovih oblikah. To je star problem, če ga gledamo v luči zgodovinskega procesa osvobajanja in združevanja narodov Jugoslavije. To je star problem, če ga gledamo kot fazo italijanske imperialistične politike nasproti Balkanu. To je star problem, če ga presojamo v luči tradicionalne politike zahodnih dežel in Rusije nasproti borbi narodov Jugoslavije za osvoboditev in združitev, posebej pa še nasproti naporom južno-slovansKili ¡narodov, aa psvobode svojo jadransko obalo izpod oblasti italijanskega imperializma, ki jo je zmeraj imel in jo še ima za svojo kolonialno posest, oziroma za področje svojih kolonialnih naklepov. Novo je tu samo dvoje dejstev, nam. reč: Jugoslavija in njen položaj na svetu sta se spremenila, spremenilo pa se jc tudi razmerje med silami v tem delu Evrope v škodo italijan- skega imperializma. Koristno bo, če se nekoliko podrobneje dotaknemo omenjenih oblik tržaškega vprašanja, ker nam bo podrobnejša analiza jasneje pokazala bistvo sedanjih italijanskih zahtev po STO. S. Tržaško vprašanje v luči osvobajanja in zdnsževan&s jugoslavatiskih narodov Predvsem jc potrebno, da se mimogrede spomnimo historiata razvoja, ki je privedel do tega, da jc na jugoslovanskih etničnih tleh več mest z italijansko večino, kar jemlje Italija zdaj za glavni argument, da poudarja svoje »pravice« do STO in do naše jadranske obale sploh. Prav ta liistoriat je najboljši dokaz, kako šibak in nevzdržen je omenjeni italijanski argument. Ob naseljevanju Slovanov v teh krajih v VI. in VII. stoletju so o-stale osamljene romanske naselbine, v glavnem primorska mesta kakor Trst, Milje, Koper, Piran, Pulj itd., sredi kompaktnega etničnega slovanskega ozemlja in so pripadla tistim političnim državnim formacijam, Iti jim je sicer pripadalo tudi njihovo zaledje, Več stoletij je v ta romanska središča, zlasti v Trst, normalno dotekalo vaško slovensko in hrvaško prebivalstvo. Toda že zgodaj v XVI. stoletju je prišlo to naravno dose-Ijevanje pod močan vpliv boja med . pretendenti na Jadran, med Hab-sburžani in Benečani., Vendar pa je infiltracija Slovanov, zlasti v Trst, hitro napredovala: po cenitvi Angela Vivantea je bilo razmerje med Italijani in Slovani v tržaški občini okrog leta 1750 približno 1 :1. Uabsburžani so namenili Trstu vlogo srednjeevropskega pristanišča in mesto se je začelo zelo hitro širiti. To se je zlasti pokazalo v izrednem naraščanju števila prebi-bivalcev. Mestece z 20.000 prebivalci, kakršen je bil Trst v začetku XIX, stoletja, je naraslo do sredine XIX, stoletja na 120.000 prebivalcev, tik pred prvo svetovno vojno pa je štelo že četrt milijona. Statistike kažejo, da odpade 82% tega števila na priseljence. Po uradnih avstrijskih podatkih je bilo leta 1910 samo 17,71% prebivalcev Trsta pristojnih v Trst. Na prebivalce, pristojne v slovenske in hrvaške občine, je odpadlo 30%, na prebivalce, pristojne v Italijo, pa okoli 15 . Po istih virih je odpadla takrat v Trstu dobra polovica priseljencev na Jugoslovane. Italijanskih priseljencev je bila samo tretjina. Vzrok, da je Trst vzlic temu do prve svetovne vojne obdržal pretežno romansko-nemški značaj, je kaj preprost. Slovenski in hwaški živelj v tržaškem zaledju je bil kmečki, zaostal, in zalo so imeli politične in gospodarske komandne položaje, ka. kor tudi vsa strokovna in gospodarska mesta, v rokah Nemci in Italijani, vtem ko je slovenski in hrvaški živelj iz okolice dobavljal Trstu glavno težaško in delavsko silo. Politična oblast in gospodarski viri so bili v rokah Avstrijcev in Italijanov. Zato je bil Trst v središču nem. ški in italijanski, v predmestjih pa slovenski. Vzlic temu pa naravnega procesa ni bilo moč preprečiti. Mesto, ki pripada svojemu zaledju, je bilo na poti, da se s tem zaledjem združi v organsko celoto. Omenjeni, podatki zgovorno pričajo, od kod jc naraščajoče najsevernejše mediteransko in industrijsko središče dobivalo novo silo, in Proga: 1. Trst—Postojna—Ljubljana X. irst—uorica—i*odbrdo—Jesenice 3. Trst—Pulj 4. Trst—Cervinjan Iz rabpredelnice udeležbe posameznih dežel jasno vidimo, da je bil italijanski del v tem prometu malenkosten tako za Avstijce kakor tudi za italijanske nadvlade, pa tu- kako bi se stvari tudi v prihodnje razvijale, da ni brutalno posegel vmes italijanski imperializem, ki je skušal stvarem vsiliti drugačno pot. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z drugimi mesteci na jadranski obali. Toda Trstu vzlic temu drugačnega razvoja nihče ne more dati. To pristaniško mesto bo ali služilo svojemu zaledju ali pa bo propadlo. Trst stoji najugodnejšem prehodu s podonavskega področja skozi postojnska vrata na Jadran. Skozi postojnska vrata drži tudi najugodnejša tržaška železnica, železnica Trst—Ljubljana. Jugoslovanski del prometa z zaledjem zavzema večji del tržaškega železniškega prometa celo v času italijanske nadvlade. Železniški promet je znašal po progah v tisočih ton:* 1912.leta °/o 1456,4 998 71,3 94,0 55.7 37.8 2.5 3.6 1938. leta % 1137,2 56,9 346,8 17,3 513,8 25,8 Na Jugosla- dl v obdobju po drugi svetovni vojni. Delež v tržaškem železniškem prometu pada po odstotkih: Avstri- Češko- Madžar- Leto Italijo zaledje vijo jo slovaško sko 1912 4 84 34 25 22 7 1934 26 70 7 29 21 12 1952 15 82 9 62 5 1 Taho mislijo Slovenci v Dolini Pri tem je 26% prometa, ki je odpadel leta 1934 na Italijo, 20% odpadlo na Julijsko krajino, torej na etnično jugoslovansko ozemlje, kar dokazuje, da Italija niti med svojo nadvladq nad Trstom ni znat-neje sodelovala v njegovem prometu. Od celotnega prometa je bilo zaledje udeleženo v odstotkih: Jugoslovansko zaledje 49,1 Avstrija 25,6 CSR 19,1 Madžarska 6,2 Italijanski iredentizem seveda ni mogel biti nadomestilo za izgube, ki jih je utrpel Trst, brž ko je zavladala nad njim Italija. Italijanski imperialisti so odrezali žile, po katerih je Trst dobival hrano, Kaj se je zgodilo potem? Tržaška trgovinska mornarica je kljub posredovanju države padla od 720.000 reg. ton leta 1911 na 520.000 leta 1940. Po drugi svetovni vojni, ko jc šla preskrba angloameriških čet in del Marsliallove pomoči Avstriji skozi Trst, pa je bil kmalu presežen tudi maksimalni tržaški promet pod Avstrijo. A kaj bo s Trstom jutri, če bi znova prišel v roke Italiji? Mar ni očitno, da se mu bo godilo še mnogo slabše, kakor se mu je godilo leta 1918? Toda Trst ni povezan