16. številka.
Ljubljana, v petek 21. januvarja.
XX, leto, 1887
Izhaja Tsak dan we*fr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s ko-og ers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., fas jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofitnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i niti. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „ Gledališka stolba". U pravu i Stv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naš kapital.
Pri vsaki priliki mečejo nam naši nasprotniki v Oči, da je na njihovej strani inteligenca in kapital.
Kolikor se inteligence tiče, je to očitanje smešna fraza. Nasprotniki v odkritosrčnih momentih to sami priznavajo. V Kranjskej je ves plod njihovih duševnih naporov neki „Wochenblatttt, tako izvrsten produkt, da je njegov oče sam pred kratkim izjavil: „Das .Wochenblattu liest ja niemand.u O tem torej ni vredno izgubljati besed. Davno že so gospodje sami v se vero izgubili. Dokler imamo tako družbo, ki po 200.000 knjig na leto vrže mej naše prosto ljudstvo, se nam ni bati duševnega osi-ročenja.
A kapital? Tu treba biti nam premišljenim. Ne smemo devati roke pred oči!
Na delavskem stanu sloni naša narodna moč, na stanu obrtniškem in kmetskem Za ta dva skrbimo v vsem javnem živenji. Po deželnih in državnih zborih potezali so se naši zastopniki energično za njihove koristi. Vse dobro! Ali to delo bi bili morali že pričeti pred 50 leti. Da tega nesmo sto« rili, seveda ni naša krivda.
Dandanes pa s temi težnjami ni opravljeno narodno delo, tičoče se materijalnega napredka. Ne samo doli, tudi gori moramo pogledavati. Gospodarske, prometne razmere so se v novejšem času čudovito izpremenile. Bolj, ko kedaj v zgodovini čutimo potrebo velicih kapi talij. Banke, borze, kurs odločujejo o vojni in miru. V Berolinu in Londonu padajo ruski papirji, nekaj milijonov ruskega premoženja se izgubi, in takoj pišejo novine miroljubnejše.
Poglejmo slično prikazen pri nas! Nastajanje velike obrti in tovarn mori malega obrtnika. Bolj ko kedaj organizujejo se kolektivna podjetja: družba, komadita, akcijsko podjetje.
Koliko jih imamo? Tu se koplje svinec, premog, tam topi železo — dobiček jemlje tujec. Tu se osnuje papirna, tam predilna tovarna? Lastnik jima je tujec. Nas narod dela, uničuje svoje zdravje, rodi slabotne potomce ali dobiček njegovega dela, obresti njegovega kapitala pobira tujec. Smo li krivi sami? Popolnem ne! Naša neugodna lega ne da, da se razcvete trgovina. Trst je predaleč na meji,
da bi se mogli kmalu ukoreniniti in preblizu, da bi se mogla v Ljubljani razviti tranzito-trgovina. Po geografski legi bi se morala naša obrt in trgovina obračati na jug. Ali tu niti tacega malega pospe šila doseči ne moremo, kakor je dolenjska železnica. Madjarska trgovska politika zapira našemu blagu pot v Hrvatsko in Bosno in nasprotno. Bili smo celo takrat tesneje zvezani s temi pokrajinami trgovsko, ko je živina vlačila ladije žita in vina polne iz Siseka v Zalog
Od nikoder podpore! Pač gledamo na našo hranilnico, na institut, ki je zgrajen z našim kapitalom, čegar obresti pa se prepogosto uporabljajo v naše narodno zlo. Vender je pri tem institutu mož, ki imajo nekaj ljubezni vsaj do kranjske kronovine, če že ne do slovenske narodnosti. In po drugi plati je naš dolžnik zvezan ž njim le po hipotekarnem kreditu, ki ne upliva tolikanj na osobo.
