Nekaj o nasprotnih denarnih zavodih. Naši časniki pisali so že dbstikrat in mnogo o naših denarnih zavodih, posebno pa o posojilnicah, ter so pojasnili, kolika dobrota so posebno naše slovenske posojilnice za našega kmeta, kajti obee je znano, da se je število eksekutivnih zemljiščnib. prodaj v zadnjih letih zdatno znižalo, za kar gre hvala v prvi vrsti blagodejnemu delovanju naših posojilnic. Pri teh dobi akrben kmet, ako pride po nesreči ali pa skoz kako drugo neugod.no naključje v denarne stiske tako, da ne more o pravem Sasu izpolniti svojih dolžnosti gledč na plačilo, posojilo lahko proti nizkemu obrestovauju in brez mnogih. stroškov ter mu tedaj ni treba izročiti se lakomnemu oderuhu. 0 naših posojilnicah se ob6e sme reči, da so skorej edini denarni zavod, ki popolaoma ugaja razmeram naših slovenskih kmetov. To je, kakor smo že rekli, obče znano, in ni nam treba o tem še več pisati. Tembolj se nam pa potrebno zdi opozoriti slov. kmete na neki denarui zavod, oziroma na pravila in delovanje zavoda, ki nima svojega sedeža na slovenskib. tleh, med našim ljudstvom, ki niti krajcarja ne obrne za naše ljudstvo, kateri zavod pa vendar-le pošilja svoje agente tudi v naše kraje in iši-e udov tudi med našim ljudstvom. Iine tega društva, ozir<. a denarnega zavodaje: ,,Allgemeiner Grazer Selbsthilfsverein". Ono inaa svoj sedež v Gradci ter je seveda v popolnoma nemških rokah. Pravila tega denarnega zavoda so razmeram naših kmetov tako nasprotua in tako neugodna, da pride skoro vaak kmet, ki vzame pri njem posojila, prej ali pa pozneje v veliko škodo, tako da ime tega zavoda na najboljši način v slovenščino preložimo, če rečemo, da je to društvo, katero pornaga samemu sebi, ne pa drugemu. Načelo ali namen društva je po glasu njegovih pravil, spodbujati k dobremu gospodarstvu z denarjem. Pa ravno tista pravila, ki izražajo to lepo na- čelo, nasprotujejo po svojib. ostalih določbah naravnost temu načelu. To nekoliko pojasniti našim kmetom je namen sledečih vrstic. Pravila graškega ,,Selbsthilfsverein-au so tako zapleteno sestavljeua, da mora celo strokovnjak, ki je sicer v takih zadevah jako skušen, dolgo premišljevati, preden izaajde, pod kakšnimi pogoji da daje n. pr. ta denarni zavod posojila. Vendar pa hočemo poskusiti ravno na podlagi pravil razodeti velike sitnosti, v katere pride lahko tisti, ki stopi s tem društvom v zvezo in postane njegov dolžnik. Ta namen bodemo menda najprej dosegli, če objavimo račun, ki ga je imel z graškim ,,Selbsthilfsvereinom" nek kmet iz Kalobja pri Št. Juriji na j. ž., ki je dobil od tega zavoda posojilo v znesku po 450 gld. koncem leta 1888. To posojilo se mu ni naenkrat izplačalo, ampak v dveh delih, namreč dne 23. novembra 1888 v znesku po 350 gld. in dne 4. decembra tistega leta v znesku po 100 gld., kar da svoto posojila po 450 gld. Pri izplačanji te svote so se pa odračunili do takrat zapali deleži, katere bodemo pozneje poj'?^ili, v skupnem znesku po 78 gold. in na r&_ iin dokladah in zamudnih obrestib- znesek po 14 gld. 67 kr., skup znesek po 92 gld. 67 kr., tako, da se je našemu kmetu od poaojila po 450 gld. izročilo le 357 gld. 33 kr. Vsakdo bodevprašal, kakodajeto mogoče, pa se le zgodi in sice_ po društvenih pravilib. na sledeči aačin. To društvo se namreč razdeli v več oddelkov ali sekcij ; vsak oddelek se začne z novim letom ter traja pet let. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1882, naš kmet je toraj postal leta 1888 ud šestega oddelka, kateri se je začel o novem letu 1888 in traja do konca leta 1892. Vsaki oddelek ima svoje deleže, kateri znašajo za pet let po l.'>°/o, kateri znesek se vplačuje vsak teden v zneskih po 50 kr. Na vsak delež po 130 gld. da društvo dotičnemu deležniku ali udu posojila 150 gld. Naš kmet je želel dobiti posojila 450 gld., to je trikrat 150 gld., oa je toraj moral imeti pri društvu tri deleže po 130 gld. Na vsakega teh treh deležev je bil zavezan po pravilih plačevati od novega leta 1888 naprej vsak teden po 50 kr., skup 1 gld. 50 kr. Do konca leta 1888, to je v 52 tednib, je bilo toraj na račun deležev v plačilo zapalo 52krat 1 gld. 50 kr., kar da zgoraj omenjeni znesek po 78 gld., ki se je našemu kmetu odračunil pri izplačanji posojila. Nadalje pa mora vsak ud tega druatva, če ne vpla.uje vsak teden svojih 50 kr. na vsak delež, plačati za zamudo za vsaki delež za eden teden eden krajcar, in če je zaostal s plačili tedenskih. 50 kr. več, kakor štiri tedne, za vsak teden eden krajcar več in tako naprej za vsako daljno štiritedensko zamudo od vsakega tedna in vsakega deleža eden krajcar več. Naš kmet iz Kalobja je toraj moral plačati samo na teh zamudnih krajcarjih 10 gld. 89 kr. Nadalje zahtevajo pravila graškega ,,Selbsthilfsvereina" od dolžnika, da plača kot tako imenovano doklado od vsakih sto goldinarjev 14 kr. na teden, kar je zneslo v našem slučaji 3 gld. 78 kr. S to doklado se končno pokrije prebitek posojila čez delež, kateri znaša, kakor rečeno, 13%, posojila pa za vsak delež 150 gld. Že ta slučaj kaže, kako zviti iu zapleteni so raeuni od posojila, katero dobi seveda le ud tega društva. To pa še ni vse, kar je za deležnika neugodno. Dosti važnejše je še to, na kakšen način lahko zgubi ud tega društva ves denar, ki ga je že plačal na svoj delež. O tem nas spet poduči zgoranji slučaj. Imenovani kmet iz Kalobja, ki je dobil od graškega ,,Selbsthilfsvereina" koncem leta 1888 posojilo po 450 gld., je seveda moral postati ud tega društva in torej tudi zanaprej v Gradec pošiljati vsak teden svojih 1 gld. 50 kr. z dokladami vred, z vsem znesek po 2 gld. 13 kr. Da pa razmere našega kmeta niso tako ugodne, da bi zamogel teden za tednom ali vsaj vsak mesec plačevati svoje doneske v ta ali oni namen, je vsakteremu znano. V naših krajih in tudi drugod se reši kmet plačil, kedar ravno kaj proda, ter nima rednih mesečnib. dohodkov. (Konec prih.)