s svojim zaledjem samo gospodarsko. Zgodovinsko dejstvo je, da je začela ideja narodne osvoboditve in združitve izpodbujati Slovence v Trstu hkrati kakor Slovence v Ljubljani in ostali Sloveniji pred več stoletji. V Trstu jc leta 1850 izhajal časnik z naslovom »Jadranski slavjan«, z izrazito političnim programom osvoboditve in združitve Južnih Slovanov. To je pravzaprav prvi časnik na slovanskem jugu, v katerem so izhajali sestavki na slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku. Takrat še ni bilo Jugoslavije, da bi jo obtožili, češ da je inspirator tega gibanja. Nasprotno, Italija je rodila Jugoslavijo. Takrat v Italiji ni bilo nikogar, ki bi zahteval priključitev Trsta Italiji. Toda tistim krogom na Zahodu, ki so klonili pred italijanskim političnim izsiljevanjem, menda vsa ta dejstva ničesar ne govore. Njihovo uho posluša samo drugi zvon, zvon italijanskega imperializma. Njegovi glasovi pa so danes isti, kakor so bili včeraj. Ko je bila v desetem stoletju u-stanovljena hrvaška država in ko se je naslonila na Jadransko morje, si je papiški Rim v obliki boja proti krivovercem prizadeval obnoviti ce-zarsko vladanje na tej strani Jadrana. Tako se je začelo in nadaljevalo. Napori beneških dežel, da bi podjarmili Dalmacijo, so trajali tja do XVIII. stoletja. Ko pa je moderni italijanski imperializem konec minulega stoletja delal prve korake, je spet svoje prve osvajalne poglede uprli v jugoslovanske jadranske o-bale, ki so bile takrat še pod oblastjo avstro-ogrske monarhije. Prav zaradi takšnih svojih ciljev je italijanski imperializem ob pomoči Vatikana napenjal vse sile, da bi preprečil ustanovitev države združenih Slovanov. Ker se mu to v prvi svetovni vojni ni posrečilo, je skušal razbiti Jugoslavijo v drugi svetovni vojni. Ne bo odveč, če tistim na Zahodu, ki zdaj pretakajo solze usmiljenja spričo izgub, ki jih je utrpel italijanski imperializem na jugoslovanskih tleh in ki bi mu zaradi tega radi pustili na jugoslovanski račun vsaj kako »malenkost«, prikliče-mo v spomin vsaj nekatera dejstva o tem, kakšni so bili v resnici ti i-talijanski protagonisti plebiscita, ko so imeli v drugi svetovni vojni v rokah moč. Takrat je bila večina Slovenije skupaj z Ljubjlano priključena k Italiji kot »ljubljanska pokrajina«. Na podlagi »pogodbe« s Faveličem jc Mussolini razglasil ce. la področja jugoslovanskih otokov na Jadranu in velik del Dalmacije od Sušaka prek Sibenika, Tro-gira in Splita tja do Boke Kotorske za »sestavni del kraljevine Italije«. V zahvalo za to je Mussolini prevzel »jamstvo za politično neodvisnost kraljevine Hrvatske in za njeno teritorialno nedotakljivost v mejah, ki bodo določene«. Črno goro so 27. aprila 1941 osrečili z grofom Mazzolijem kot visokim komisarjem s tem, da bi pozneje v okviru italijanskega cesarstva upostavili črnogorsko neodvisnost. Albanija pa je padla že prej kot plen italijanskih osvajalcev. To je menda tista »veličina« včerajšnje Italije, ki se za njeno obnovo gospod Pella v molitvi obrača na »vsemogočnega«. In res, »vsemogočni«, poosebljen v ameriški in angleški vladi, mu zares daje prvi povojni poklon te vrste — cono A. Toda s tem hkrati odpira novo poglavje jugoslovansko-italijanskega spora na Jadranu. Upali smo, da je druga svetovna vojna za vedno zaključila to poglavje. Zal smo primorani te svoje nade zdaj zavreči. To pa pomeni, da moramo praktično in realistično pogledati v oči posledicam, ki iz tega nastanejo. O njih je nedavno govoril tovariš Tito v Le-skovcu, meni pa se v okviru pričujočega članka ni treba vračati na to vprašanje. Druga svetovna vojna je napravila konec kratkotrajnim in neslavnim uspehom Mussolinijeve imperialistične dobe. Sicer pa ti uspehi niso bili uspehi Italije, marveč Hitlerja, kajti vse, kar je Italija dobila na Balkanu, je dobila kot Hitlerjevo darilo. Nekaj podobnega je bilo tudi v prvi svetovni vojni. Zlom avstro-ogrskih armad leta 1918 je prišel kot posledica zmag zaveznikov na zahodni fronti. Ko se je to zgodilo, so bile avstro-ogrske armade daleč v Furlanski nižini, a Julijsko krajino, torej naše etnično področje, so dale zahodne dežele Italiji kot darilo, ker takratna mlada Jugoslavija, polna notranjih protislovij, ni bila dovolj močna,' da bi se temu uprla. Pa tudi po drugi svetovni vojni je Italija znova dobila del starega imperialističnega plena kot darilo zahodnih dežel, in sicer ne za nekakšne svoje zmage, marveč zalo, ker so njeni vladajoči razredi dovolj zgodaj kapitulirali. Boreč se za osvoboditev svojega etničnega ozemlja, je Jugoslavija po drugi svetovni vojni apelirala na zavezenike v imenu velikanskih žrtev, ki jih je dala v tej vojni, med drugim tudi v boju proti italijanskim okupatorjem. Nasprotno pa je Italija, ki se je borila za to, da bi obdržala čim večji del svojega imperialističnega plena, tako na našem ozemlju kakor tudi v kolonijah, apelirala na zaveznike v imenu svoje kapitulacije pred njimi. In zares, dosegla je izdaten uspeli, ker so zavezniki tudi tokrat bolj upoštevali imperialistične pretenzi je Italije, kakor elementarne narodne pravico narodov Jugoslavije. Maja 1945 so Jugoslavijo z ultimatom prisilili, da je zapustila Trst, ki ga je bila osvobodila jugoslovanska vojska. Gospod Pella je v enem svojih poročil v parlamentu razodel, da "so zavezniki storili to na zahtevo Italije. Na pariški konferenci so nadalje priznali Italiji 900 km jugoslovanskega etničnega ozemlja z 80.000 Slovenci. To je področje Goriške in Beneške Slovenije. Kazen tega so Trst z njegovo okolico in z delom Istre internacionalizirali kot Svobodno tržaško ozemlje (STO) pod skrbništvom OZN, kar pomeni, da so ga vzeli Jugoslaviji, ki ji pripada. Tudi pariška konferenca je torej odločila očitno v korist Italije, celo če upoštevamo tako imenovano etnično bilanco, o kateri so zahodni zavezniki govorili na pariški konferenci. Pri tem je najzanimivejše, da se je večina Italijanov in italijanizi-ranih Jugoslovanov v mestih na o-zemljit Julijske krajine brez slehernega jugoslovanskega pritiska v naslednjih letih odselila v Italijo tako, da jih je zdaj na jugoslovanskem delu ozemlja Julijske krajine samo kakih 20.000. To so večinoma pošteni državljani in delovni ljudje, ki jih nihče v Jugoslaviji ne podi z njihovih ognjišč, niti jim ne krati njihove narodne pravice in popolne enakopravnosti