Gorje pa nam, če nas oplete tuj personalni kredit! Preračuni lo se je, da pride doba, ko imamo vsi postati sužnji velikega židovskega kapitala. Kakor se kaže in kakor že vidimo v južni Koroški, bode podobna doba za nas veliko preje nastopila Brez skrbi računijo naši nasprotniki. Bati se je, da pride čas, ko bodemo v denarnem ozira njihovi — helotje. Oni čakajo. Bati se je, da pride Čas, ko bodejo ob volitvah slovenski volilci dolžniki ostajali doma na komando nemškega upnika .....
Še se lahko ubranimo tacim odnošajem. Naši kapitalisti bi se morali seveda bolj brigati za velika podjetja. Ne bode dolgo, ko bodejo Ljubljanski trgovci morali misliti na nadomestilo za Ljubljansko propalo eskomptno banko. Morebiti se že snuje za kulisami. Se li v istini ne da doseči, da bi bil naš kapital v njej vsaj jednako zastopan? Tu treba požrtvovalnega dela. Jeden uspeh bi bil bolji nego 99 predpustnih veselic.
Spominjajmo se še neke slabe navade mej našimi trgovci. Oni ne skrbe za trgovsk naraščaj. Kdor ima dva aina, ta odloči slabejega in manj nadarjenega za svoj st»n. Krepkeji pa naj kot slab uradnik, advokat ali celo privatjo zagulja očetovo premoženje. In za izobrazbo onega naj opravi jeden privaten institut v deželi vse. Žid da svojega sina v veliko mesto, da se tam izuči. Pri nas nihče in tako pride,  da nemamo mož, ki bi bili v veliki
trgovini izobraženi, ki bi imeli kaj prida znanja v denarnem prometu.
Tu treba pouka, treba bodrila. Poslednje je namen tega članka. R.
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja dne 15. januvarja 1887.)
(Konec.)
Poslanec bar. Apfaltrern nadaljuje: 233.000 gld., kolikor je stala blaznica na Studenci, je ven* der lepa vsota, in če je deželni zbor potem nehal na takem delovanji vsaj za deset let, je to popolnem opravičeno. Od takega udarca si ne odahne zavod ali oseba v 24 urah, najmanje pa dežela, katera ima ogromne nove troške za vodne zgradbe na Gorenjskem, za uravnavo voda sploh in za ceste v deželi posebej. Samo čudež je Se, da Kranjska dežela pri ogromnih troških, katere si sama nalaga in se jej hočejo nalagati in so ae jej že nalagali po državi, še ni napovedala bankerota. Kar zahteva v ozbilji sanitetni oddelek deželne vlade ni v nikakem razmerji s tem, kar deželno zdravstveno osobje nasvetuje. Po zdravstvenega oddelka misli trebalo bi najmanje 132.000 gld., strokovnjak deželnih dobrodelnih naprav pa misli, da bode 70.000 gld. zadostovalo, a le za 10 let S takim krpanjem pa ne bode mnogo pomagano, in če je že treba ugrizniti v kislo jabolko, potem naj se to stori popolnem, a vlada naj bi tudi kaj storila za deželo. Državna dobrodelna loterija naklonila je jedenkrat že delež deželi Kranjski za novo blaznico. A dvojna podpora iz te loterije dovolila so je dobrodelnim zavodom v Trstu, ki se s kranjskimi dobrodelnimi zavodi niti meriti ne smejo. Zakaj pa vlada v Trstu niti ne črlme, zakaj ravno pri nas v Kranjski tako strogo postopa? Ali bi vlada ne za-mogla nakloniti nam vsaj delež, če že ne višjega zneska iz državnih dobrodelnih loterij. Sploh pa ni dežela zavezana skrbeti za bolnike, to je po postavi v prvi vrsti nalog občinam in niti Ljubljansko glavno mesto, niti druge mestne občine nemaj o svojih bolnic, vse se le naklada deželi. Mesto Gradec ima svojo bolnico in Se več jib je po štajerskih mestih. Pri nas na Kranjskem pa je vsega tega malo, le nekoliko v Rudolfov eni, v Kranj i in v Komendi pri Kamniku, to pa je za Boga neizrečeno malo.
