Bazovica, ti predragi si naš dom, roke slovenske /este so te dale, drag spomin na tebe nosil bom, ponos kvarnerske l^pe si obale Slavko Arbite. »Bazovica« 45 Kažipot Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Dušanka Gržeta, Marjana Mirković, Darko Mohar, Vito mir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977 ssm p Glavna urednica: Marjana Mirković, marjana.mirkovic@ri.t-com.hr c, Tel.: 091 593 6086 Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirković v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Reke Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Krispin Stock Tisk: Tiskara Sušak Prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock Mesečnik finančno podpirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine RH Naklada je 600 izvodov Avtorici fotografije na naslovnici: Anita Hromin. Slovenski dom KPD Bazovica tajništvo, knjižnica in klubski prostori torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ - vaje, ponedeljek: 18.00-21.00 Dramska skupina, sreda, po dogovoru Folklorno-plesna skupina, torek in četrtek: po dogovoru Dop. pouk slovenščine, torek : 18.00 -21.00 Planinska skupina, torek: 20.00-22.00 Svet slovenske narodne manjšine Reke, sreda: 10.00-12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, sreda: 10.00-12.00 Mladinska skupina, druga in četrta sobota: 16.00 www.bazovica.hr/rn ladinci Kažipot januar 2009, št. 45, letnik V □ □ □ m □ □ Karikatura: Bojan Grlica obvestilo.........................................3 pismo..............................................3 dogodki............................................5 napovednik....................................17 gorski kotar....................................18 iz drugih društev in svetov..................19 novo na knjižnih policah....................20 nespregledano................................22 aktualno........................................23 študij v RS.....................................24 PO KOMČAMEM Žfeofcov^ju f^VSE MAbtJ M1A&IW" ^PEVCEV /fj P£VK. OBVESTILO PISMO Poziv predsednikom svetov/predstavnikom slovenske narodne manjšine v RH Predsednike/predstavnike slovenske narodne manjšine v RH vabimo k dogovoru o programu in oblikovanju koordinacije vseh devetih svetov in enajstih predstavnikov. S skupno premišljenim nastopom bi morda lahko dosegli uresničitev nekaterih pravic, ki so za zdaj le na papirju (slovenski vrtec, slovenski jezik v javnih šolah, informiranje), temu pa bi lahko sledilo tudi formalno oblikovanje koordinacije. Izmenjava informacij lahko poteka po elektronski pošti (seznanitev s problematiko in primeri dobre prakse, pobude za dejavnost kulturno-izobraževalne narave, informiranje/ mediji, priprave na volitve leta 2011 in opredelitev morebitnih skupnih ciljev). K sodelovanju in predstavitvi problematike slovenske narodne manjšine na Hrvaškem vabimo tudi vse druge zainteresirane. Pišite nam na naslov: Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije, Podpinjol 43, 51000 Rijeka, po elektronski pošti: vijece-slo. pgz@ri.t-com.hr ali sporočite na telefonsko številko 051 324 321 (februar, sreda 10.0012.00), gsm: 091 593 6086. Marjana Mirković Poziv za ustanovitev otroškega/mladinskega pevskega zbora Vse zainteresirane za otroški/mladinski pevski zbor vabimo k sodelovanju in obveščamo, da bo spomladi 2009, če bo za to dovolj zanimanja, ustanovljen slovenski otroški/mladinski pevski zbor, ki ga bo predvidoma vodila mag. Kristina Riman. Udeležba bo brezplačna. Prijave za slovenske igralne urice v vrtcu Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije zbira prijave za igralne urice v slovenščini kot prvi korak za organizacijo vrtca, ki ga zakonodaja omogoča. Če bo dovolj prijavljenih, bodo urice potekale predvidoma v enem od reških vrtcev. Informacije februarja 2009 na telefonski številki 324 321 (sreda 10.00-12.00) in gsm: 091 593 6086. Marjana Mirković Delo: Slovenci, narodne manjšine in dostojanstvo Dr. Vera Kržišnik - Bukič Objavljamo pismo, s katerim se je "naša veleposlanica v Sloveniji", kot jo nekateri najvišji predstavniki slovenskih organizacij na Hrvaškem radi imenujejo, dr. Vera Kržišnik - Bukič odzvala na nedavno pismo Andreja Ranta, objavljeno v Pismih bralcev v Sobotni prilogi slovenskega dnevnika Delo 29. novembra 2008. Kažipot ga zaradi aktualnosti povzema v celoti. Dr. Vera Kržišnik - Bukič piše: "Spoštovani g. Andrej Rant, predsednik Narodne zveze pri mestnem odboru SLS, Ljubljana, zahvaljujem se za Vaš drugi odziv na ta moj članek, tokrat predvsem zaradi podane možnosti, da skupaj z Vami spregovorim o slovenstvu na Hrvaškem. Toda dovolite, prosim, najprej kratko o preostalem delu Vašega pisma. Prvič, stroka dela razliko med posameznikom kot človekom in posameznikom kot pripadnikom narodnomanjšinske skupnosti. Pojmuje in obravnava ga kot dvopolni družbeni pojav: en pol se nanaša na individualne, drugi na kolektivne človekove pravice. Tako ene kot druge veljajo v Evropi na načelni ravni za mednarod nopravno zaščitene. Drugič, oprostite, a zmotno razmišljate, če menite, da je mogoče v »pismih bralcev« predstavljati paleto »rešitev«, ki jih na temo položaja narodnostnomanjšinskih skupnosti v Sloveniji (kultura, šolstvo, mediji itd.) omogočajo izsledki strokovnih raziskav. Nikakor pa niste »prav uganili«, da si »želim«, »da se v osnovnih šolah uvede obvezno učenje jezikov bivših jugoslovanskih narodov«. Tretjič in ponovno, ker gre za pomemben poudarek: ni sporno, da smo bili Slovenci upravičeno občutljivi zaradi kratenja dejanske javne rabe slovenščine v nekdanji federaciji. Toda le državna osamosvojitev Slovenije je lahko omogočila res radikalno spremembo. A tudi sedaj, ko smo v še širši »zvezi«, v Evropski uniji, kjer so enakopravni jeziki vseh 27 držav članic, je kljub neprimerno bolj izpopolnjeni komunikacijski tehnologiji nekaj jezikov (zlasti eden) vendarle, če se izrazim pogojno, »bolj enakopravnih« od preostale večine. Sedaj pa o mojem dolgoletnem raziskovanju Slovencev na območju nekdanje Jugoslavije. Pravite: »gotovo veste, da so Slovenci na Hrvaškem bili, čeprav avtohtoni, izbrisani iz ustave. Glede na Unescove deklaracije izpred 30 let, o človekovih pravicah, bi se zagotovo morali javno zavzemati tudi zanje«. Tu bi lahko imeli prav. Težava je le v tem, da mojega znanstvenoraziskovalnega dela in javnega družbenega angažmaja glede slovenstva na Hrvaškem očitno ne poznate. Obžalujem. A izkoriščam tudi tokratno priložnost, da s promocijo družbene danosti Slovencev na Hrvaškem v preteklosti in sedanjosti, morda tudi skupaj z Vami ali celo z Vašo pomočjo, s svojim dolgotrajnim dejanskim zavzemanjem za tamkajšnje slovenstvo - nadaljujem. Po vrsti. Najprej, znanstveno raziskovanje narodnih manjšin ima v moji opciji izredno pomembno narodotvorno vlogo. Kaj in koliko sem o slovenstvu na Hrvaškem raziskovala in napisala, je razvidno iz sistema Cobiss. Zatem, kolikor je bilo mogoče, sem si prizadevala za usposabljanje mlajših kadrov in jih tudi sama iskala. Tako trenutno na Inštitutu za narodnostna vprašanja uradno mentoriram doktorandki (Barbara Riman), ki pripravlja disertacijo o Slovencih v Istri, Kvarnerju in Gorskem Kotarju v 20. stoletju, je kot mlada raziskovalka prva Slovenka iz Hrvaške in naj bi se po načrtu vrnila v matično okolje. Dalje, »avtohtonost« narodnih manjšin je tudi v slovenski strokovni javnosti sporen termin. Nadomeščamo ga s pojmom tradicionalna manjšina. V pomenu tradicionalnosti/avto-htonosti sem slovenstvo na Hrvaškem raziskovalno argumentirano locirala, ne le v nekatere širše obmejne predele, temveč še v obe največji mesti na Hrvaškem, v Zagreb in na Reko, pri čemer mojih strokovnih spoznanj iz devetdesetih let še nihče ni izpodbijal. Na »izbris Slovencev iz hrvaške ustave« o božiču 1997 sem večkrat reagirala. Prek intervjujev v medijih, tudi s feljtonom »Slovenci na Hrvaškem in slovensko narodno vprašanje« (Delo, 1998), potem nekajkrat v državnem zboru (zadnjič julija letos), pa v neposredni komunikaciji z zlasti izvoljenimi voditelji Slo- vencev na Hrvaškem. Poteza hrvaškega sabora je bila in ostala politično zgrešeno dejanje, a je res, da je slovenska politika mlačno stopila v bran slovenski manjšini, ki jo je ta dogodek močno prizadel. In zakaj sem omenjala morebitno Vašo podporo? Ker se na matičnem Inštitutu in na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu kljub vsestranski argumentaciji doslej že več let neuspešno zavzemam za vzpostavljanje neke vsaj minimalne raziskovalne infrastrukture, namenjene slovenstvu na Hrvaškem. Tej moji pobudi nista bila naklonjena niti oba zadnja predstojnika omenjenega Urada. Bo sedaj z ministrom drugače? Kot da Slovenci na Hrvaškem niso postali manjšina »čez noč« in šele z razpadom Jugoslavije. Kot da tudi Slovenci na Hrvaškem, podobno kot imajo to vseskozi tako ali drugače urejeno drugi zamejci, kar jim je pomembno pomagalo obdržati se, ne potrebujejo pravzaprav še raznovrstnejše institucionalne opore za svoj obstoj. Če morda, tu se gotovo strinjava, tudi zaradi slabih odnosov med državama, ki pričakovano izrazito negativno vplivajo na slovenstvo na Hrvaškem, kaj časa sploh še je? Ob vprašanju strateške obravnave slovenskih narodnih manjšin, je zlahka ugotovljivo, da so Slovenci na Hrvaškem »zagotovo zapostavljeni« s strani slovenske države." Marjana Mirkovič Dr. Vera Kržišnik - Bukič. Foto: Jasmina Dlačič DOGODKI NOVEMBER 19. november Svet slovenske narodne manjšine mesta Reka Predavanje o Primožu Trubarju Kot smo napovedali v prejšnji številki, objavljamo nekoliko skrajšan povzetek zanimivega predavanja publicistke Nade Kozina iz Portoroža. Nada Kozina: Predavanje o Primožu Trubarju, enem velikih evropskih mož v času humanizma in velikih odkritij, o Petru Pavlu Vergeriju in drugih imenitnih Istranih v tistem času, o tedanjih in današnjih protestantih Primož Trubar Primož Trubar je osrednja osebnost slovenske kulturne zgodovine: brezimnemu ljudstvu je dal ime Slovenci, iz narečij je ustvaril slovenski knjižni jezik, ustanovil je slovensko šolo, je ena najznamenitejših osebnosti 16. stoletja v Evropi. Nekoč zapiše: »Potrudil sem se, da bi me utegnil razumeti vsak Slovenec, bodisi Kranjec, Spodnještajerec, Korošec, Istran, Dolenjec ali Bezjak...