z vsemi državljani Jugoslavije. Nastane pa vprašanje, zakaj so Jugoslovani malone stoodstotno ostali na svojih ognjiščih pod Italijo, med tem ko je mnogo Italijanov zapustilo mesta, ki so pripadla Jugoslaviji? Odgovor je kaj preprost. Jugoslovani v Italiji so kmetje na svojih avtonomnih tleli, ali intelektualci in delavci, ki so se izoblikovali na teh tleh, vtem ko je večina Italijanov v mestih Julijske krajine prišla v te kraje skupaj z i- talijanskim kapitalom aH italijansko oblastjo. Seveda se je ta del Hrvatov in Slovencev tudi odselil v trenutku, ko je nastala ta oblast in ko jo bilo konec tuje gospodarske nadvlade na tem področju. V tem procesu ni nič specifičnega. Dogaja se samo to, kar se je dogajalo v mnogih deželah, ki so jim vladali tujci, in kar se še zdaj dogaja v raznih delih sveta. Ko izgine stara oblast, mesta spremene svoj značaj. Treba se je samo spomniti sprememb, ki nastajajo zdaj v mestih včerajšnjih kolonij, ki so postale neodvisne, na drugi strani pa so v kolonijah še mesta, kjer so večinoma ali v znatnem številu naseljeni pripadniki naroda, ki ima v rokah politično oblast nad tem o-zemljem. Takšen značaj mest pa vendarle ne spravi s sveta resnice, da so ta ozemlja pod tujo oblastjo. Vse to samo potrjuje dejstvo, da namreč mesta pripadajo svoji okolici in svojemu zaledju, in da sta prav" ta okolica in zaledje odločilna za določitev etničnega značaja tega ali onega ozemlja. Sicer pa se jc vsa zgodovina o-svobajanja jugoslovanske jadranske obale, kakor sem že rekel, razvijala v borbi proti takšnim mestnim središčem, v katerih je bila poosebljena tuja, bodisi gospodarska, bodisi politična nadvlada. Pred sto leti so v nekaterih dalmatinskih mestih govorili večinoma italijanski, kakor so na Hrvatskem in v Sloveniji v posameznih mestih govorili večinoma nemški. Sredi XIX. stoletja so, mimogrede rečeno, tudi v Ljubljani v poslovn h in izobraženih krogih govorili večinoma nemški in vendar nemoremo zdaj najti pametnega človeka, ki bi si drznil trditi, da Jugoslovani niso imeli pravice, da bi se osvobodili in združili, ker so v njihovih mestih gospodarili tujci, bodi s tem, da so imeli politično oblast nad deželo ali pa da so jo gospodarsko podjarmili. Isto velja v bistvu tudi za samo mesto Trst, s to razliko, da je v tem mestu tudi ined italijanski govorečim prebivalstvom zmeraj prevladovala protiitalijanska tradicija in močna težnja po gospodarski in politični neodvisnosti mesta. Sele z dotokom ljudi iz Italije se je ltonec XIX. stoletja pojavil v Trstu ireden-tizem, Iredcntizem je pravzaprav v Trst uvoženo blago italijanskega imperializma, ilrzaslu lreacntisu pa branijo italijanstvo Trsta natanko tako, kakor branijo agenti italijanskega imperializma v Somaliji italijanske kolonialne »pravice« v Afriki. Tu ni nobene razlike. Toda stan, italijansko govoreči Tržačan se večinoma ni čutil Italijana, marveč predvsem Tržačana. Ta zavest je naravni proizvod objektivnih razmer, v katerih je Trst živel in se razvijal, to se pravi proizvod njegove gospodarske in kulturne povezanosti s slovensko okolico in zaledjem. Posebna tržaška zahteva po neodvisnosti je potemtakem rezultat delovanja dveh činite-Ijev, namreč specifičnega romanskega etničnega značaja večine prebivalstva tre neločljive gospodarske in kulturne povezanosti tega mesta z njegovim zaledjem. S tem dejstvom je morala računati stara Avstrija, ko je dala mestu Trstu poseben status v avstro-ogrski monarhiji. Z njim je računala Jugoslavija po drugi svetovni vojni, ki je — zahtevajoč priključitev mesta Trsta Jugoslaviji — hkrati izjavila, da bo mestu Trstu priznala v Jugoslaviji poseben avtonomni status. S tem so v minulosti računali Mazzini, Ca-vour in drugi Italijani, ki so izjavljali, da pripada Trst Južnim Slovanom. Isto dejstvo je znova potr-rilo tudi sedanje tržaško prebivalstvo samo, ki se je na zadnjih volitvah malone s polovico glasov izjavilo za neodvisni Trst. Ideja trža-ške neodvisnosti bi očitno dobila večino, ko ne bi priseljeni imeli volilne pravice. Drugače povedano, celo sam etnični razvoj romanskega Trsta ni šel v smeri italijanstva, marveč je dobival svoj specifični značaj, ki ga je neprimerno močneje povezoval s slovanskim zaledjem kakor z Italijo. Iz vseh teh dejstev očitno izhaja, da lahko problem STO, kakor tudi problem jugoslovanskega področja pod Italijo — postavimo iz- ključno pod nerešeno vprašanje narodne osvoboditve in združitve na-rodov Jugoslavije, to se pravi samo kot problem ostanka tujega imperialističnega gospoastva na jugosto-: vanslci jadranski obali. Ta problem bo moral biti prej ali slej rešen v demokratičnem smislu. Rešiti ga v demokratičnem smislu pa pomeni, priključiti to področje k deželi, s Katero je organsko, to se pravi etnično, gospodarsko in kulturno povezano. Mi nismo nacionalisti in ne stojimo na stališču, da mora biti narodna manjšina —• tudi ne naša —-zmeraj v vseh pogojih in po vsej sili priključena svojemu matičnemu ozemlju. Meje na svetu sc ne dajo zmeraj potegniti s črto nekakšne absolutne pravičnosti. Kot pristaši socializma in zbližanja vseh narodov smo tudi sicer trdno prepričani, da bodo začele te meje med narodi nekega dne izginjati. In šele v takšnih pogojih bo problem narodnih manjšin mogoče pravzaprav izginil. Zdaj pa živimo še v drugačnih razmerah, to se pravi v razmerah, ko prevladujejo Kapitalistični; in Ur-žavno-kapitalislični odnosi. S temi V tem smislu je torej tržaški problem razumljiv, samo če ga gledamo skozi sedanjo fazo razvoja i-talijanskega imperializma. Smeri Mussolinijeve imperialistične ekspanzije so vsem znane. Mussolini je predvsem zahteval čvrsto nadvlado nad Jadranom in Balkanskim polotokom. Zato je operiral v smeri razbijanja Jugoslavije jugoslovanskega ozemlja, to se pravi primorske in dalmatinske obale. Razen tega je Mussolini tudi Albanijo spremenili v italijanski Protektorat. Druga sttici italijanskega pritiska je bil takrat Bližnji vzhod. Za to si je Mussolini prizadeval spremeniti Grčijo v svoje oporišče in se zasidrati na Cipru. S svojo dejavnostjo v arabskih deželah si je prizadeval dokopali se v teh deželah do go-spodujočega položaja. Tretja smer italijanske ekspanzije sta bila Severna Afrika in Rdeče morje. Tu je skušal Mussolini razširiti svojo Kolonialno posest na Abesinijo, potlej pa še na Tunis. Vtem ko je