LISTEK.
U n d 8 n a.
(Spisal Andre Theuriet; poslovenil Vinko.) V. (Dalje.)
Potem sta se dogovorila, da bode Jacques prosil dopusta in da v štirinajstih dneh odpotuje v L., kjer živi njegova obitelj. Ta dva zadnja tedna zbežala sta mej razgovarjanjem in izprehodi. Mlada človeka uživala sta tisto, kar se more zvati medene tedne ljubezni, kratki, prekrasni čas, ko ima nežnost še prvo svojo mehkobo, ko je ljubezen jednaka razvijajočej se duhtečej roži. Prvi čas ljubezni je isto tako dražesten, kakor jutranje ure praznikove; vse se nam smehlja, vse nam kaže še neznano veselje ter nam dela sijajne obljube. Jutranja rosa nadeje čez vse razgrinja nežen, svež dih, ki traja Bamo jeden hip ter se nikdar ne vrne
Dopust se mu je dovolil in prišel je dan odhoda. Antoinetta in gospod de Lisle spremila sta Jacqucsa k vozu, vezočemu Auberive z Langresom.
Evonvme je imel svojega prijatelja spremiti do postaje, ter potem sam prihodnji vlak porabiti v Pariz, kamor se je moral podati po opravkih. Mej tem, ko se je prijatelj spravljal v staro kočijo, gledal je Jacques Antoinetto, ki je bila najedenkrat umolknila. „Kaj premišljuješ?" vprašal jo je stisnivši jej roko.
„Na tvojo obitelj mislim," vzdihne Antoinetta. .Bojim se je. Kako se bodo ti strogi ljudje mogli navaditi tako površne sinahe kot sem jaz. Obljubi mi, da se bodeš tam ustavljal vsem opominom in ugovorom. Potem pa," — Antoinetta preneha za hipec ter zaokroži obrvi, — „prisezi mi, da ne bo-deš zopet videl deklice z modrimi očmi."
„Prisezam ti!" pravi on smijoč se; „toda če ima že kdo izmej naju pravico, vznemirjati se, gotovo jo imam jaz prvi. Odsotnost me plaši in če prav ti tega nesem dal opaziti, sem vendar le grozno ljubosumen."
„Ljubosumen 1" deje ona ter malo nabere usta, „kako moreš biti proti meni ljubosumen? Ali nesem jaz tebe prva ljubila?"
Kočijaž je bil že na sedalu ; stisnila sta si po-
slednjikrat roki in Jacques je skočil v voz. „Na svidenje 1" zakliče Evonvme gospodu de Lislu, „v osmih dneh se vrnem."
Voz je odšel. Ko so došli na postajo, se je bilo že znamenje dalo za vlak, s katerim se je Jacques Duhoux imel odpeljati v L. Malo predno sta se ločila, potegnil je Jacques, ki je bil do zdaj molčeč, svojega prijatelja na stran, stisnil mu krepko roko ter mu priporočil, da hodi prav pogostem v vrvar-sko ulico ter mu redno poroča o vseh dogodkih.
„Ostal bodem morebiti jeden mesec doma," pristavil je. „Antoinetta je malo svojeglavna in prenapeta in nerad bi videl, da bi o mojej odsotnosti napravila kaj nepremišljenega, kakor je bil ua pr. tisti obisk v Val-Clavinu, ali da bi šla na ples, kakor je bil tisti v gozdarskej hiši. Ti kot njen prijatelj in tovariš delaj na to, da bode ostajala doma in obljubi mi, da jo bodeš čuval."
„Dragi moj," odgovori Evonvme, „izročaš mi ulogo Mentorja, za katero me priroda ni ustvarila. Jaz nemam nikakega upliva in Antoinetta sila rada ugovarja; ako bi se ustavljal njenim trmam, utegne me brez ovinkov izgnati. Toda že zaradi tega, ker se oženiš, smeš se zanašati na mojo pozornost. Za-
. .%
C. kr. Vlada naj bi tedaj svojo razjarjenost obrnila proti onim, katerim je postavno skrbeti za bolnike, ne pa na adreso dežele. Sploh pa naj bi se izpraznili  deželna bolnica in blaznica na Studenci ne ozdravljivih bolnikov,  potem bode prostora dovolj.