« Je prvi, ki se zave, da se človek najbolje izpove in izrazi lastne misli in čustva prav v materinščini. Ko Trubar ustvari knjižno slovenščino, se slovensko ljudstvo dvigne v narod. Ta narod se začne bojevati proti trem sovražnikom: Rimskokatoliški cerkvi, ki drži ljudstvo v praznoverju in nevednosti, proti plemstvu, ki ga izkorišča, in proti Turkom, ki ga fizično uničujejo. Trubar se je rodil l. 1508, pred 500 leti, na Raščici; njegov oče je bil mlinar, tesar in cerkveni ključar. Pri 12 letih gre Trubar študirat na Reko, nato v Salzburg in se tam preživlja s petjem. V Trstu je osebni strežnik škofa Petra Bonoma, poje v škofijskem zboru, bere dela evropskih humanistov, vpiše se na dunajsko univerzo, vrne se v Trst k Bonomu, ki ga posveti za duhovnika in mu priskrbi denar za preživljanje. 1533 prvič pridiga v Ljubljani in se tam nastani; iz Ljubljane ga prežene škof Krištof Ravbar, vrne se v Trst, tam ga škof Bonomo nastavi za slovenskega pridigarja, postane kanonik v Ljubljani, župnik v Šentjerneju. Pred škofom Tekstorjem zbeži v Nemčijo, postane pridigar v Rothenburgu, se oženi z Barbaro Sitar in se javno opredeli za protestanta. 1550 v Tubingenu izideta prvi dve slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, sledi vrsta nabožnih knjig s pomenljivimi pojasnili, skupaj 24, od tega 22 v slovenščini in dve v nemščini. Sreča se s Koprčanom Petrom Pavlom Vergerijem, ki ga spodbuja k pisanju, po njegovem nasvetu preide od gotice na latinico. 1561 ustanovi Južnoslovanski biblijski zavod v Urachu skupaj z baronom Ivanom Ungnadom in istrskim glagoljašem Štefanom Konzulom; Trubarja imenujejo za dekana slovenske protestantske cerkve v Ljubljani; vrne se z družino v Ljubljano, od tam ga preženejo, je župnik v Lauffenu, nato v Derendingenu. Leta 1586 umre, star 78 let. Po tristo letih pozabe se ga spomnijo Nemci, po štiristo letih pa tudi Slovenci. V kakšen svet se je rodil Primož Trubar V svetu je to čas humanizma, znanosti in nezadovoljstva s katolicizmom; tiskarski stroj je izpodrinil ročno pisanje knjig; ustvarjajo veliki slikarji, Michelangelo, Albreht Durer; Erazem Rotterdamski napiše Hvalnico norosti, Thomas More Utopijo, nato ga obglavijo; Shakespeare piše drame in Cervantes Don Kihota, samo 15 odstotkov vsega prebivalstva po Evropi živi v mestih, vsi drugi na podeželju; zelo katoliški Portugalci in Španci odkrivajo svet, ropajo zlato v Ameriki in slonovo kost v Afriki, pobijajo ameriške domorodce, trgujejo s sužnji; Nikolaj Kopernik izjavi, da se Zemlja vrti okoli Sonca, Giordana Bruna inkvizicija sežge na grmadi zaradi zemlje, ki se vrti, sežgan je tudi pridigar Girolamo Savonarola, ker kritizira kopičenje bogastva v cerkvi. Čehi slavijo 100-letnico sežiga svojega reformatorja Jana Husa, Anglija in Danska prvi ustanovita svoji nacionalni cerkvi, v Franciji v šentjernejski noči pobijejo 2000 hugenotov, v Rusiji vlada Ivan Grozni, posvetna in cerkvena oblast nista ločeni, cerkev je gospodarska in politična velesila, papež prodaja odpustke, denar potrebuje za svoje razkošno življenje in cerkev sv. Petra v Rimu, univerzitetni profesor Martin Luther protestira proti verski in moralni pokvarjenosti rimske cerkve. To zapiše v nemškem ljudskem jeziku, berejo ga po vsej Nemčiji; papež izloči Luthra iz cerkve, ta pa prevede sveto pismo v nemščino. Tridentinski koncil obsodi protestante, protestantizem postane državna vera nemških kneževin. Inkvizicija preganja poleg heretikov in znanstvenikov tudi Jude, muslimane in čarovnice. Turški prestol zasede Sulejman Veličastni, zavzame Beograd in oblega Dunaj. Razsaja kuga, pobije tretjino prebivalstva v Evropi. Reformatorji opozorijo, da v Svetem pismu piše, da je Mojzes govoril ljudstvu v njihovem jeziku in ne v latinščini; narodni jeziki začnejo premagovati latinščino, dotedanji povezovalni jezik Evrope. Na ozemlju današnje Slovenije Slovenci živijo ločeno v habsburških kneževinah. Sedež cerkvene oblasti nad slovenskimi pokrajinami je v Ogleju. Deželni knezi so hkrati tudi cerkveni voditelji. Nemški cesar Maksimiljan pošlje barona Žigo Herbersteina za veleposlanika v Rusijo, ker zna slovensko. Jakob Petelin Gallus je eden največjih skladateljev dobe, cesar Ferdinand uvede slovenščino na sodišče, Turki vdirajo v naše kraje, požgejo tudi Raščico, pridejo pred Dunaj. Kmetje se upirajo. Samostani so pomembni centri moči - Žička kartuzija ima eno treh najbogatejših knjižnic v Evropi. V Ljubljani narašča število nemškega prebivalstva, ker se razvijata trgovina in fužinarstvo. V Ljubljani protestanti odprejo klasično gimnazijo. Jezuiti preganjajo protestante, sežigajo njihove knjige, zapirajo molilnice in šole. V Sloveniji je v 200 letih obtoženih čarovništva okoli 500 žensk, kar 265 jih sežgejo. Istro si delita Beneška republika in habsburška monarhija. Razdeljena je tudi na škofije, posvetne in cerkvene meje se ne pokrivajo. Ob morju se poje latinska maša, v notranjosti pa glagolska. Pietro Coppo iz Izole je svetovno znani kartograf, nariše prvi zemljevid Istre. Skladatelj Andrea Antico iz Motovuna je prvi, ki tiska note, začne se kulturni razvoj slovanskih prebivalcev Istre, tudi razcvet znanosti in književnosti. Med Istrani je veliko protestantov - heretikov, pa tudi veliko inkvizitorjev, ki preganjajo heretike. Najpomembnejša za širjenje protestantizma sta Peter Pavel Vergerij iz Kopra in Matija Vlačič Ilirik iz Labina. Inkvizicija sproži v 200 letih procese proti 161 Istranom. Nekaj jih utopi ali vrže na galeje. Menih Baldo Lupetina iz Labina je 1543 obsojen na 100 du- katov globe in dosmrtno temnico. Peter Pavel Vergerij prosi beneškega doža, naj Lupetino pomilosti, a brez uspeha. Lupetina namreč še v zaporu širi protestantski nauk. Po 20 letih ječe ga utopijo v beneški laguni. Piran je pod beneško upravo, s svojimi 3600 prebivalci velja za srednje veliko mesto in tvori urbano civilizacijo takratne Evrope. V istem času šteje Trst 7000, Benetke 150.000, Pariz 200.000 prebivalcev. Občani so razdeljeni na plemstvo in ljudstvo. Vlada Veliki svet, ki ga sestavljajo samo plemiči, beneška republika imenuje podestata. Peter Pavel Vergerij se sreča z našim jezikom na družinskem posestvu v piranski vasi Čukole. Reka je v habsburški monarhiji in obenem v puljski škofiji. Leta 1509 jo Benečani do temeljev požgejo; je cvetoče pristanišče, trgovsko in kulturno središče. Trgovske poti prekinjajo Turki, vojne za madžarski prestol in spopadi med uskoki in Benečani. Na Reko se zateče izobraženi glagoljaš - modruški škof Šimun Kožičič - Benja. Iz Reke naredi duhovno metropolo hrvaškega glagoljaštva - Sveto pismo se prevaja v čakavsko hrvaščino, tiskajo se knjige, v mestu delujeta dve šoli - latinska italijanska in hrvaška glagoljaška šola. O latinščini Latinščina je stoletja privilegiran knjižni jezik. Je tudi jezik papeštva - papež pa velja za največjega nasprotnika napredka. Sčasoma jo začnejo premagovati narodni jeziki. V Svetem pismu piše, da je bog na gori Sinaj spregovoril ljudstvu v njegovem jeziku. Apostol Pavel piše v Pismu Korinčanom: in vsak jezik bo slavil Boga ... O Svetem pismu Sveto pismo so sveta besedila v dveh delih: Stari in Novi zavezi. Za humaniste je Sveto pismo duhovna avtoriteta. Protestanti hočejo odpraviti avtoriteto cerkvene organizacije. Med človekom in Bogom naj bo samo vera, nič posrednikov. Kdaj dobijo posamezni narodi sveto pismo v svojem jeziku Original Stare zaveze je v aramejščini, Nove zaveze v grščini. Kopti dobijo Sveto pismo v 3. stoletju. Hieronim ga prevede v latinski jezik v 4. stoletju; gotski prevod Nove zaveze je v 4. stoletju. Armenci, Sirci, Etiopci in Gruzijci dobijo Novo zavezo v 5. stoletju. Staroangleški in staronemški delni prevodi so iz 8. stoletja, starocerkvenoslovanski iz 9. stoletja, staro-francoski iz 12. stoletja, italijanski iz 13. stoletja, Nemcem prevede Luther Novo zavezo L 1521; Francozi dobijo popolno Sveto pismo 1530, Angleži 1535, Slovencem prevede Trubar Evangelij sv. Matevža 1555, Dalmatin prevede celotno Sveto pismo 1584, Hrvati ga v svojem jeziku lahko berejo 1560., Srbi pa 1868. O pismenosti Slovencev Slovenci smo imeli svojo pismenost že v zgodnjem srednjem veku, med prvimi v Evropi. Ohranjeni so številni rokopisi in zaprisege plemičev v slovenskem jeziku. Nemški pesnik uvrsti v 14. stoletju slovenski jezik med šest najpomembnejših evropskih jezikov. Do 15. stoletja potekajo ustoličevanja karantanskih knezov v slovenskem jeziku. O krščanstvu v Sloveniji V času Trubarja Slovenci pravega krščanstva še niso doživeli. Poganstvo so le zamenjali s praznoverjem. Trubar uči, da nisi veren, če verjameš v Boga, ampak če pošteno živiš. Verni so zanj vsi kristjani, Judi in pogani, vsi, ki spoštujejo naravne zakone, ki so do vsakogar resnicoljubni, ljubeznivi, pravični in usmiljeni. Prve tiskane knjige v jezikih Slovencev, Hrvatov in Srbov Prve