bilo Jadransko morje za italijanski imperializem v njegovi prvi fazi »mare nostro«, so začeli pod Mussolinijein ta izraz uporabljati za Sredozemsko morje. Zato je Mussolini poskušal tudi Francijo izriniti s sredozemskih obal, ali vsaj bistveno oslabiti njeno moč. V drugi svetovni vojni so ti naklepi trenutno splavali po vodi. Od stalnega Mussolinijevega cesarstva je ostalo v Italiji samo nekaj našega ozemlja, o katerem sem prej go-voril, kakor tudi hipoteka na področju STO v obliki tristranske deklaracije zahodnih držav o Trstu iz leta 1948. Razen tega ji je ostala desetletna kontrola nad Somalijo ter nekateri gospodarski položaji i-talijanske narodne manjšine v bivših kolonijah. ' Italiji torej očitno ni ostalo mnogo poz:cij zunaj njenega nacionalnega ozemlja, pa tudi to, kar ji je ostalo, je začela kmalu znova izkoriščati za obnovo ekspanzionistič-nega pritiska italijanskega imperializma. Ta pritisk se je začel znova razvijati po starih potih, in sicer predvsem v dveh smereh: proti Balkanu ter proti vzhodnemu Sredozemlju in Severni Afriki. Pritisk ni enako močan v obeh smereh, pač pa je očiten. Te moje trditve ni težavno podpreti z argumenti. Podatkov za to je dovolj ,jaz pa hočem navesti tu v osvetlitev samo nekatere izmed »jih. Sodobna Italija se je, kakor tudi včerajšnja, predvsem orientirala na izpodkopavanje nedotakljivosti in e-notnosti Jugoslavije, da bi lahko postala gospodar jadranske obale in Jadranskega morja, s tem pa tudi hegemon na Balkanu. Znani demokrščanski poslanec l'e-corari je leta 1947 ustanovil »Comi-teto per la Venezia Giulia e Zara«, ki se je pozneje preosnoval v »As-sociaziono Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia« z nalogo, da bi se ohranila »neugasljiva vera v vr- odnosi pa jc povezan tudi pojav nacionalizma in imperialističnega he-gomonizma. Zato morajo biti tudi v obravnavanju vprašanja narodnih manjšin naše izhodišče konkretni pogoji, ki jih ustvarjajo sodobni družbeni in mednarodni odnosi. Ali bo problem narodnih manjšin do mednarodnih odnosov m stopnje notranjega demokratizma v deželi pereč ali ne, to je odvisno predvsem oa Konkretne vsebine meddržavnih odnosov in od notranjega demokratizma v deželi, ltjer manjšine žive. Tam, kjer rešujejo ta problem z demokratičnimi oblikami in v boju proti nefenju nacionalističnih teženj raznarodovanja, diskriminacije itd., tam ni da bi-moral biti manjšinski problem obvezna ovira v razvoju odnosov med posameznimi deželami. Drugače povedano, če bi Italija res uveljavljala napredno, demokratično politiko kakor glede naše narodne manjšine na njenem področju, tako tudi nasproti Jugoslaviji sploh, tedaj bi laliko tudi vprašanje STO reševali brez tolikšnih težav. O tem priča tudi znani sporazum Tito-Togliatti v času, ko se Togliatti še ni izspre- nitev Julijske krajine in Dalmacije v naročje motere domovine «. Ta odbor je poskrbel, da je bil u-stanovljen »Urad za proučavanje«, ki se je pozneje preobrazil v »Center za jadransko proučevanje«. Ta center je vključen v »Institut za zgo-dovino Risorgimenta«, ki je državna ustanova, kar pomeni, da tudi »center« finansira država. Naloga »centra« je (po njegovem »Biltenu za informacije« z dne 30. junija 1950), »da brani italijanstvo spodnje obale Jadrana« ..., »da med Italijani širi« ... »poznavanje problematike, izvirajoče iz privolitve v krivično mirovno pogodbo in vojaško o-kupacijo Dalmacije ter skoraj vse Julijske krajine po jugoslovanskih četah. ..« V neki drugi številki tega biltena beremo tudi tole besedilo: ...» zadostuje samo ozreti se na zemljevid, pa se človek prepriča, da Jadran ni nič drugega kakor nadaljevanje Padske nižine ... pogorji Velebit in Diñara sta trdnjava latinstva in romanstva rimske cerkve« ... »Dalmacijo moramo smatrati za glavno žilo matere domovine, kajti brez nje bi krvni obtok v njenem organizmu ne bil mogoč ...« Omenjam, da je v biltenu »Centra« v seznamu članov uprave tudi Guido Onella, še nedavno politični tajnik demokrščanske stranke. »Center« ima celo omrežje podrejenih organizacij z različnimi imeni kakor »Lega Dalmata«, »Lega Fiu-mana«, »Lega Istriana« itd. Tudi v italijanskem parlamentu so iredentistične organizacije, kakor n. pr. »Gruppo parlamentare pro Trieste« in »Gruppo parlamentare Giuliano — Dalmata«. Na pobudo prve »grupe« so sprejeli predlog, da bodo pri razdelitvi Italije na upravna področja upostavili kot posebno upravno področje tudi »Vene-zio Giulio« z utemeljitvijo, da je treba Jugoslovanom pokazati, da se Italija ne odpoveduje sinovom, ki so ostali v bivši »Venezii Giulii«. Poslanec parlamenta Atilio Bartolo piše: »Prva črta obrambe Zahoda na jugovzhodu drži od Snežnika (pri Reki) proti Triglavu in se spoji s Karavankami, a to je naravna vzhodna meja Italije.« (Rimski »Po-polo«, 24. januarja 1951.) Maja 1952 je italijanski minister La Malfa na mitingu republikanske stranke preteče vzkliknil: »Maršalu Titu moram reči, da Italija ni več objekt ukrepov, podobnih mirovni pogodbi, marveč, da je predmet mednarodnega spoštovanja. Italija je v strelskem jarku, od koder si neprestano prizadeva odtrgati od tujcev kos za kosom svojega ozemlja.« Italijanski tisk v mnogih člankih iredentistične propagande govori o it alijan s t vu Istre, Reke, Dalmacije in celo Črne gore. Naj navedemo samo en primer: Italijanski časnik »Quotidlano« (31. VIII.. 1951) pod naslovom »Ita-lijanska mesta z jugoslovanskimi i-meni« piše, da je Prczidij FLRJ menil v nacionalističnega lajavca na verigi italijanskega imperializma. Zdaj pa je položaj drugačen. I-talija se ne le 111 odpovedala politični dediščini minulosti, marveč je začela znova od leta do leta bolj nastopati kol imperialistična sila z glavno ostjo proti Balkanu. V takšnih pogoji/i vprašanja Trsta ne moremo postavljati samo kot vprašanje naše narodne manjšine. Gre za to, da hoče Italija izkoristiti našo lastno etnično ozemlje kot odskoč. no desko za nadaljnji imperialistični pritisk na Jadran in Balkan, predvsem pa na n3Šo deželo. Vprašanje Trsta se torej izredno pojavlja v svoji prvotni obliki, to se pravi kot del problema osvoboditve narodov Jugoslavije glede na starega nasprotnika tega procesa na Jadranu, to se pravi, glede na imperialistično Stalijo. To so dejstva, ki so od leta do leta čedalje bolj ostrila tržaško vprašanje in ga naposled spremenila v zaključno