Deželni predsednik baron Win kler misli, da občine ne zmorejo lastnih bolnic, ker nemajo za to potrebne rtioči. Totem gorko priporoči svoj načrt nove občinske postave. Ako se vsprejme ta načrt, bode vse drugače, občine povečane bodo mogle kaj storiti, tako pa ue. Iz dobrodelne dr žavne lolerije dobila je dežela že nekaj, ako se prosi, dobilo se bode morda še kaj.
Dr. vitez Bleiweis Trsteniški opomni, da je pri državnih dobrodelnih loterijah že za več let vse oddano, taka prošnja bi imela morda še le čez veliko let kaj uspeha, ako se pa predlog stavi, bodo narodni poslanci prav radi zanj glasovali. Da bi se oddalo več bolnikov v hiralnico ne gre, kajti prostora za to ni Saj hiralnica že več tega imena ne zaslužuje, ker ne ugaja namenu, s katerim se je ustanovila. Zdaj ima trgovsko bolnišno društvo svojo bolnico v njej, tudi nekaj duhovnov stanuje v hiralnici in pravo za pravo le spodnji pritlični prostori rabijo se za hiralce, v teh pa je jako malo prostora
Baron Apfaltrern, odgovarjajoč dež. predsedniku pravi, da ni načelni nasprotnik prenaredbe občinske postave, a vprašati se mora, je li po deželnem predsedniku izdelani načrt tudi razmeram Kranjske primeren, je li sedaj veljavni občinski red res tako slab in nepriličen in ali bi ne bilo mogoče po imperativni zložitvi velikih občin v zmislu sklenjene postave še vendar kaj storiti za bolnika. Občine mestne, kakor Kamnin, Kranj, bi pač lahko si napravile lastne bolnice, a mislijo si, čemU?, saj gre ha „llegimentsuukosten" cele dežele. Sploh pa pravi baron Apfaltrern, da ima drugo idejo. Sedanje bolnica stoji na popolnem nepripravnem prostoru, ki pa ima kot stavbeni prostor' gotovo veliko vrednost. Torej predlaga, noj se deželni odbor razgovarja o tem, da se sedanja bolnica proda in zida izven Ljubljane nova bolnica. Pri glasovanji se vsprejmo vsi predlogi finančnega odseka, predlog barona Aptalt-rerna pe ne.
Po nasvetu gospodarskega odseka dovolijo se priklade sledečim cestnim odborom:
I. Okrajno-cestnemu odboru črnomeljskemu in ribniškemu se dovoli, da stne 1. 1887. v svojem cestnem okraji pobirati 15% priklado na vse neposredne davke z izrednim nakladom vred v ta ua men, da se pokrije v proračunu za I. 1887. izkazana potrebščina.
II. Deželni odbor se  pooblašča,  da dovoli: 1.   okrajnemu   cestnemu   odboru žužemperškemu pobiranje 15% priklade;  2. okrajno-cestneinu od boru radovljiškemu 14% priklade; 3. okrajno-cest nemu odboru v Loži  15% priklade; 4. okrajno-cestnemu odboru idrijskemu 13% priklade na vse peposrednje davke z izrednim nakladom vred, toda še le potem, kadar bodo načelništva teh odborov prošnje za dovoljenje priklad dopolnila z dokazi o zvršenem razglašenji dotičnih sejnih sklepov ; 5. cestnemu od boru v Logatci 20% priklado.
III. Deželni odbor se pooblašča, da onim okraj nim cestnim odborom, ki bi z 10% priklado na ne
posredne davke ne mogli pokriti potrebščine za leto 18ST., dovbll priklade nad 10%.