hrvaške inkunabule so tiskane 1477 v Benetkah, to je 22 let po izumu tiskarskega stroja. Kosinjski misal iz leta 1483 je prva hrvaška in južnoslovanska tiskana knjiga in prvi evropski misal, ki ni tiskan v latinici in v latinskem jeziku, ampak v glagolici. Oktoih prvo-glasnik iz leta 1494 je prvi ćirilski tisk južnih Slovanov, tiskan je v Cetinju, v svobodni državi Zeti. Slovenci dobimo Katekizem in Abecednik 1550. Trubarjevi vzorniki in učitelji Peter Bonomo, tržaški škof in diplomat, humanist, večinoma živi na Dunaju. Govori tudi slovensko. Spoštujmo govorico ljudstev, pravi. Je Trubarjev duhovni oče. Erazem Rotterdamski, nizozemski filozof, osrednja osebnost tedanje Evrope, ugotovi, da ni isto, kar piše v Svetem pismu in kar razlaga Rimskokatoliška cerkev. Prvi zapiše, da mora biti sveto pismo prevedeno v vse jezike sveta. Ulrich Zvvingli, švicarski verski reformator, zavrača absolutno oblast papeža, se bojuje proti razkošju cerkve, proti celibatu, proti ma-likovanju. Jena Kalvin, Švicar, govori o demokratičnem občestvu kristjanov in o tem, da je smisel vere v poštenem življenju in lepih odnosih med ljudmi. Martin Luther, nemški teolog in menih, ki ga v Cerkvi najbolj moti prodajanje odpustkov in latinščina kot liturgični jezik. Pravi, naj verniki sami berejo Sveto pismo in da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu. Od Trubarja ga loči odnos do najnižjih slojev prebivalstva: Luther opravičuje suženjstvo in tlačanstvo tako kot tudi uradna Cerkev. Trubar svoje ljudstvo ljubi in mu hoče pomagati, da se reši nevednosti. Kaj je bil Trubar Trubar je sicer služil cerkvi, a je razvil svoj svetovni nazor. Če njegovo gospodarsko nadarjenost, pogum, življenjsko vnemo primerjamo s poznejšimi predstavniki slovenske literature, je edinstven. Trubar je bil: domoljub - prvi dve knjigi izda na skrivaj, na svoje stroške, pod psevdonimom, ustvari lastno verzijo latinice; globoko veren - ustvari slovensko versko skupnost; humanist - tako se izoblikuje na Bono-movem dvoru; erazmovec - od Erazma Rotter-damskega povzame misel, naj vsak sam bere Sveto pismo, da smo vsi ljudje enaki pred Bogom in da živeti pobožno pomeni živeti etično; demokrat - pod vplivom Kalvina napiše Cerkov-no ordnungo, ki predstavlja napoved slovenske države.; zwinglijanec - racionalist in humanist, njegove ideje vodijo v narodno in ekonomsko svobodo; Zwingli pravi, da je Bog središče dobrote, modrosti in moči; jezikoslovec -Slovencem zapiše jezik, nauči jih brati in jih poveže s svetom; zanj slovenski jezik ni okoren in barbarski, ampak mil in zvočen; pridigar, govornik - v času nepismenosti je govorništvo osrednja umetnost, najvišja oblika izobrazbe; pevec, pesnik in etnolog - lepo poje, piše nabožne pesmi, zapisuje note in zbira ljudske pesmi; gospodaren - kot sin obrtnika ima več dobro plačanih služb, več hiš - dve v Ljubljani, eno v Derendingenu, bogato knjižnico ... je pravi renesančni gospod; družinski - trikrat oženjen, rodi se mu pet otrok, zaveden Slovenec - prvi razume, da narečja na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem idr. tvorijo enoten slovenski jezik in da je ta drugačen od hrvaškega, politik - tiskanje slovenskih in hrvaških knjig je izrazito politično delovanje, je obramba evropske civilizacije pred Turki; vsestranski ustvarjalec - teolog, družboslovec, esejist, pisatelj, bibliograf, načrtovalec slovenskih šol; praktičen - teološke razprave ga ne zanimajo, preprosto jih opredeli kot skrivnost, ki je človeški razum ne more dojeti (recimo o tem, ali je v hostiji Kristusovo telo); prvi slovenski emigrant - izmisli si besedo nigdirdom. Kako so ljudje sprejemali Trubarja Trubar piše vsem Slovencem visokega in nizkega stanu, torej plemičem, meščanom in navadnemu kmečkemu ljudstvu. To dokazujejo njegovi uvodi, ki se začenjajo tako: »Blagorodnim, plemenitim, hrabrim, poštenim, razsodnim, častitim in modrim gospodom, grofom, baronom, vitezom, plemičem, meščanom in vsem vernim kristjanom ...« Preprosti Slovenci Trubarjevega pridiganja ne sprejemajo. Trubar pridiga zoper neumnost. Slovenci pa imajo radi zabavo, Cerkev jim ponuja pravi cirkus - rituale, romanja, spletke, strašne zgodbe svetnikov, grešnost duhovnikov, čudeže, odpuste ... Trubar v svojih pridigah opozarja Slovence: »Bog naj nas varuje pred Turki in papežem!«, čeprav se zaveda, da so Slovenci s takim stanjem sprijaznjeni in da se bojijo sprememb. Meščani so zavezniki Trubarja, ker so povečini Slovenci in ker se protestantizem zavzema za revno cerkev in nižje davke. Plemiči, združeni v zvezo z imenom Kranjski deželni stanovi, Trubarja najbolj podpirajo. Pri vsem, kar Trubar počne, najprej poišče njihovo soglasje in podporo. Kateri Slovenci so ob njem ustvarjali Sebastjan Krelj sestavi Otroško biblijo, Jurij Dalmatin izda prvo celotno Sveto pismo v slovenščini, Adam Bohorič napiše prvo slovensko slovnico Articae horulae. Kdo mu je pomagal: baron Hans Ungnad, kralj Maksimiljan, škof Franc Kacijanar, nemški knezi, kranjski plemiči in meščani, številni teologi, ki jih sprašuje za nasvet in jim daje v branje svoje rokopise. Kdo je nasprotoval Trubarju: Habsburžani, ki vladajo v velikem delu Evrope, tudi notranjeavstrijski deželi, v kateri živi večina Slovencev; Katoliška cerkev; škof Urban Tekstor prežene Trubarja iz Ljubljane. Izobči ga iz Cerkve, mu odvzame župnije, ukaže vlomiti v njegovo hišo in zasesti premoženje, tudi knjige. Škof Tomaž Hren da sežgati vse protestantske knjige, razen Dalmatinove Biblije. Povezava s Hrvati in Srbi V stik s Hrvati pride že v rodni Raščici. Po naročilu njegovega očeta je hrvaški freskar poslikal domačo cerkev, svetnikom je naredil velike brade in mustače po turško in hrvaško. Na Reki se 12-letni Trubar seznani s hrvaščino, zve za glagoljaše in za Sveto pismo v hrvaščini. Pomisli, da je mogoče pisati in brati tudi v slovenskem jeziku. Matija Vlačič Ilirik iz Labina, za Lutrom najpomembnejša osebnost nemške reformacije, vodilni luteranski teolog, najplodovitejši protestantski pisec. V knjigi Katalog prič resnice razkrinka lažno veličino papežev in trdi, da veličina Rima sloni na nizu prevar in goljufij, da je reformacija tisočleten boj ljudi za svobodo. Peter Pavel Vergerij, škof in diplomat; papež ga pošlje na pogajanje s protestanti, spozna Lu-thra, na Tridentinskem koncilu obsodi čaščenje svetnikov, sprejme luteranstvo, umre v Tubin-genu. Razume hrvaško in slovensko. Trubarja najprej preganja, nato mu pomaga, na koncu se razideta. Trubarja namreč prepričuje, naj prevede Sveto pismo za vse južne Slovane v nekem skupnem jeziku. Trubar ga ne posluša in se odloči za jezik svojih »lubih« Slovencev. Hans Ungnad - štajerski plemič, ki se proti Turkom bojuje 37 let in je cesarjev poslanec na turškem dvoru, postane luteranec in se zato umakne v Nemčijo. Mecen slovenskih in hrvaških knjig. S Trubarjem ustanovita Južnoslovanski biblijski zavod. Štefan Konzul iz Buzeta prevede Sveto pismo v hrvaščino na osnovi slovenskega, nemškega in latinskega. Antun Dalmata, duhovnik glagoljaš iz Istre, popravlja Konzulove prevode. Južnoslovanski biblijski zavod v Urachu Ungnad je lastnik, Trubar ravnatelj, Konzul in Dalmata sta prevajalca in korektorja za glagolico, uskoka Cvečič in Juričič pa za ci- rilico. V zavodu izdajo 26 knjig v hrvaškem jeziku, eno v slovenskem, šest v italijanskem in eno v nemškem jeziku, in sicer v treh črkopisih - latinici, glagolici in cirilici. Trubar je idejni vodja zavoda. Ob pripravljanju knjig za južne Slovane sčasoma ugotovi, da jezika njegovih sodelavcev Istranov ne razumejo vsi južni Slovani. Trubar se zavzema za živi ljudski jezik, prevajalca iz Istre Dalmata in Konzul pa zagovarjata star jezik iz glagolskih misalov. Trubar ugotovi, da je bosensko narečje najbolj razširjeno in najbolj razumljivo ljudem, ki živijo v »Slavoniji, Hrvaški, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Turčiji«. Žal mu je, da mu ne uspe izdajati knjig v tem jeziku. Ne dobi namreč pravih sodelavcev. Poslanstvo zavoda je zaustavitev islamizacije Evrope, širitev svoje vere med vse južnoslovanske narode, tudi onkraj turških meja med pravoslavce in muslimane slovanskega rodu. Tako kot Luter združi Nemce v boju proti Rimu, hoče Trubar združiti južne Slovane v boju proti Turkom. Izdajanje južnoslovanskih knjig so sofinancirali Nemci. Kako jih Trubar pridobi? Prepriča jih, da Turkov ni mogoče pregnati z ognjem in mečem, temveč z vero. Trubarju pomeni vera predvsem pošteno življenje. Pošteno živi, kdor ljubi svojega bližnjega, dobro dela vsem ljudem, svoj kruh pridobi brez škode za druge ljudi in kdor se ne boji govoriti resnice. Vdori Turkov so za Trubarja kazen za grešno življenje katolikov. Rešitev vidi v skupni pokori in skupnem očiščenju. Trubarjev cilj je tudi združitev južnoslovanskih ljudstev, ki jih povezujejo jezik, rod in turška nevarnost. Vidimo, da je Trubar še vedno zelo aktualen, da se v 500 letih ni kaj dosti spremenilo, osnovni problemi so enaki, le načini delovanja so drugačni: še vedno se tisk cenzurira, še vedno vlada patriarhat, še vedno in morda čedalje bolj je ljudstvo nevedno, kar pa poplava informacij dobro prikriva; ljudstvo je še vedno vraževerno - verjame v zunanje sile: bogove, denar, politike, še vedno se zdi Slovencem, da smo manj vredni, da slovenski jezik ni dovolj imeniten, še vedno moraš v tujino, da ti uspe: v 16. stoletju je šel Trubar, danes Slavoj Žižek; še vedno se ljudstvo bojuje za pravice in osnovne življenjske dobrine; vladarji se še vedno povezujejo z bogataši in podzemljem. Spomenik Vergeriju