fazo procesa, lu se razvija že dobrih sto let na jadranskih obalah, namreč procesa osvooajanja teh obal izpod tuje nadvlade. sklenil spremeniti imena italijanskih mest, ki jih je okupirala Jugo-. slavija, in pravi, da se bodo spremenila imena Reke, Zadra, Pulja in Kplita, za Šibenik, Dubrovnik m nekatera druga mesta »italijanske I-stre« pa nova imena še niso izbrana. Ni naključje, da je JLA stalni predmet napadov in obrekovanja i-tahjanskih voditeljev, civilistov in generalov. V tej zvezi je »Messagge-ro Veneto« ob obisku naše vojaške delegacije v VVashingtonu 13. avgusta 1953 objavil članek generala Kmilia Batislija z naslovom: »Ključ od Padske nižine ne sme priti v Titove roke«. Ta časnik skuša dokazati, da bi lahko to področje uspešno, branili samo na bivši italijansko-jugoslovanski meji, seveda z italijanskimi silami. Morda bi kdo rekel, da je to besedičenje. Vsekakor je besedičenje, toda to besedičenje je zelo nevarno za razvijanje jugoslovansko-italijan-skih odnosov, zlasti, če je povezano s konkretnimi italijanskimi agresivnimi akcijami v zvezi s Trstom in če te akcije podpirajo vlade zahodnih držav. Mi nikdar nismo pripravljeni delati se v takšnih razmerah gluhe in slepe in ne napraviti iz teh čenč določenih realističnih sklepov. Italijanski imperializem tudi znova nastopa kot samozvani zaščitnik albanske neodvisnosti in čuvar te dežele, ki jo baje ogroža Jugoslavija. Vsakdo pa ve, kaj se skriva za to preveliko italijansko skrbjo za Albanijo. Da bi prikrili akcijo proti Albaniji iz Italije, na drugi strani pa da bi prikazali Jugoslavijo kot nevarnost za albansko neodvisnost, italijanski imperialistični krogi kdaj pa kdaj, kadar jim je to potrebno, obrekujejo Jugoslavijo češ, da pripravlja napad na Albanijo. Tako so letos v aprilu razširili vest, da jugoslovanske divizije že stoje na meji Albanije in da so celo že začele vdirati v Albanijo. Med najnovejšo Kampanjo v zadevi Trsta pa so spravili v javnost vesti, da bi bila Jugoslavija morda zadovoljna, če bi Italija okupirala cono A, če bi dali Jugoslaviji" proste roke v Albaniji. Te čenče navajam zato, ker jasno razlagajo naklepe nekaterih imperialistični krogov proti Albaniji in Balkanu. Advokati italijanskega imperializma podtikajo svoje lastne račune in metode nam. Vse te spletke pa pravzaprav dokazujejo samo eno, namreč, da imamo stokrat prav, da smo se zdaj, na prvem koraku italijanskega imperializma, postavili na odločno in nepopustljivo stališče. Povojna Italija pa tudi na Mussolinijeve afriške in srednjevzhodne načrte ni pozabila. 2e ob ratifikaciji mirovne pogodbe je grof Sfor-za določil smer in vsebino novim ciljem in metodam v tem delu Sre-dozemja. Ko je govoril o posledicah vojne, je rekel (12. maja 1947): »Ker je izgubila italijanske posesti v Afriki stvarnost, bomo lahko zdaj s tesnim sodelovanjem z arabskim svetom dosegli novo politično okre- 2. Cilji iidobi@|i italijanskega imperializma pitev in razvoj italijanskega vpliva v Afriki. Zdaj bi bila neumnost, če bi kompromitirali te široke možno, sli, ki bodo pripomogle k okrepitvi vpliva in nudile naši deželi perspektivo za veliko bodočnost«. V pomanjkanju sil, ki bi mu omogočile nasilno vsiliti svoje gospostvo, nudi povojni italijanski imperializem »dobre usluge« posredovalca med narodi Bližnjega vzhoda in kolonialnimi silami, zlasti Anglijo. Pacciardi je ob svojem potovanju v Egipt februarja 1953 izjavil agenciji »Ansa«: »Prepričan sem, da bi mi, če bi se obrnili na nas, lahko storili koristno dejanje za zbližanje gledišč in da bi se ognili komplikacijam v Sredozemlju...« Bistvo Pacciardijevega potovanja v Egipt je najbolj označil »Mo-mento sera«. Ta časnik piše, da bo imel Egipt velike potrebe po obrambi Sueza, če ga bo hotel popolnoma obdržati v svoji oblasti. V tem primeru, pa tudi na drugih področjih, bi italijanska vlada lahko baje Egiptu pomagala. Posebno koristno bi mu utegnilo biti po mnenju tega časnika sodelovanje številne italijanske kolonije v Egiptu. Razen tega je Italija zgradila ccl sistem za »mirno« osvajanje položajev v tem delu sveta. Za sodelovanje na kulturnem in nacionalnem področju ima »Centro italo arabo«, študentom in umetnikom z Bližnje-ga vzhoda daje štipendije, v Faler-mu ima »Centro per la collaborazio-ne mediterranea«, za gospodarsko sodelovanje je ustanovila v Bariju »Levantski velesejem«. Ko so ta velesejem odprli (oktobra 1951), je P. E. Taviani med drugim rekel: »Fiera di Levante« ni samo v čast Bariju in Pulju, marveč tudi vsem Italijanom, ker se vsi Italijani zavedajo posredovalne vloge naše dežele med Zahodom in Levantom.« Ob razglasitvi neodvisnosti Libije je popularni italijanski časnik »E-steri« 2. februarja 1952 pisal: »Z upostavitvijo neodvisnosti Libije je dobil problem Italijanov na oni strani Sredozemlja hov pomen, in sicer ne le glede njih, marveč tudi glede iz tega dejstva izvirajoče odgovornosti Italije«. Da bi ohranila vpliv na politično življenje Libije, je Italija pritisnila na svoje državljane v Libiji, naj sprejmejo libijsko državljanstvo. Takšno prizadevanje italijanskega imperializma je seveda našlo podporo zvestega zaveznika — Vatikana. Tako so italijanski kardinali že uradno predlagali, naj bi »zaradi obstoječega italijansko-arab-skega prijateljstva in francosko-arabskih težav« francoske misiona-rje v Severni Afriki zamenjali z italijanskimi.. Ob tuniški krizi je že omenjeni časnik »Esteri« med dragim pisal: »Ali bo Francija znala v Severni Afriki ubrati pot, ki jo [je ubrala v Evropi? Zdaj je očitno, da ni moč hkrati uveljaviti dveh različnih politik: ene evropske in druge izven-evropske. Ni moč na eni strani v Evropi podpirati politiko evropske skupnosti, ki bi združila vse gospodarske, politične, moralne in celo vojaške pridobitve, na drugi pa v »evernj Atriiu podpirati politiko strateške in politične nadvlade«. Vsi vemo, da takšna gostobesedna italijanska kritika francoskega ko-lonializma nikakor ni zrcalo nekakšnega načelnega protikolonialistič. nega stališča Italije. Nikakor ne! V tej kritiki ne pride do izraza nič drugega, kakor stara italijanska imperialistična orientacija proti Tuni-su. Protagonisti takšne politike tu samo nekoliko bolj izbirajo besede, kakor kadar govore n. pr. o Dalmaciji. Toda, kakor sem že rekel, je za italijanske imperialistične kroge centralno vprašanje