IV. Deželni odbor s«- pooblašča, da okrajnemu ceatHeinu odboru v Loži potetil, ko je »vršit dotične poizvedbe po deželnem inženerji na lici mesta pod določenimi pogoji izplača tflOO ?ld. ji^dpore. Baron Apfaltrern in D e ž tu a A jh ofeHHlfv le tej predlogi Poročevalec De ti 1 a \A flhSrtK;o-jj^ da je sedanji načelnik cestnemu odbofu ♦ B<>*| pl. Obereig-ner pričel zboljšavati feS^re" * tem kraji in da ie morajo cestni odbori, kr tboljflujejo ceste, podpirati, da bode popolnem defo dbvis.no, ne pa popuščeno in t! polovičarsko. Pdtemi se vsi predlogi vsprejmo In seja se sklene.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 21. januvarja
Šolski odsek tirolskega deželnega zbora je sklenil priporočati, da so šolska predloga odkloni in sklene resolucija, v katerej .se vlada pozivlje, da državni šolski zakon premeni v katoliškem zmislu. Deželni zbor bode najbrž vsprejel odsekov predlog.
Solnog;rudski deželni zbor je naročil deželnemu odboru, da naj v prihodnjem zasedanji predloži načrta zakonov, s katerima se bodo pomanjSnli stroški za šole in pe dovolil deželnemu zastopstvu in cerkvi večji upliv v šoli.
Vitanje tlržave.
Kakor se poroča „1) Xtg.w iz Peterburga, je avstrijski cesar poslal ns^kemu carju ob pravoslavnem novem lotu brzojavko, v katerej se nahajajo sledeče jako pomenljive besede; „Jaz gojim trdno prepričanje, da se bode nama, ko dobro brez predsodkov preudariva položaj, ozirajoč se na svoje koristi, posrečilo"picmnguti težavo, ki naju obdajajo, in ohraniti svojim narodom blagosti miru."
Govori se zopet, da se snide evropski« kou fVrenea za rešitev bolgarskega vprašanja. Konferenco je sedaj nekda priporočil Bismarek sam. Bolgarsko regentstvo je tudi pripravljeno takoj od • stopiti, ko bode zagotovljeno, da se snide konferenca in Evropa kmalu uredi bolgarske zadeve.
liolgursko deputacijo vsprejel je tudi italijanski ministerski predsednik Depretis. Tudi on ni deputaciji nič obetal, da bi Italija kaj posredovala. - Iz Rima pojde deputacija v Carigrad, kamor pride 25. t. m. Veliki vezir sam jej je brzo-jiivil, da jo želi vsprejeti. Dolgo v Carigradu neso mislili vsprejeti bolgarske deputacije; a sedaj, ko se je nekoliko povekšalo upanje, da se bodo vele vlasti mirno sporazumele o bolgarskem vprašanji, so se premislili iit bodo deputaciji objavili svoje misli, kako bi se najbolje rešilo bolgaisko vpraša nje. Koncem tega meseca vrne se deputacija v Sofijo.
Kolgiirska vlada je zvedela, da je več bol garskih čafetnikov, kateri so se bili uddležili držav nega prevrata, iz Rusije, kamor so bili bežali, prišlo v Carigrad. Sadi se, da se hočejo vrniti v Bolgarijo d i bi podpihali  ustajo  proti regeutstvu.   Vlada je zategadelj naročila vojaškim mejnim oblastvom, da naj vse šumne osobe zapro in strogo postopajo proti onim, ki bi oboroženi liOt;li prestopiti bolgarsko mejo. Pa tudi v Rumunijo je prišlo več bolgarskih častnikov iz Rusije. Rumunska oblastva posebno pa zijo nanje, da  bi z ruinunskega ozemlja ne motili miru v Bolgariji.