v Kopru. Foto: Marjana Mirkovič 22. november Novačanova srečanja, Trnovlje - Celje Alpe-Donava-Jadran, srečanje zamejskih gledališč Andrej Jelačin, Piknik s tvojo ženo, režija Alojz Usenik Še eno uspešno gostovanje dramske skupine v Sloveniji je spremljala tudi članica Zdenka Jelovčan. Piknik s tvojo ženo na srečanju zamejskih gledališč Povabilo Živka Beškovnika, podpredsednika Kulturno umetniškega društva Zarja izTrnovlja - Celje, naj pridemo gostovat v programu 16. Novačanovih gledaliških srečanj 2008 v sklopu programa Alpe-Donava-Jadran, na I. srečanje slovenskih zamejskih gledališč, smo z veseljem sprejeli. V telefonskem pogovoru smo kot naj realnejšo možnost za naše gostovanje ponudili Piknik s tvojo ženo Andreja Jelačina v režiji Alojza Usenika. Na program Alpe-Dona-va-Jadran sta bili uvrščeni še skupini iz Italije in Madžarske s predstavama Primorske zdrahe Carla Goldonija v izvedbi Dramskega odseka PD Štandrež pri Gorici v Italiji, režija Jože Horvat, in enodejanka v prekmurskem, porab-skem narečju v izvedbi Gledališke družine Nin-drik - Indrik, predstavnice Zveze Slovencev na Madžarskem, Porabje, v režiji Milivoja Mikija Roša. Vse predstave so bile odigrane na odru kulturnega doma vTrnovljah. Občinstvo vse predstave razen domačih ocenjuje z oceno od ena do pet. Na koncu se razglasi najboljša gostujoča predstava po oceni občinstva, vsak večer pa posebna komisija občinstva izbere tudi igralca večera in ga razglasi na odru takoj po koncu predstave. Napočil je dan, ko se je naša dramska ekipa odpravila na pot v Celje, s postankom za kosilo v Trojanah. VTrnovlju nas je pričakal organizator srečanj g. Beškovnik. Pokazal nam je dvorano, odložili smo kulise in se okrepčali. Zatem nas je g. Beškovnik popeljal na ogled Celja in njegovih znamenitosti. Obiskali smo mogočni stari grad celjskih grofov, pozneje povzdignjenih v celjske kneze. Čeprav je bilo zelo hladno, smo z velikim zanimanjem poslušali o bogati celjski preteklosti ter občudovali starokršćansko krstilnico, tlakovane rimske ceste, mestne cerkve, obnovljeno srednjeveško obzidje, neogotsko Nemško hišo ter mlajše stvaritve znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. In spet nazaj v kulturni dom, kajti bližal se je čas našega nastopa. Dvorana ni bila polna, okoli 50 gledalcev ali pa malo manj. Loredana in Alojz sta na oder prišla skozi dvorano z občinstvom. Igrala sta sijajno in po potrebi tudi improvizirala. Tudi občinstvo je bilo odlično. Vrstili so se spontani aplavzi, komentarji in smeh, smeh, kot da je bilo 500 gledalcev! Na koncu predstave pa dolg aplavz! Sledil je govor in zahvala organizatorja ter podelitev darila. Vsaka gostujoča igralska skupina je prejela cvetje in umetnino, ki jo na oder prinese sam avtor. Nam jo je podaril celjski slikar Jurij Godec. Na samem koncu pa še razglasitev igralca večera! Bo to Loredana ali Alojz?! Oba sta si priznanje zaslužila. Nismo dolgo ugibali. Priznanje je dobil Alojz Usenik! Po čestitkah in zahvaljevanju smo pospravili kulise in zadovoljni odšli na razkošno večerjo skupaj z organizatorji festivala. Eden od namenov festivala je tudi izmenjava gostovanj, tako da v prihodnje pričakujemo gostovanje in obisk iz Celja pri nas. Srečno smo se vrnili domov na Reko. Čez teden dni, v soboto, 29. novembra, sta bili na sklepni slovesnosti razglašeni najboljši predstavi po oceni občinstva 11. Novačanovih gledaliških srečanj: predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta v izvedbi gledališke skupine KUD Polzela je prejela oceno 4,82, v programu srečanja zamejskih gledališč Alpe-Donava-Jadran pa je najvišjo oceno, 4,84, dobila predstava Primorske zdrahe Carla Goldonija in v izvedbi Dramskega odseka PD Štrandež pri Gorici. Zdenka Jelovčan Piknik požel uspeh tudi v Celju. Foto: Milan Grlica 24. november Znanstvenoraziskovalno središče, Koper Obmejne študije slovensko-hrvaških odnosov V počastitev svoje 20. obletnice delovanja je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstvenoraziskovalnim središčem Koper in Zavodom za zgodovinske in družbene znanosti na Reki Hrvaške akademije znanosti in umetnosti organiziralo okroglo mizo o zgodovini slovensko-hrvaških odnosov. Sodelovali so raziskovalci iz obeh držav, namen srečanja pa je bil strokovno in politično neobremenjeno spregovoriti o tej aktualni temi. Napovedani so bili zelo zanimivi naslovi: Osnovni pogledi na zgodovino hrvaško-slovenskih odnosov na Hrvaškem (Petar Strčič), Slovensko-hrvaški odnosi v novejši zgodovini (Jože Pirjevec), Koprski Kapitan Slovanov (Darko Darovec), Razdeljeni svet in svet v prežemanju - sedanje meje in življenje nekoč, ob branju »dispacciev« (sporočil, ki so jih italijanskim ministrom in državnim tajnikom v času beneške nadvlade pošiljali istrski rektorji, op. ur.), (Miroslav Bertoša); Soline na vzhodni Jadranski obali (Pag, Piran, Koper, Milje) v času Beneške republike (Flavio Bonin), Migracijske 27. november Mestni muzej, Reka Art Nouveau in družba povezave med Izolo in Puljem v novem veku (Slaven Bertoša), Migracijska geografija v Trst v sredini 19. stoletja s poudarkom na istrskem primeru (Dean Krmač), Pomen škofov Mahniča in Srebrniča kot vidnih hrvaških dejavnih osebnosti (Maja Polič), Slovenec F. Ravnik in Kastavščiria (Darinko Munič), Slovensko-hrvaški odnosi na prelomu 19. v 20. stoletje v luči tržaške Edinosti (Salvator Žitko), Glasilo »L'lstHaAgricola« o razmerah v kmetijstvu severne Istre v prvim povojnih letih (1918-1921, Milan Radoševič), Hrvaško-slovenska vzajemnost v času med obema vojnama (Egon Pelikan), Slovensko-hrvaško sodelovanje med drugo svetovno vojno v okviru Jugoslovanskega odbora iz Italije (Gorazd Baje), Hrvaško-slovenske razmejitve z Italijo po drugi svetovni vojni (Željko Bartulovič), Spomin na razmejevanje v Istri (Vida Rožac Darovec), Slovensko društvo na Reki (Barbara Riman), Piranski zaliv - jabolko spora med sosedama? (Darja Mihelič). Marjana Mirkovič 27. november Klub Sušačanov, Reka Franjo Kresnik, človek, ki je čital violine Klub Sušačanov je vrsti zanimivih predavanj dodal tudi večer, posvečen reškemu zdravniku slovenskega rodu Franju Kresniku, znanemu ljubitelju in izdelovalcu violin, čigar osebna zbirka je sicer uvrščena kot stalna razstava v reškem Pomorskem in zgodovinskem muzeju hrvaškega Primorja. Predaval je Goran Končar, znani reški violinist mednarodnega ugleda, koncertni mojster Zagrebške filharmonije in umetniški vodja Zagrebškega kvarteta. Marjana Mirkovič V okviru sodelovanja z ustanovami iz Slovenije je v reškem mestnem muzeju potekalo predavanje z naslovom Art Nouveau in družba. Predavala je dr. Breda Mihelič z Urbanističnega inštituta RS, organizirala pa sta ga Društvo umetnostnih zgodovinarjev Reke, Istre in Hrvaškega primorja ter Oddelek za umetnostno zgodovino reške filozofske fakultete. Sicer pa je bila interaktivna predstavitev Umetnost in družba na Slovenskem okrog 1900 pripravljena za razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920 v Narodni galeriji v Ljubljani in prikazuje obdobje na prelomu iz 19. v 20. stoletje na Slovenskem. Predstavitev so pripravili na Urbanističnem inštitutu RS in je plod dolgoletnega raziskovanja urbanistične in arhitekturne zgodovine tega obdobja. Namenjena je širokemu občinstvu, osredotoča pa se predvsem na pojav art nouveauja, ki je na Slovenskem nastopil skoraj sočasno z impresionizmom v slikarstvu in se uveljavil predvsem v arhitekturi in uporabni umetnosti. Predstavitev obsega časovni trak (od 1867 do 1920) z najpomembnejšimi mejniki v družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem življenju Slovencev, umeščenimi v kontekst evropskega dogajanja na prelomu iz 19. v 20. stoletje, in štiri ključne teme, ki pripovedujejo o družbenopolitičnem, gospodarskem, urbanističnem in arhitekturnem razvoju na Slovenskem okrog leta 1900. Več: www.suzd.si,www.ng-slo.si,www.rtvslo.si Marjana Mirkovič Napoved za razstavo v Narodni galeriji. Foto: www.ng-slo.si Kresnikova zbirka je na ogled v Pomorskem in zgodovinskem muzeju hrvaškega Primorja. Foto: www.ppmhp.hr 28. november: Slovenski dom KPD Bazovica Andrej Stritar: Treking okoli slikovitega pogorja Huayhuash v Peruju DOGODKI DECEMBER ^ 1. december Filodrammatica, Reka Naravne lepote Hrvaške, razstava fotografij V organizaciji planinske skupine je v KPD Bazovica že drugič gostoval Andrej Stritar, namestnik odgovornega urednika Planinskega vestnika, znani slovenski planinec in pisatelj številnih potopisov in planinskih vodnikov. Tokrat seje predstavil s predavanjem, s katerim je navzoče v veliki dvorani Bazovice popeljal v Južno Ameriko, na prekrasno potepanje okrog gorovja Huayhuash v Peruju. Poleg naravnih lepot je prikazal tudi domače prebivalstvo, njihov način življenja ter številne težave, s katerimi se na višinah med štiri in pet tisoč metrov lahko sreča bolj ali manj treniran popotnik. Po končanem trekingu se je popotovalno društvo razšlo, Andrej pa je z ženo Uršo potovanje po Južni Ameriki končal z nekajdnevnim počitkom ob jezeru Titikaka, na meji med Perujem in Bolivijo, ki leži na 3860 metrov nadmorske višine, in z obiskom glavnega mesta Bolivije La Paza ter dolgim kolesarskim spustom z več kot 3600 metrov višinske razlike po znani bolivijski Cesti smrti v amazonsko nižino. Po končanem predavanju se je občinstvo udeležilo še kratkega hudomušnega tečaja španščine za trekerje. Andrej se je spet predstavil kot izvrsten predavatelj, ki mu ni tuja šala na lasten račun. Predavanje se je kar prehitro izteklo. Vsi, ki so bili v dvorani, upajo, da bodo Andreja še