očitno njihova protijugoslovanska akcija, tu pa je spet odločilni korak v sedanji fazi te akcije — ureditev tržaškega vprašanja v koristi Italije. Urediti tržaško vprašanje v italijansko korist, pomeni za te kroge izvojevati dve zmagi, to se pravi storiti prvi korak ■na Balkan in zadati Jugoslaviji hud zunanjepolitični poraz z namenom, da bi njen mednarodni položaj čimbolj oslabili. To pa bt bil po njihovih računih prvi korak k obnovi vloge Italije v tem delu Evrope. Na to pot ti krogi vztrajno potiskajo vlado in njeno zunanjo politiko. Naj bodo takšni računi še tako nesmiselni in zgrajeni na pesku, vendar so tukaj in morajo netiti stalno napetost v jugoslovan-sko-italijanskih odnosih ter imajo hude posledice, kakor vidimo prav te dni v zvezi s sklepom zahodnih držav z dne 8. oktobra. Težnje takšne vrste hkrati tudi pojasnjujejo, zakaj je Italija po vojni sistematično odklanjala vse jugoslovansko prizadevanje, da bi prišlo do enakopravnega jugoslovan-sko-italijanskega sodelovanja v obravnavanju problema miru v tem delu Evrope. Italijanski imperialist! nikakor ne morejo trpeti ENAKOPRAVNE Jugoslavije, ker jim je PODREJENA Jugoslavija conditio sine qua non za njihove he-gcmonistične naklepe na Balkanu. Te težnje tudi kažejo, zakaj se Italija tako zagrizeno bori proti balkanskemu pakti,- in sploh proti stvar- nemu sporazumu med balkanskimi narodi, ki ima namen, da bi se skupaj uprli agresiji. Imperialističnim krogom sedanje Italije je neodvisna in močna Jugoslavija trn v peti. Njim jc potreben razbit, razkosan Balkan, da bi mu lahko vladali. Balkan pa noče biti razkosan in razbit, dokler je tu močna Jugoslavija. Zato italijanski imperialistični krogi napenjajo vse sile, da bi potisnili Jugoslavijo na stopnjo male odvisne dežele, ki bi lahko postala igrača v tujih rokah. A prav protagonisti takšne politične orien-tacije imajo — bodi posredno, bodi neposredno — v sedanji Italiji odločilni vpliv. Ti krogi očitno čutijo, da nimajo dovolj moči, da bi mogla Italija sama količkaj takšnih naklepov u-resničiti. Zato skušajo v svojo pro-tijugoslovansko politiko pritegniti tudi zahodne vlade in ves Atlantski pakt. Vse italijansko izsiljevanje nasproti zahodnim deželam se jc zadnja leta gibalo v eni smeri, namreč, da bi prisililo zahodne dr. zave, da bi — kakor pravijo nekateri rimski politiki — »izbirale« med Jugoslavijo in Italijo Smisel takšne »izbire« pa je pravzaprav zahteva, da bi izkoristili atlantski pakt za pritisk na Jugoslavijo in za nasilno upostavitev vodilne vloge Italije na Balkanskem polotoku. italijanski imperialistični krogi si torej prizadevajo, da bi z izsilje-vanjem temeljito preokrenili položaj Italije v atlantskem paktu. Po njihovih nazorih Italija ne sodeluje v njem zato, da bi po svojih močeh pripomogla k mednarodni varnosti, marveč da bi atlantski pakt udinjala svojim ekspanzionističnim ciljem. ,Na te trditve bi utegnil kdo reči, da je ta naklep nerealen in da zato ni nevaren. Ta naklep je v resnici več kakor nerealen in sicer ne zato, ker je glavni činitelj, ki to odloča, neomajna volja narodov Jugoslavije, da se upro vsem takšnim ma-hinacijam, marveč tudi zato, ker bodo začeli na Zahodu konec koncev čedalje bolj spoznavati, da ita-lija kot ceno za svoje članstvo v a-tlantskom paktu zahteva pravzaprav, da bi razbili same teme-Ije atlantskega pakta. Pa tudi ne glede na to, ti naklepi v praksi že rode svoje negativne posledice. Kakor sem že rekel, so ti naklepi povzročili, da se je vprašanje Trsta spremenilo v vprašanje odnosov med Jugoslavijo in zahodnimi deželami. Zato njihove nevarnosti in škodljivosti ne smemo podcenjevati, zlasti pa jim ne smemo dajati koncesij, kakor je tista z dne 8. oktobra t. 1. UfPSGr, W©D©©QO© In še v enem vprašanju se nam poKazo trzasKi problem kot star problem. V njem so namreč znova prišle do izraza tiste negativne težnje v odnosih med velesilami in jugoslovanskimi narodi, ki so spremljale ves proces dolgotrajne borbe za o-svoboditev in združitev teh narodov. Od leta 1804, ko se je začela dolgotrajna srbska vstaja proti turški nadvladi, do danes so šli narodi Jugoslavije skozi mnoge vojne in vsta. je ter mnoge mirovne konference, od dunajskega kongresa 1814-15 prek pariškega kongresa 1856, carigraj-sko-kalniške konference 1862, berlinskega kongresa 1878 in raznih drugih konferenc, tja do prve in druge svetovne vojne. Vsaka izmed teh konferenc je bila za narode Jugoslavije razočaranje, vsaka jim je vzela vsaj en del njihove lastne zemlje, ki so jo z orožjem iztrgali iz rok zatiralcev, ali vsaj del narodnih pravic, ki so si jih priborili z orožjem. Dne 8. julija 1876 je bil na sestanku ruskega carja Aleksandra II. in avstrijskega cesarja Eranca Jožefa v Reichstadtu sprejet sklep, da v primeru srbske zmage (Srbija je bila zapletena v vojno s Turki) »velesile ne bodo podprle ustanovitve velike slovanske države na jugu Evrope«. Januarja 1877 sta Rusija in Av-stroogrska sklenili tajno pogodbo, po kateri je bilo Avstroogrski dovoljeno okupirati Bosno in Hercegovino. Rusija pa bi lahko za plačilo neovirano začela vojno proti Turčiji in okupirala Jugozahodno Be-sarab.go. Hkrati je bila potrjena reichstadtska pogodba o prepovedi ustanovitve velike slovanske države na Balkanu (budimpeštanska konvencija). Naposled je Avstroogrska na berlinskem kongresu 1878 ob pomoči Anglije in Nemčije dobila pravico, okupirati Bosno in Hercegovino. Že prej sta Anglija in Avstrija sklenili tajni sporazum, po katerem se je Anglija zavezala, da bo podprla zahtevo Avstroogrske po okupaciji Bosne in Hercegovine. Dne 15. septembra 1508 je Avstrija v Buchlauu obljubila, da ne bo nasprotovala ruski zahtevi, da bi odprli Dardanele za ruske vojne ladje. V plačilo za to je Rusija privolila, da je Avstroogrska anektirala Bosno in Hercegovino.. Med prvo svetovno vojno so zahodne sile in Rusi s svojim prizadevanjem, da bi preprečile ustano-vitev Jugoslavije, spet podprle Italijo. To je bil med drugim tudi glavni cilj londonskega pakta leta 1915, s katerim je Italija med drugim dobila pravico do Dalmacije. Takšna protijugoslovanska smer je prevladovala tudi na mirovnih konferencah po prvi svetovni vojni. Vztrajne volje narodov Jugoslavije, da se osvobode in združijo, pa ni mogel nihče zavreti in zadušiti. Tako je bila v balkanski vojni 1912 do 1913 strmoglavljena turška nadvlada na Balkanu, leta 1918 pa so demokratična in narodnoosvobodilna gibanja avstrijskih Južnih Slovanov zlomila nadvlado z vojno; oslabljene avstroogrske monarhije nad njihovim ozemljem. Nastala je Jugoslavija, davni cilj osvobodilne borbe Južnih Slovanov, čeprav ni bila takšna, kakršno so si zamišljale demokratične množice, ko so se zanjo borile. Jugoslavija je bila torej ustanovljena kljub temu, da londonski pakt izrecno izključuje skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je nad jugoslovansko-italijanskimi pogajanji o razdelitvi leta 1920 ne-nehoma visela grožnja velesil. Takratni položaj zelo močno spominja na sedanje stanje stvari. Dne 4. novembra 1920 je italijanski veleposlanik v Londonu Impa-riali sporočil grofu Sforzi: »Lloyd George mi je rekel, da je poslal v Beograd brzojavko v smislu, kakor smo želeli, to se pravi, da pripisuje vlada Njegovega britanskega veličanstva jadranskemu vprašanju veliko važnost. V PKIMEKU NEUSPEHA POGAJANJ BO BRITANSKA VLADA, ZVESTA SVOJIM OBVEZNOSTIM — PODPRLA ITALIJANSKO VLADO, CE BO NAMERAVALA UPORABITI LONDONSKI PAKT. (Podčrtal E.K.). Mar takšno postavljanje stvari ne spominja že na prvi pogled na metode, ki jih zdaj uporabljajo proti Jugoslaviji v zvezi s tristransko deklaracijo ali s sklepom z dne 8. oktobra? To podpiranje zahodnih držav italijanskega imperializma je predvsem odločilo, da je Jugoslavija leta 1920 dokončno izgubila Julijsko krajino. Takšna politika je nedvomno o-liranila italijanske ekspanzionisti-čne skomine. Posredno je privedla tudi do agresije nad Jugoslavijo leta 1941, do novega razkosanja naše zemlje. Jugoslovanski narodi so morali s puško v roki z lastnimi silami osvobajali svojo zemljo. Hkrati so dali dragocen prispevek k skupni stvari demokratične koalicije. Vsak deseti državljan naše dežele je žrtvoval svoje življenje za zmago nad skupnim sovražnikom. To pa vendar ni oviralo velesil, da ne bi na mirovni konferenci v Parizu Jugoslavije znova postavile glede Trsta in znatnega dela Julijske krajine pred izvršeno dejstvo, Italije pa znova nagradile na račun življenjskih koristi Jugoslavije. r. i"- mmm» si > - Jpb »te, mM4 v-Vi-' Šllfe-i. 1 Slovenska zastava v Bazovici Vsi ti podatki torej kažejo, da se zgodovina okrog tržaškega vprašanja zdaj samo ponavlja. Problem se je omejil na ožje področje, uporabljajo pa iste metode in ista sredstva. Od leta 1945 do danes je bilo stališče zahodnih , ilržav v vsem tem vprašanju izrazito protijugoslovan-sko, stališče Sovjetske zveze — tudi v duhu tradicij stare carske Rusije — pa so narekovali izključno sploš. ne koristi sovjetske zunanje politike, Vtem ko so na Zahodu odkrito podpirali italijanske imperialistične pretenzije na naše etnično ozemlje v Julijski krajini, Gorici, Beneški Sloveniji in zdaj na STO, si je So-vjetska zveza prizadevala uporabiti ta problem kot menjalni drobiž v medsebojnih računih velesil ter s tem prav v najodločilnejših trenutkih zadajala našim koristim hude udarce. Zgodovinski podatki nam dokazujejo tudi to, da so bili zmagovalci v tem neenakem boju navsezadnje, vendarle zmeraj narodi Jugoslavije in da se velesilam nikoli ni splačalo nalagati svoj kapital v problematične investicije italijanskega imperializma. Zmagovali pa so narodi Jugoslavije zato, ker so bili nosilci zakonitega družbenega procesa, ki ga z nobenim nasiljem ni moč zaustaviti, čeprav ga kdaj pa kdaj lahko zadržujejo in zavirajo. Na Zahodu menda že ne razumejo povsem jasno, da Jugoslavija ne pripada več polkolonialnemu svetu na Balkanu, Tako so gledali na nas do včeraj in danes se težko odvadijo temu staremu načinu gledanja. Toda v svojem lastnem interesu morajo naposled vendarle razumeti, da je neodvisna in močna Jugoslavija ne le dobila državljansko pravico med enakopravnimi evrop-sitimi narodi, marveč tudi, da je njena specifična vloga zdaj potrebna vsej Evropi, ki želi mir. Ce bodo to naposled vendarle razumeli, tedaj jim bo postalo tudi jasno, da so vsi poskusi, da bi problematično zavezništvo italijanskega imperializma kupili s trganjem ozemlja od Jugoslavije, ne samo škodljivi, marveč tudi popolnoma brezuspešni. In dalje, šele potem bodo razumeli, ka. ko nesmiselna in škodljiva je dilema, v katero jih sili italijanska politika izsiljevanja, namreč dilema o nekakšnem »izbiranju« med Jugoslavijo in Italijo. Mi nismo nikomur na razpolago, da bi nas izbiral za svoje potrebe. To »čast« mi že vnaprej prepuščamo tistim italijanskim politikom, ki zdaj čvekajo tak-šne neumnosti. Mi zahtevamo samo eno: da se mir v tem delu E-vrope postavi izključno samo na temelju enakopravnih odnosih med neodvisni narodi, ob priznanju njihovih suverenih pravic in spoštovanju njihovih narodnih koristi. Zato kategorično odklanjamo vse, kar spominja na vsiljevanje katerekoli tuje volje. Samo pod takšni, mi pogoji lahko Jugoslavija daje svoj prispevek — ki ni nevažen —-k graditvi solidnega sistema mednarodne varnosti v tem delu svet3. Ce tisti, ki pravijo, da so naši zavezniki in ki smo bili mi v dveh svetovnih vojnah dejansko njihovi zavezniki — ne morejo spoštovati naših elementarnih pravic kot enako- pravne nacije, ker so podlegli izsiljevanju italijanskega imperializma — tedaj nimajo razloga pričakovati od naš, da bomo sledili njihovi logiki. Toda tu morajo računati z neogibno posledico, da bo namreč italijansko izsiljevanje, ki so mn podlegli, izkopalo prepad med njimi in narodi Jugoslavije. Tudi prizadevanje, da bi rešitev tržaškega vprašanja našli v preprosti uporabi mirovne pogodbe, dobiva v sedanjih pogojih poseben politični pomen. Zdaj očitneje kakor kdajkoli prej vidimo, da mirovna pogodba ni predvidela dovolj garan-cij za obstoj takšnega internacio-naliziranega STO, kakršno ta po-, godba predvideva. Takšno STO ni. kakor ne bi bilo sposobno, da bi se uprlo italijanskim ekspanzionističnim težnjam, tako bi bil Trst stalni vir napetosti v jugoslovansko-itali-janskih odnosih. In ne samo to, mirovna pogodba ne nudi dovolj poroštva niti za notranji demokra-kratični red na takšnem ozemlju, podvrženem stalnemu političnemu vmešavanju od zunaj. Akcija italijanske agenture v Trstu bi lahko celotno demokratično življenje na tem področju paralizirali in popolnoma zatrla vse nacionalne pravice jugoslovanskega življa. Razumljivo je, da bi bilo STO v takšnih razmerah ugodno