imeli priložnost poslušati v svojem okolju. Darko Mohar Reško planinsko društvo Kamenjak je ob 47. obletnici delovanja organiziralo razstavo fotografij, na kateri je sodelovalo 23 avtorjev - planincev z vse Hrvaške. Razstavljenih je bilo 47 posnetkov, po eden za vsako leto delovanja. Namen razstave je prikazati lepote Hrvaškega hribovja, podzemlja, flore in favne ter obenem predstaviti tudi tovrstno kulturno dejavnost hrvaških planincev. Razstava je bila tudi ocenjevalna, podelili so tri nagrade in več pohval. S posnetkom Tišina je drugo nagrado prejel vodja planinske skupine KPD Bazovica Darko Mohar, ki je na razstavi sodeloval z dvema fotografijama, nagrajeno Tišino in drugo z naslovom Prvič. V PD Kamenjak predvidevajo, da bodo to razstavo postavili še po drugih krajih v Hrvaškem primorju, in upajo, da bo postala tudi tradicionalna. Darko Mohar Prvič. Foto: Darko Mohar 2. december Narodna čitalnica, Kostrena Kostrenski kapitani II, razstava V organizaciji Društva pomorskih kapitanov Ko-strene, kraja, močno povezanega z morjem in pomorščaki, je prvi cikel fotografij Kostrenski kapitani reškega umetniškega fotografa Karla Dragana Došena nastal ob koncu leta 2007, tokrat pa so bile na ogled portretne fotografije preostalih članov. Stara znanca, Darko Mohar in Andrej Stritar. Foto: Ana Lipovac Razstavo, za katero je koncept ustvaril Karlo Dragan Došen, spremlja katalog z besedilom umetnostne zgodovinarke Nataše Ivančević in novinarja Borisa Perovića. Marjana Mirkovič 5. december Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Evrourad: Od ideje do projekta e u rou red Prva delavnica v organizaciji Evrourada je naletela na dober odziv, ocenjuje vodja Marijana Košuta. Najmočnejša je bila zasedba z Reke: podpredsednik KPD Bazovica Milan Grlica in članice Kristina Riman, Petra Aničič in Irena Grubiša ter Doris Kušič; iz Splita so prišli Boštjan Matjaž Kordiš, predsednik društva Triglav in obenem tudi predsednik slovenskega manjšinskega sveta na županijski ravni, tajnica in članica izvršnega odbora društva Gabrijela Knezovič in predsednica sveta na ravni mesta Nadežda Eterovič; delavnice se je udeležilo več vodilnih članov drugih društev: v imenu puljske Istre Klaudija Velimirovič, iz prezidske-ga društva Gorski kotar Bernard Godeša s sodelavko, ljubljansko študentko Jeleno Malnar, iz lovranskega Snežnika Vasja Simonič in Edvard Primožič ter iz društva Dr. France Prešeren iz Šibenika Mirjana Knežević; navzoča je bila tudi mlada ekipa iz Zagreba: tajnica slovenskega manjšinskega sveta Mesta Zagreb Agata Klinar Medaković ter članici društva Slovenski dom, Irena Šonc in Ira Muhlstein; na delavnici je sodeloval tudi predstavnik slovenske narodne manjšine Mesta Osijek Zlatko Marolt. Kot so po peturnem delu povedali udeleženci, je bila delavnica - vodila jo je Tanja Čajevec iz projektne pisarne za nevladne organizacije Savinjske regije Flosar iz Celja - koristna in informativna, prav tako so prepričani, da jim bodo pridobljene informacije pomagale pri morebitnih prijavah na evropske razpise. Marijana Košuta je naslednjo delavnico napovedala za 23. januar. Marjana Mirkovič Ira Muhlstein, Agata Klinar Medaković in Marijana Košuta. Foto: Marjana Mirkovič 6. december Kulturni dom, Dolsko Revija pevskih zborov Dolsko Obrnilo se je leto in spet smo se udeležili revije pevskih zborov v Dolskem. To je bilo četrto gostovanje v kulturnem domu v Dolskem. Gostovalo je še devet zborov. Odhod z Reke je bil ob eni uri popoldne, v Dolskem, kamor smo prišli ob 17. uri, pa nas je pričakal gospod Miro Šubelj. Na obrazu se mu je videlo , da smo dobrodošli. Takoj nas je odpeljal v sosednjo gostilno na kosilo; tam so nas zelo lepo pogostili, po pozdravu organizatorja pa smo odšli v dom na vajo, ki je bila zaradi precej okrnjenega zbora kar zahtevna. Pevci so seveda manjkali zaradi bolezni. Ob 19. uri se je začel program. Mi smo nastopili zadnji. Počaščeni smo bili s takim aplavzom, da smo morali zapeti še dve pesmi. Zelo ponosni in zadovoljni s takšnim nastopom, kar se je zrcalilo tudi na obrazu našega maestra, smo se skupaj z drugimi nastopajočimi zbori zbrali za bogato mizo, obloženo z raznimi dobrotami. Seveda, ves ta uspeh moramo pripisati našemu maestru Franju Bravdici, ki mu je uspelo, da nas je s svojo samozavestjo in požrtvovalnostjo pripeljal na tako raven lepega in uspešnega petja. Po druženju in prijetnem razgovoru med pevci smo se počasi odpravili domov in se v avtobusu veselili vse do naše Reke! Predsednica MePZ KPD Bazovica Dragica Rizman 7. december Izlet planinske skupine v Čičarijo Po dolgem deževju je bilo za nedeljo končno napovedano malo burje in veliko sonca. Kot naročeno za enodnevno potepanje po vrhovih poznojesenske Ciča rije. Krenili smo iz Vedeža, majhne slikovite vasice v hribu za Veprincem. Komaj nekaj hiš in samo nekaj starejših prebivalcev. Žal ne bo dolgo trajalo, stanovanja in hiše se gradijo vse bližje tihi vasici. Od Vedeža je sledil vzpon mimo vrhov Orljak in Beljač skozi gozd ob nekdaj davno obdelovanih vrtačah. Po prehodu trase plinovoda, ki pomeni strašno uničenje narave, smo prišli na travnike na Malih Sapcah. Mraz se je začel umikati pred sončno toploto, le še nekaj njegovih sledi je ostalo na senčnih straneh. Potem je sledilo še nekaj hoje po gozdnih cestah in vlakah ter po grebenu do nekaj čez 1050 metrov visokega Črnega vrha. Zaradi majhnih višin so vrhovi v Ćićariji obrasli z gozdom, nekaj pa jih je takih z lepim razgledom. Tudi Črni vrh je takšen - z njega je krasen razgled proti Jurdanski nižini z mejnim prehodom v Rupi ter Ilirski Bistrici. V ozadju se na eno stran vidijo zasnežene Alpe, na drugo pa bližnji vrhovi Gorskega kotarja. Nad celotnim razgledom je kraljeval v belo odejo oblečen skoraj 1800 metrov visoki Snežnik. Pot nazaj je peljala po grebenu med Malimi in Velikimi Sapcami. V grebenu je najvišji 972 metrov visok Zvončev vrh, z lepim razgledom proti Učki in Velikemu in Malemu Planiku. Po šestih urah potepanja se je pot končala v Veprincu pri Borisu in Mariji Rumac. Boris je vodil izlet, Marija pa je pripravila njene znane palačinke in odlične „čupavce". Obema gre zahvala za celodnevni lep izlet s še lepšim koncem. Prvič so se izleta planinske skupine udeležili novi člani: Anita in Anatolij Hromin ter Anja Pipan in Nino Antič. Čestitamo jim za uspešno opravljeno prvo turo. Upajmo, da ne bodo odnehali in da jih bomo še videli v naši družbi. Darko Mohar Planinska skupina na Črnem vrhu nad Lisino. Foto: Darko Mohar 8. december HKD na Sušaku, Reka Nastop plesne skupine KPD Bazovica Plesna skupina Slovenskega doma KPD Bazovica je nastopila v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku kot gost plesne skupine Flash-dance Unit na njihovi Novoletni predstavitvi dosežkov. Na repertoarju so bile zanimive koreografije različnih stilov hip hopa plesne skupine FDU in njihovih gostov. Naša plesna skupina je nastopila s svojo novo koreografijo, ki jo je pripravila vodja Hana Nusbaum, in prvič uspešno zaplesala v hip hop stilu. Jasmina Dlačić 9. december Primorsko-goranska županija, Reka Koordinacija svetov narodnih manjšin V navzočnosti primorsko-goranskega župana Zlatka Komadine so predsedniki svetov albanske, bošnjaške, črnogorske, madžarske, romske, srbske in slovenske narodne manjšine skupaj s predstavniki češke, makedonske in slovaške narodne manjšine slovesno podpisali sporazum o koordinaciji svetov na županijski ravni. Kot se spodobi v predprazničnih dneh in ob takšnih priložnostih, ni bilo slišati kritičnih besed, župan pa je vsem tudi v prihodnje zaželel uspešno delo ter navzočim podelil zbornik in vabila na prednovoletni sprejem. Srečanja se je v imenu Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ udeležila urednica Kažipota, ki je v pogovoru z županijskimi predstavniki opozorila tudi na težave goranskega prebivalstva ob meji in pri tem izrazila obžalovanje, da se novembrskega posveta na Reki, namenjenega temi Schengena, ni udeležil nihče iz županije. Marjana Mirkovič 10. december Slovenski dom KPD Bazovica Viktor Snoj, Lebdenja V dobro obiskani družbeni sobi je potekal prijeten večer z avtorjem pesniške zbirke Lebdenja, akademskim slikarjem in restavrator-jem Viktorjem Snojem. O njegovi ustvarjalnosti je najprej spregovorila predsednica združenja književnikov Primorske Ines Cergol, pesmi, v zbirki prevedene tudi v hrvaški in italijanski jezik, pa sta doživeto predstavila reški recitator Alojz Usenik ob spremljavi mlade glasbenice Eleonore Bruk in sam avtor. Ines Cergol je ob tej priložnosti društvu Bazovica podarila več knjig in pri tem poudarila, da želi založba Hadriaticum nadaljevati tradicijo večjezikovnih izdaj in tudi tako okrepiti vezi na območju Istre in Primorja, močno skrhane v zadnjem desetletju in pol. Viktor Snoj. Foto: Dionis Jurič Zbirka Lebdenja Viktorja Snoja pa je nastala kot inavguracija ob avtorjevem 85. rojstnem dnevu. V italijanščino je verze prevedel slovenski tržaški književnik Boris Pangerc, ki se ukvarja z nacionalno problematiko, kot zanimivost pa je Ines Cergol dodala, da je bil on prvi slovenski župan obmejne občine Dolina pri Trstu. V hrvaščino je pesmi prepesnil znani dr. Goran Filipi. Viktor Snoj, Ines Cergol in Dušan Podgornik. Foto: Dionis Jurić V veliko zadovoljstvo navzočih je o svojem ustvarjanju zatem spregovoril še Viktor Snoj, na sodelovanje pri oblikovanju knjige in dolgoletno prijateljstvo z njenim avtorjem pa se je na kratko ozrl akademski slikar Dušan Podgornik. Uspešnega večera, ki se je nadaljeval s sproščenim druženjem, seje med drugimi udeležila tudi vodja konzularnega oddelka na veleposlaništvu RS v RH Katarina Gradič Režen s sodelavko Ivanko Filipan. Marjana Mirkovič 12. december Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Društvo restavratorjev Slovenije in Konservatorsko-restavratorska sekcija pri SMS Josip Gorup in kulturna dediščina na Reki in v Slavini Društvo restavratorjev Slovenije in Konser-vatorsko-restavratorska sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije sta decembrsko strokovno srečanje posvetila Josipu Gorupu in kulturni dediščini na Reki in v njegovi rojstni Slavini. V organizaciji dr. Jedert Vodopivec so temo predstavili mag. Daina Glavočič, dr. Vesna Bučič, Angelika Hribar, Maja Kiršič in Janko Boštjančič. Več kot petdeset obiskovalcev si je na reškem pokopališču Kozala, zaščitenem kulturnem spomeniku, najprej ogledalo v zadnjih letih restavriran mavzolej tega znamenitega rojaka, najbogatejšega Slovenca 19. stoletja in znanega mecena in dobrotnika, ki ga je za častnega meščana poleg Ljubljane razglasilo še 45 drugih slovenskih mest in naselij. Kot je znano, je Gorupov družinski mavzolej, izdelan po načrtih kiparja Ivana Rendiča, od 19. februarja 2003 v RH zaščiten kot kulturna dobrina. Restavratorske posege na mozaikih v Gorupovem mavzoleju je ob tej priložnosti predstavila Maja Kiršič, udeležence izleta pa sta z zgodovino družine Gorup izčrpno seznanili še dr. Vesna Bučič in Angelika Hribar. Obiskovalci so nato v nekdanji vili Gorupovega sina Milana, v kateri je od leta 1950 Slovenski dom KPD Bazovica in ki je danes last KPD Bazovica, v organizaciji Sveta slovenske narodne manjšine na županijski ravni in v sodelovanju z društvom prisluhnili izredno zanimivemu predavanju muzejske svetovalke v reškem Muzeju moderne in sodobne umetnosti mag. Daine Glavočič, ki je spregovorila o Gorupovi stavbni dediščini na Reki. Temo je predstavila tudi v zadnji številki glasila društva ljubiteljev Sušaka, Sušačke revije, ki jo je ob tej priložnosti podarila društvu in organizatorjem dogodka, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Za nepričakovano zaprošeno tehnično podporo, ko je kljub delovnemu času na pomoč prijazno priskočil podpredsednik KPD Bazovica Milan Grlica, iskrena hvala tudi njemu. Če sklepamo po odzivu, je bila podana predstavitev za goste pravo presenečenje, za nekatere mlajše raziskovalce pa tudi spodbuda za raziskovalne teme v prihodnje, zlasti po tem, ko so se sprehodili Mag. Daina Glavočič predstavila stavbno dediščino Josipa Gorupa. Foto: Marjana Mirkovič K *K po mestu in si v živo ogledali najpomembnejša Gorupova poslopja. Na povabilo obeh svetov, na županijski in mestni ravni, bo mag. Daina Glavočič podobno predavanje predvidoma predstavila februarja ali marca 2009, sicer pa je znano, da so njena vodenja po mestu prava poslastica za ljubitelje kulturne dediščine. Ob koncu obiska na Reki se je dr. Jedert Vodo-pivec svetu in društvu zahvalila za gostoljuben sprejem, v spomin pa podarila dragoceno darilo, nedavno izšlo reprezentančno knjigo z naslovom Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija (1586-1654) in več drugih knjig, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. N/eč o tem v rubriki Novo na knjižnih policah na strani 20. Skupina obiskovalcev iz Ljubljane se je zaustavila še v Slavini in si poleg slavenske cerkve z Robbovim stranskim oltarjem ogledala še osnovno šolo s konca 19. stoletja, ki sta jo vasi podarila Gorup in njegov stric Franc Kalister. Šolo je nedavno obnovilo izredno aktivno kulturno društvo Slavina, katerega neutrudni predsednik Janko Boštjančič je po izdaji prve monografije o Slavini, Slovenskega zbornika iz 2005, tudi pobudnik monografije o Gorupu, ki jo pripravlja kar dvaindvajset avtorjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Marjana Mirković 12. december Slovenski dom KPD Bazovica Prednovoletni večer Pred polno dvorano so na sklepni prireditvi nastopajoči počastili novoletne in božične praznike, pa tudi dan samostojnosti in enotnosti RS. Program je vodil predsednik društva Vitomir Vitaz. Na začetku je nastopil naš MePZ pod vodstvom Franja Bravdice, program pa so s plesom obogatili še naši mladi člani pod vodstvom nove koreografinje Hane Nusbaum. Večer je izpolnil tudi lovski mešani pevski zbor Matko Laginja iz Klane pod umetniškim vodstvom Nedelj ke Srebovt. Naš zbor je svoj nastop tradicionalno dobro izvedel, mladi plesalci so tudi svoj repertoar osvežili v hip-hop stilu, gostujoči zbor pa je svoj koncert sploh odpel odlično. Posebno simpatično je v njihovi interpretaciji izzvenela pesem Lisička je pa huda zver ob spremljavi harmonikarja. Po prvem delu programa se je Vitomir Vitaz posebej zahvalil mag. Mariji Donadič za njeno dosedanje 15-letno uspešno poučevanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v našem domu ter ji po krajšem nagovoru podaril šopek in priložnostno darilo. Mag. Donadič se mu je iskreno zahvalila in ganjeno omenila, »da vsemu enkrat pride konec«. Zatem se je veselo in sproščeno druženje vseh nastopajočih, gostov in obiskovalcev nadaljevalo še dolgo v noč, ob polni mizi, zvoku harmonike ter s pesmijo in plesom. Zdenka Jelovčan Zasluženo priznanje, mag. Marija Donadič. Foto: Marjana Mirković NAPOVED JANUAR 23. januar, 19.00Slovenski dom KPD Bazovica Jožef Škof: Politbordel, predstavitev knjige Jože Škof bo v društvu predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Politbordel, ki govori o politiki, boju in delu. O knjigi bo spregovoril Vitomir Vitaz, večer pa bo spremljal tudi kulturni program. To bo že druga predstavitev Jožefa Škofa v Slovenskem domu KPD Bazovica. Prvič se nam je predstavil 14. oktobra 2005 z izborom belokranjskih ljudskih pesmi, ki so jih ljudje prepevali ob znanih običajih, kot so svatovanje, jurjevanje in kresovanje. Po predstavitvi bo pogovor z avtorjem. Marjana Mirković 23.januar Evrourad, Reka Od ideje do projekta, 2. delavnica vir Mure (skupaj s planinci PD RTV Ljubljana, predvidoma septembra, dva dni). Evrourad bo 23. januarja predvidoma pripravil naslednjo delavnico, namenjeno predvsem udeležencem prve, pa tudi odprto za morebitne druge prijave. Sestanki planinske skupine: vsak torek od 20. do 22. ure. Stik: tajništvo KPD Bazovica ob delovnih urah in Darko Mohar, gsm: 091 /573 03 62. Darko Mohar Vse informacije pri direktorici pisarne Euro ured d.o.o. Marijani Košuta, na naslovu Milutina Barača 19 na Reki, po telefonski številki 632 630 (tudi faks), gsm: 091 /22 33 421 in na naslovu elektronske pošte: euroured@ri.t-com.hr GORSKI KOTAR 17. januar, 18.00 Bife MTB, Plešce 2. večer etnološkega filma Planinska skupina KPD BAZOVICA - program januar-marec 2009 Izleti in druge dejavnosti v letu 2009: Datum izlet ali druga dejavnost opomba JANUAR 4. 1. 2009 Istra avtobus 11.1. 2009 pohod na Pliš (Klana) lastni prevoz 18. 1. 2009 zimski pohod na Viševico P D Strilež in PD Duga FEBRUAR 7. 2. 2009 Reške pešpoti: Mlikaričin put mestni prevoz (PD Duga in PD Učka) 15. 2. 2009 Vrbnik-Mali Hlam-Žanac avtobus MAREC 1. 2. 2009 Cres- Tramontana s PD Snežnik Spremembe datuma ali cilja izleta so možne in odvisne od vremenske napovedi ali drugih dejavnosti KPD Bazovica. Zaradi usklajevanja z drugimi prijateljskimi planinskimi društvi bo celoletni program določen in objavljen na začetku leta 2009. Lahko samo najavimo najbolj atraktivne izlete v letu 2009: srečanje slovenskih planincev v Ilirski Bistrici, Dugi otok (tri dni, predvidoma za prvi maj), Tamar in okolica (predvidoma začetek julija), vrh Mohar (nekaj nad 2600 metrov v skupini Grossglock-nerja, predvidoma sredina julija, dva dni), iz- 20. decembra 2008 je v Plešcih potekal lepo obiskan Prvi večer etnološkega filma, ki ga je organizirala Etnološka zbirka Palčava šiša v sodelovanju s Turistično agencijo Risnjak. Sporočilo nam je poslal Marko Smole in se mu zanj najlepše zahvaljujemo ter želimo tudi v prihodnje tako uspešno skrb za ohranitev krajevne kulturne in naravne dediščine ter njeno promocijo. Marjana Mirkovič Marko Smole: "Prikazali smo prvega od v letošnjem letu zmontiranih dokumentarnih etnoloških filmov, posnetih v narečju domače vasi: »Tamažavi ji niha stara šiša«, o družini in njihovi skoraj dvesto let stari hiši, ki je bila pred letom dni podrta zaradi rekonstrukcije ceste skozi vas. Film je bil izredno lepo sprejet med ljudmi, tako da je dogovor: večeri etnološkega filma se bodo nadaljevali v naslednjih mesecih, ko bomo prikazali še preostale filme. Brez harmonik Matije in Gorana pa ob kuhanem vinu in domačem pecivu tako in tako ni šlo. Drugi večer etnološkega filma bo na programu 17. januarja ob 18.00 v bifeju MTB v Plešcih. Znova bo predstavljen film z etnološko tematiko, posnet v domačem narečju. Tokrat smo izbrali pripoved ene od naših najstarejših vaščank, Špelno tjeto Dragico - o življenju in običajih v Plešcih v času njenega otroštva in mladosti. Pogovarjali se bomo o snemanju in delcu nematerialne kulture - pripovedih najstarejših ljudi, iz katerih lahko dandanes razberemo mnogo pomembnih podatkov o preteklosti doline in njenih ljudeh, ne samo pred nekaj desetletji. Veseli bomo, če bomo lahko skupaj pogledali del našega nekdanjega življenja, posebno pa, če boste dodali tudi kak svoj spomin na tiste Spodbuditi spomine na življenje domačinov .. Tamaževa šiša. Foto: Marjana Mirkovič Slavko Malnar: Rječnik govora čabarskog kraja Književnik in ljubiteljski zgodovinar Slavko Malnar je izdal novo knjigo, tokrat znova namenjeno jeziku okolja. Naslov ima Rječnik govora čabarskog kraja. Predstavitev bo