sredstvo za vsakogar, ki bi bil zainteresiran na tem, da bi še nadalje zastrupljal jvgoslo-vansko-italijanske odnose ali slabil mednarodni položaj Jugoslavije, o-ziroma izpodkopaval sodelovanje Ju. goslavije z} drugimi deželami za zago-j tovitev miru v tem delu Evrope. Solucija preproste uporabe mirov-ne pogodbe torej v sedanjem položaju ni ne v korist Jugoslavije, ne v dejansko korist okrepitve miru na tem področju. Nas potemtakem niso posebno pre. senetila gledišča, ki so prišla do iz-raza v sedanjem tržaškem položaju. Presenetilo nas je samo nekaj, in sicer dejstvo, da na Zahodu tako. malo upoštevajo objektivne spremembe, ki so nastale v zadnjih nekaj desetletjih v tem delu sveta, in sicer tem bolj, ker bo to navsezad-dnje škodovalo samo njim samim. S sklepom z dne 8. oktobra in drugimi podobnimi dejanji dajejo orožje v roke vsem, katerih interes je, da s tem orožjem groze Jugoslaviji, Zlasti tisti na zahodu Evrope pa bi morali vedeti, da je ta grožnja — v njenih posledicah — namenjena tudi njim najmanj toliko, kolikor Jugoslaviji, če ne še bolj. Kaže, ko da je njihova politika v vprašanjih v zvezi z jugoslovansko-it ali jonskimi odnosi postala politika po inerciji in iz minulosti pridobljeni rutini, Toda v praksi se bodo morali kaj kmalu prepričati, da so se razmere tako zelo spremenile, da se je začela ta politika obračati proti njim samim. Mi ne zahtevamo mnogo, to kar zahtevamo, pa smatramo za neogibni pogoj za medsebojno zaupanje in sodelovanje. Predvsem bi morali razumeti, da je mogoče z Jugoslavijo sodelovati samo na temelju enakopravnosti in spoštovanja njenih narodnih koristi in naposled bi morali razumeti. d3 morajo te naše ko. risti upoštevati vs3j toliko, kolikor upoštevajo italijansko imperialistično izsiljevanje. Politika izsiljevanja - politika izpodkopavanja evropske varnosti Iz vsega, kar sem doslej povedal, jasno vidimo, kateri so glavni instrumenti, ki jih uporablja sedanja Italija v svoji zunanji politiki. To sta predvsem dva tradicionalna instrumenta italijanske zunanje poli-tike: intrige in izsiljevanja. Prva je nekaj svoje učinkovitosti izgubila delno zato, ker so se spremenili splošni pogoji, delno pa zato, ker sila, ki za to intrigo stoji, ni več tako velika, kot je bila nekoč. Drugi instrument, namreč izsiljevanje, pa je Italiji zadnje čase vendarle prinašal znatne koristi in uspehe. Stališče Jugoslavije v vprašanju STO je bilo zmeraj jasno in odkrito. Ob vsaki priložnosti smo poudarjali, da nas odprto tržaško vprašanje ne ovira, da ne bi sodelovali z Italijo za zagotovitev miru v tem delu Evrope, kakor tudi za druge medsebojne koristi obeh dežel. Nasprotno, prav takšno sodelovanje bi lahko o-lajšalo tudi ureditev tržaškega vprašanja, ker lahko samo takšno sodelovanje usvari ustrezno vzdušje, v katerem bi sporazum postal možen. V Italiji pa so bili drugačnega mnenja. V Italiji so za volitve leta 1948 zahtevali in dobili tristransko deklaracijo in se izdali, da bodo dobili vse, če bodo nadaljevali podobne metode izsiljevanja. Za to so izkoristili vsako svojo pozicijo v sistemu Atlantskega pakta. De Gasperi je leta 1952 v Lizboni izjavil, da je pogoj za italijansko o-brambno sodelovanje z Jugoslavijo predhodna ureditev tržaškega vprašanja, in sicer v okviru tristranske deklaracije iz leta 1948. Čeprav Jugoslavija ni zaprosila, da bi jo spre. jeli v Atlantski pakt, vendar so približno v istem času predstavniki palače Chiggi pohiteli z izjavami, da Italija v sprejem Jugoslavije v Atlantski pakt ne bo privolila, če ne ho poprej uveljavljena tristranska deklaracija. Dne 20. julija 1952 je De Gasperi v izjavi dopisniku »Duily Telegrap-ha« poudaril, da je potrebno med Veliko Britanijo in Italijo glede Trsta enotno gledišče. »To predpostavlja, da tudi naši zavezniki v okviru NATO in EOZ posvete vso pozornost podpiranju Italije: njenih 50 milijonov prebivalcev je dejansko resnična trdnjava demokratične civilizacije Južne Evrope«. De Gasperi je torej že takrat pred zahodne dežele postavil zdaj najbolj priljubljeno tezo italijanskih politikov o potrebi »izbiranja« med Jugoslavijo in Italijo. Strast po o-svajanju jo menda pri italijanskih politikiv zadušila tudi občutek nacionalne časti. Dne 9. decembra 1952 je Pacciardi odklonil sleherno sodelovanje z Jugoslavijo pred ureditvijo tržaškega vprašanja. Italija prej ne bi dovolila, da bi tržaško ozemlje uporabili za pomoč Titu. Njegove takratne besede že zvene kot neposredna grožnja zahodnim vladam: »Italija ne more ravnodušno gledati oboro. zevanja Jugoslavije, ki ga podpirajo njeni zavezniki. Ce bi se v okviru ■NATO pojavile kakšne »osamljene pobude«, ki nasprotujejo koristim e-nega, bi utegnilo to povzročiti za Atlantski pakt smrtno nevarnost.» V »nediplomatskem« toda razumljivem jeziku te besede pomenijo: če nas ve, zahodne vlade, nočete podpreti, da bi obračunali z Jugoslavijo, tedaj Atlantski pakt ni naš zaveznik, ali bolje rečeno: tedaj mi ne moremo biti zaveznik Atlantskega pakta. Brž pa, ko se je obrambni trojni balkanski sporazum pojavil kot rea-len činitelj, je uradna Italija takoj namerila nanj topove svojih spletk in izsiljevanja. Na tiskovni konfercnci 11. januarja 1953 v Atenah je.De Gasperi izjavil: »Italija nasprotuje obrambnemu sporazumevanju zunaj NATO« ... »Balkanski pakt brez sodelovanja Italije oziroma, ker ni nobenega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ne more biti učinkovit«. V resnici pa vsakdo ve, da balkanski sporazum kot obrambni instrument zunaj NATO italijanski vladi ne more biti v napoto, nasprotno, očitno je, da mora biti sle- hernemu Italijanu jasno, da se je s sklenitvijo balkanskega sporazuma varnost Italije samo povečala. Toda sedanja Italija je skrb za zaščito miru prepustila drugim, ker je sama preveč zaposlena z izsiljevalno politiko proti Jugoslaviji. Balkanski pakt pa je znatno zmanjšal moč italijanskega izsiljevanja. Zato ga v ~ ' j** VT**< ft R O r >->>< A» »«¿tf. , .o«) > IT-»« c-rova." O fc>«Mtt«! * K- ,, •*> «¿JV« i« I"*1** t" v,.,,. - u«**. > a» «+>'.-.• -»-.. .<* (— u (mM- f, M U It^vfpC-M"^ a.™*» t*, j . « -.tfo. 1 A i <■>—» '.iMi. UM, J • ^ . v- ' iS. I r.i.v.c» • t j^i i , (J*K- * -vV- *-''-* k v< Šttfto- Coo » *' «^.-OCO« <• V:®®®:' • .. ; i : />s • ■ ¡i ■ ' II ¿S*". • -v. t'-W M .«.v». •••; j™. » '.v---) ¿.i v «m " i"™" f . u r»«.r