predvidoma prihodnji mesec. Avtorju čestitamo in upamo, da bo knjiga na prodaj in predstavljena tudi na Reki. Za ljubitelje Gorskega kotarja še novica, da je ob koncu leta izšla tudi knjiga 200 let župnije Trstje. Marjana Mirkovič Dogodek popestril nastop dijakov varaždinske gimnazije. Foto: Marijan Husak kulturno društvo Nagelj. SKPD Slovenski dom v Zagrebu je po zaslugi njegovega predsednika gospoda Darka Šonca k nam pripeljal in postavil razstavo o Trubarjevi življenjski poti, dijaki I. gimnazije Varaždin pa so pripravili recital o njegovem življenju in delu s spremljevalnim predvajanjem glasbe, slik in branja izvirnih citatov iz njegovih del. Med povabljenci so bili gospod Rudi Merljak z Urada vlade RS, gospod Sonc in predsednik županijske skupščine Mladen Greguraš kot gostitelj, kajti prireditev je potekala prav v veliki dvorani Varaždinske županije. Navzoče sta pozdravila in nagovorila predsednica županijskega sveta slovenske narodne manjšine gospa Barbara Antolič in predsednik društva Marijan Husak. Po končanem recitalu sta navzoče nagovorila še gospoda Merljak in Sonc. Oba sta poudarila pomembnost takih srečanj in sodelovanja Slovencev z lokalnim prebivalstvom pa tudi s Slovenci v zamejstvu in na Hrvaškem. Prireditev se je končala razstave ter druženjem. Marijan Husak z ogledovanjem IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV SKD Istra, Pulj: Martin Bizjak, monografija SKD Nagelj: Prireditev o Primožu Trubarju v Varaždinu Ob koncu Trubarjevega leta smo Slovenci v Varaždinu 16. decembra 2008 pripravili kulturno prireditev v počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Prireditev smo pripravili skupa; Svet slovenske narodne manjšine Varaždinske županije in marca 2008 ustanovljeno Slovensko Ambiciozno zastavljeno dejavnost društva predvsem na področju likovne dejavnosti je 19. decembra okronala predstavitev bibliofilske izdaje monografije akademskega slikarja Martina Bizjaka, enega aktivnih članov društva, ki je pred dvema letoma, prav tako v založbi SKD Istra, objavil zanimivo monografijo o znanih puljskih kulturnih ustvarjalcih (Orel, Rotar in Štandeker). Knjigo sta predstavila likovna kritika Gorka Ostojić Cvajner in Milan Pirker, ki je tudi avtor besedila, o njej pa so spregovorili še predsednica SKD Istra Klaudija Velimirović, urednik Armando Debeljuh in sam avtor. Dogodek je spremljala glasbena skupina Classical fusion trio z izvedbo del Astorja Piazzole in filmske glasbe. Monografija slikarja Martina Bizjaka, ki sodi med utemeljitelje in spodbujevalce likovnega življenja v Istri, obsega povzetek njegovega celotnega slikarskega opusa s posebnim poudarkom na ustvarjalnih ciklih v zadnjem obdobju. Knjiga je izšla v bibliofilski izdaji v nakladi 201 izvod: vsi so oštevilčeni, z avtorjevim podpisom in edinstveni - na ovitku imajo aplicirane različne miniature na platnu. Monografijo je izdalo SKD Istra v sodelovanju s podjetjem Arsenal design (Barkun). Marjana Mirković Konzularni dan v Zadru O dogodkih SKD Lipa v Zadru redno poroča tudi tamkajšnje glasilo koordinacije narodnih manjšin Most. Na pobudo slovenskega kulturnega društva Lipa je bil 4. decembra v Zadru organiziran prvi konzularni dan. Vodja konzularnega oddelka veleposlaništva Republike Slovenije v Republiki Hrvaški Katarina Gradič - Režen je zainteresiranim rojakom pojasnila, kako pridobiti državljanstvo RS, osebne dokumente, pravico do pokojnine, in odgovarjala na druga pomembna in aktualna vprašanja. Zahvaljujoč Društvu kapitanov in častnikov trgovske mornarice je ta prvi konzularni dan potekal v njihovih prostorih v Poljani Pape Aleksandra III. na zadrskem polotoku. Poleg Zadra je konzularni dan potekal še v Šibeniku in dan pozneje v Splitu. Darja Jusup NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH Društvo restavratorjev Slovenije podarilo več publikacij Društvo restavratorjev Slovenije je med obiskom Reke 12. decembra 2008 Svetu slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije kot organizatorju podarilo več knjig, za katere se iskreno zahvaljujemo. Gre za izdaje Arhiva RS: Vojko Pavlin: Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane; na osnovi urbarja iz leta 1507-GM; Glass and Ceramics Conservation 2007; Interim Meeting of the ICOM-CC Working Group August 27-30, 2007, Nova Gorica; Batuje, Izbor objavljenega in neobjavljenega gradiva o vasi Batuje; Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik 31, št. 2 ter izdaje Goriškega muzeja: Barok na Goriškem; Goriški letnik št. 29; Goriški letnik št. 30/31. Posebej pa naj omenimo razkošno izdajo knjige Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija, ki jo je izdal Arhiv RS. Marjana Mirković Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija Giovanni Pieroni (1568-1654), slavni matematik, odličen filozof, arhitekt in inženir, astronom in astrolog izToskane, je na dunajskem dvoru postal dvorni vojaški inženir, cesarjev osebni svetovalec in bil povišan v plemiča. Deloval je pol stoletja pred izidom Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske in je kot prvi upodobil nekatera mesta na današnjem slovenskem ozemlju. Risbe so bile v kompletu natisnjene šele 2008. V knjigi so objavljena tudi poročila in risbe utrdb iz Karlovca, Senja, Klane in Reke. V zanimivem poročilu iz septembra 1639 je za Reko tako med drugim zapisano, da mesto premore kar nekaj obrambnih položajev, označenih na zemljevidu, vlogo orožarja pa je imel Janez Jaklič: "A: najprej je tu grad, ki je majhna trdnjava na obzidju v najvišjem mestnem predelu. (Trdnjava) je v celoti obzidana, ima jarek in pregled nad mestom in okolico ... Stolp B na mestnem vogalu, imenovan Slonjin, služi kot skladišče streliva. Dobro je, da je oddaljen od naselja, vendar pa ni dovolj varen, saj se mu vsakdo lahko prosto približa ... Točko C, imenovano Forteca, oskrbujejo meščani, To je objekt, zgrajen iz debelih in utrjenih zidov, ki pa nima prave utrdbene oblike. Napolnjen je z zemljo, pod njim pa je speljan prehod z dvojimi vrati, poleg katerega teče voda iz mestnega jarka ...Točka D so Morska vrata. To je zelo lep, visok in dobro zgrajen štirioglat stolp, ki je v požaru izgubil pod, stopnice, streho in je ostal brez majhne terase ... Točka E označuje okrogel stolp na vogalu pristanišča, o katerem pa nimam posebnih pripomb, razen da bi bilo treba, ko se bo gradilo mestno obzidje, na tej zelo pomembni točki postaviti dober branik. Imenuje se Sokol... 6. Po tej točki postane mestno obzidje šibko, tanko in na mnogih mestih načeto. Na večji del obzidja (kakor tudi na delu proti morju) so prislonjene hiše, ki ga z okni predirajo, vendar pa je to zelo stara zadeva. Obzidje je seveda potrebno popravil, kjer so okopni nasipi, mora biti nasutje izboljšano in bolje poravnano ter vzdrževano ... Točka F, namreč štirioglat, navznoter odprt stolp, ima zelo šibko in propadajoče zidovje, okopni nasip pa je neudoben in slabo urejen ... 7. Točka G je mestni vogal v bližini reke, zato je ta del vodnat in na zunanji strani neoblju-den. Nima omembe vredne oblike in obrambne vrednosti, razen povezave s točko H ... 8. Med točko H (to so zgornja vrata z velikim in utrjenim štirioglatim stolpom, ki je z dobrim obzidjem povezan z nižjim rondelom) in točko G nameravajo prečastiti jezuitski očetje zgraditi svoj kolegij ... cerkev, ki jo gradijo omenjeni častitljivi patri, bi morala biti nizka, da ne bi razkrila gradu in pogleda z gradu na most, ki je postavljen čez reko, in proti pristanišču ... Kar se tiče mož, je v gradu 12 vojakov, kar skupaj z oficirji pomeni 19 ležišč. Plačuje jih vaše veličanstvo. Primanjkuje pa topničarjev, saj je tam samo orožar, imenovan Janez Jaklič, s pomočnikom. To je vestna oseba in vodja, iščeta pa se vsaj še dva plačana topničarja ..." Marjana Mirković SLORI Pre-misliti manjšino Na naslov Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ sta prispeli zanimivi publikaciji, predstavljeni med drugimi na skupni seji Odbora za preučevanje narodnih manjšin pri SAZU in Slovenske manjšinske koordinacije SLOAAAK v Ljubljani 6. novembra lani. Izdala sta ju Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) iz Trsta, ki se mu za pošiljko najlepše zahvaljujemo, in Znanstvenoraziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem. Publikaciji sta sad dveh raziskovalnih projektov: Uresničevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora in čezmejne integracije v pogojih evropskega povezovanja in Zaščita slovenske manjšine v Italiji - odprti problemi, pravno politični okvir in strategija izboljšanja položaja. Prva objavlja razmišljanja reprezentativnih predstavnikov različnih organizacij Slovencev v Italiji, soočena s pogledi mladih raziskovalcev, ki prav tako izhajajo iz tamkajšnje slovenske skupnosti; obenem so navedeni tudi relevantni podatki pravno- Tloris obzidja Reke politične narave. Drugi zvezek pa prinaša rezultate telefonske ankete med člani kulturnih društev. Kot je v predgovoru med drugim zapisal dr. Jože Pirjevec, po dveh publikacijah, v katerih so zbrali članke o življenjskih razmerah in pravni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, objavljajo še tretjo v prepričanju, da je omenjena tematika še vedno aktualna, ker »se mora zamejstvo soočiti z novimi izzivi in ker na italijanski strani še ni dozorela zavest, da je treba slovenski manjšini zagotoviti enakovreden status v prostoru na zahodni' meji, če naj ta doseže evropske standarde civilnega sožitja in si zagotovi pogoje za gospodarski razvoj«. Marjana Mirkovič Iz zbirke Goriškega muzeja Skupina Goriškega muzeja si je med strokovnim obiskom na Reki 19. decembra 2008 ogledala tudi prostore Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki. V imenu društva je goste pozdravila tajnica Zdenka Jelovčan in jim podarila nedavno izšlo monografijo Barbare Riman in mag. Kristine Riman ter knjigo Flu-minensia Slovenica avtorja dr. Irvina Lukežiča. Obiskovalce je pozdravila tudi predsednica Sveta slovenske narodne manjšine Reke Dušanka Gržeta, tokrat tudi kot predstavnica reškega Konservatorskega oddelka Ministrstva za kulturo RH. Seznanila jih je s položajem in organiziranostjo slovenske skupnosti na Reki in v RH ter jim v imenu županijskega in mestnega sveta ter kot dokumentalistka KO podarila več publikacij: knjigo Opatija: urbanistički razvoj i perivojno naslijeđe avtorice Koraljke Vahtar -Jurkovič ter tri knjige iz zbirke Mala biblioteka Godišnjaka spomenika kulture Hrvatske. Gostje so ogled Reke začeli v Pomorskem in zgodovinskem muzeju hrvaškega Primorja in ga po obisku Slovenskega doma nadaljevali z ogledom cerkve in samostana ter kaštela na Trsatu. Za spomin na obisk pa so društvu in svetu podarili pravo zbirko knjig, za katere se iskreno zahvaljujemo: Goriški letnik 32; Branko Marušič: Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848-1899; Peter Štih: Srednjeveške goriške študije - Prispevek za zgodovino Gorice, Goriške in Goriških grofov; Peter Štih: Villa quae Sclavorum lingua Vocatur Gorizia: študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412); Inga Miklavčič Brezigar, Pavel Medvešček: Pus-tovanja na Goriškem; Primorska 1918-1947 -katalog stalne razstave Vila Bartolomei, Solkan ter Jedi na Goriškem 1, Jedi na Goriškem 2 in Jedi na Goriškem 3, več razglednic muzeja in vodič za Grad Kromberk - kratka zgodovina in opis zbirk._ Dušanka Gržeta NESPREGLEDANO Mariji Braut nagrada za življenjsko delo Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Hrvaške je Veliko nagrado za življenjsko delo podelilo Mariji Braut, legendarni fotografi nji in dobitnici številnih nagrad in priznanj. Najnovejše je prejela ob štiridesetletnici svojega članstva v tem društvu in kot ena osrednjih imen v zgodovini hrvaške umetniške fotografije, je zapisano v obrazložitvi. Marija Braut se je rodila leta 1929 v Celju, v Zagrebu, kjer živi od leta 1941, pa je končala študij arhitekture. S fotografijo se ukvarja od leta 1967, sprva kot učenka slovitega Toše Dabca, najbolj znanega predstavnika zagrebške fotografske šole. Marija Braut je kot ena najvidnejših umetnic slovenskega rodu v Zagrebu predstavljena tudi v knjigi Zagrebški Slovenci avtorice Melite Forstnerič Hajnšek. Marjana Mirkovič AKTUALNO Uresničevanje manjšinskih pravic Slovenski predsednik obiskal Hrvaško Predsednik RS dr. Danilo Turk je v spremstvu zunanjega ministra Samuela Žbogarja 26. novembra uradno obiskal Hrvaško. O obisku so mediji obširno poročali, reški Novi list je objavil tudi obsežen intervju z zunanjim ministrom Žbogarjem, skoraj neopažena pa je bila novica, da je predsednik obiskal tudi Slovenski dom v Zagrebu. Predstavniki društva in krovne organizacije so imeli priložnost za krajše srečanje, med katerim so poudarili nujnost reševanja odprtih vprašanj med državama, kar se izraža tudi v položaju manjšine, ter opozorili na drastično upadanje števila Slovencev na Hrvaškem. Marjana Mirković Tudi Slovenci s Hrvaške na obisku pri ministrih Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš sta na pogovor 9. decembra povabila tudi predstavnike slovenskih društev s Hrvaške. Enourno srečanje v Ljubljani je bilo namenjeno informacijam o aktualnem položaju manjšine, nanj pa se je - verjetno zaradi prepozno poslanih vabil - poleg vodilnih članov krovne organizacije, predsednika in podpredsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darka Sonca in Franca Straška, odzvala le še predsednica društva Istra iz Pulja Klaudija Velimirovič. Tudi ob tej priložnosti so znova izrazili pričakovanje, da bosta državi uspešno rešili sporna medsebojna vprašanja, tudi kar zadeva mejo. Marjana Mirković Samuel Žbogar, Franc Strašek, Klaudija Velimirovič, Darko Sonc in dr. Boštjan Žekš. Foto: www.vlada.si Podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Ko-sor, tudi ministrica za družino, branitelje in medgeneracijsko solidarnost, je 1. decembra odprla seminar o uresničevanju Okvirne konvencije za zaščito pravic narodnih manjšin. Kot je bilo pričakovati, je pohvalila delovanje vlade na tem področju in to podprla s podatki, da se je število organiziranih narodnih manjšin, ki jih financira država, od leta 2004, ko je bilo podano prvo poročilo, povečalo na 19, njihovih društev pa na 330. Za programe kulturne avtonomije so ta 2008 prejela 42 milijonov kun proračunskega denarja, povečana pa so tudi sredstva za druge potrebe, predvsem izobraževanje, uresničevanje verskih pravic in varstvo kulturne dediščine, za kar je država lani namenila 132 milijonov kun. Jadranka Ko-sor je priznala, da so težave na tem področju na lokalni ravni, kjer smo vsakodnevno, kot so še opozorili predstavniki manjšin, tudi priča nestrpnosti, kljub temu da so sicer manjšine vključene v vse ravni odločanja. Znova je bilo kot eno nerešenih vprašanj poudarjeno tudi zavračanje pravice do dvojnega glasovanja. Da je uresničevanje manjšinskih pravic v praksi še vedno v razkoraku z normativnimi določbami in deklariranimi pravicami, pa med drugim opozarja tudi ključno manjšinsko telo, Svet za narodne manjšine, v svojem poročilu o uresničevanju Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin v letu 2007. Poročilo je sestavni del širšega poročila vlade, ki ga je dolžna podati saboru, poslanci pa so ga sprejeli 28. novembra 2008. Pogled v dokument med drugim kaže, da je slovenska manjšina ena redkih, ki na Hrvaškem nima niti enega izobraževalnega programa niti kulturne ustanove - če ne štejemo oddelka s slovensko knjigo, ki od leta 1992 deluje v okviru mestne knjižnice Ivana Gorana Kovačiča v Karlovcu. Zanimiva dokumentacija je dostopna na spletni strani http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=23872 Marjana Mirković 50 let Luke Koper Pred natanko 50 leti je v koprsko pristanišče prispel 135-metrski čezoceanski parnik Gorica - prva ladja, ki jo je sprejela danes pomembna gospodarska družba. Gorica, last slovenskega ladjarja Splošne plovbe iz Pirana, je v dneh pred slavnostnim prihodom v Koper tovor odložila v beneškem pristanišču in se ustavila v Piranu na »olepšavi«. Nazadnje jo je ob prihodu pričakala tritisočglava množica. Gorici je v pol stoletja sledilo več kot 30.000 plovil, ki so v edinem domačem pristanišču pretovorila približno 220 milijonov ton različnega blaga z vseh koncev sveta. Zgodba pa se je začela leto in pol pred pri -plutjem Gorice. Leta 1957 je bilo ustanovljeno Pristanišče Koper. Sesalni bager Peter Klepec je začel izkopavati morsko dno na severni obali mesta. Današnje ime je družba Luka Koper (ki je 50-letnico praznovala pred časom) dobila leta 1961, dve leti pozneje pa je bila ustanovljena carinska cona. Leta 1967 je podjetje kot investitor končalo gradnjo 31 km dolge železniške proge Koper-Prešnica, kar je omogočilo vključitev Luke Koper v evropski železniški sistem. Postopen razvoj je vključeval terminale za naftne derivate (1968) in kemikalije (1972). Leta 1973 je promet dosegel skoraj dva milijona ton, pojavili so se prvi transportni zabojniki, vzpostavljena je bila prva kontejnerska linija za Sredozemlje (1974) in dokončana obala kontejnerskega terminala na jeklenih pilotih (1976) in sam terminal. Uporabljati so začeli terminal za razsute tovore (1984), sledila je gradnja silosa za žita s pripadajočo obalo, novo skladišče za bombaž in terminal za borate ter Pristanišče z mestom. Foto: Mitja Božič, www.luka-kp.si fosforno kislino (1988) ter terminala za olje in glinico (1989). Ob koncu osemdesetih let je letni pretovor narasel na pet milijonov ton. Leta 2007 se je luka raztezala na 272 hektarjih, letni tovor je prvič presegel 15 milijonov ton, letos pa bo privezanih nad 2.300 ladij. Pristanišče je stičišče pomorskih in kopenskih prometnih poti in omogoča mednarodne trgovinske tokove zaradi svoje izredne geopro-metne lege ob petem vseevropskem koridorju. Pomeni konkurenčno prednost, saj je prevoz tovorov iz Srednje Evrope na Bližnji in Daljni vzhod za nekaj dni krajši kot iz zahodnoevropskih pristanišč. Več: www.luka-kp.si ŠTUDIJ IN ŠTIPENDIJE V RS Razpis za študijsko leto 2009/10 bo izšel predvidoma sredi januarja. Informacije o prijavah v prihodnji številki Kažipota. Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovičeva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: dr. Milan Orožen Adamič Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 000 faks: + 385 1 61 77 236 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://zagreb.veleposlaništvo.si Konzularne informacije tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 konzularni pult (v uradnih urah za stranke): tel.: + 385 1 63 11 013, + 385 1 63 11 026 Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure v času vikenda in praznikov: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Konzularni dan na Reki, Slovenski dom KPD Bazovica: 4. februarja 2009 od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 Generalni konzulat RS, Split Častni konzul Branko Roglič Tel. /fax: +385 21 389 224 e-mail: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure konzulata: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00 Številka je bila zaključena 22. decembra.