Kontrolni nadzornik tabačnega monopola v Srt>iji. Cbron, je ukazal po noči preiskati hišo Kostiča v Leskavcl, katerega so dolžili tihotapstva s tabakom. Ker se je KoStiđ ustavljal kbntrolnim organom, so ga ustrelili. Srbski opozicijski listi so zaradi tega jako  razdražeui,  in trdijo,  da se brez
uradnega posredovanja hiše ue smejo preiskavati. Sorodniki Kostičevi, priseljeni AI nami. prisegli 80 krvno osveto monopolnim organom. V Kragujevci je že ustreljen monopolni kontrolor iu sodi se, da so ga Kdstićevi sorodniki ustrelili. Oblastva začela so o obeh slučajih preiskavo. Clirdi je rojen Dunaj-čan. — Pri Medvedji SO-ti. t. ni; Arnlvti udrli čez srbsko mejo in napali llražuicO liolotfluvri. Mejni stražniki so se jim hudd uprli ft§ Arutftftf zategadelj neso mogii oropati vasi. litaT je trajni pol ure. Ko so mejni stražniki dobili [4mkbč, sb' se Arnavti umaknili. Drugi dan šo zdpet Armtvt« stražo napali, a so je stražniki hS kmetje zavrnili. Pri tej priložnosti je jeden srbski k nit"- ubit. Vladi je pomnožila straže na meji.
Turski sultan poslal je papežu dragocen prstan, v kateri je urezana njegova imenska šifra. Sultan se je odločil, da se za turško vojsko napravijo Mauserjeve puške. Ukazal je naročiti 500.000 tacih pušk.
ftelgifskl vojni minister je ukazal vsem častnikom, kateri neso v službi, da naj bodo pripravljeni, da lahko takoj ustopijo v vojsko, če bode treba. General Nicaise dobil je povelje takoj osnovati dva nova konjiška polka.
Švedski državni zbor otVoril se je 18. t. m. s prestolnim govorom, v katerem se omenja, da so državne finance povoljne in je upati zboljšanja obrt' nije in trgovine. Napoveduje Be reforma šolstva.
Dopisi.
Iz   Ljubljane  21. januarja.   (Nekaj o naši c. k r. mestni pošti.)   Ni mi namen, karati slavno poštno osobje, ker predobro  vem, da store vsi svojo dolžnost, ker je z menoj vred vsak, kdor ima pri pošti kaj opravka, popolnem prepričan, da je poštnih uradnikov posel hud, pretežaven. Ne morem si po kaj,  da bi ne napravil nekaj drugih opazk, v prvi vrsti pa te, da so poštni uradniki v Ljubljani z delom preobloženi    To opazuje vsak, kdor hodi na pošto. Zaradi prepičlega števila uradnikov nastal je nedostatek, da imamo puč jednaka plačila in pristojbine,  kakor drugu mesta,  ne pa istih ugodnostij, da se pri nas željam občinstva ne ustreza tako, kakor drugod.   V Celovci na pr. se stori mnogo več za občinstvo,  pri nas pa gre vse po starem tiru.   Trgoviuska zbornica prosila je za dve podružnici, a prošnja je bila zaman.   Kdor se hoče prepričati, da je poštno osobje res preobloženo, potrudi naj se v urad za pošttie nakaznice. Pol ure in morebiti  še dalje bode moral čakati, predno pride na vrsto. Dotični uradnik dela faktično v potu svojega obraza, a ker ima le dve roki in jedno glavo, ne more pri najboljši volji in pri največjem naporu zmagovati dela tako hitro, kakor bi bilo treba.   Prbmet v poštnih nakaznicah je vedno večji, reči smem,  da je že ogromen, a osobje j* vedno isto.   Skrajni čas bi  bil, đa se kaj stori, saj menda vender nikjer ni pribito, da bi Ljubljana tudi v tej zadevi morala biti zadnja.   Torej, gospodje, ki imate v tej zadevi besedo, storite, kar treba in občinstvo Vam bode hvaležno.
N rivke 20. januvarja. [Izv. do^/J pred par meketi ustanovila se je pri nas na Pi^i podružnica sv. Cirila iu Metoda z sedežem v St. Petru. Podružnica je prav krepka in šteje če« dvajset usta-novnikov. Pri zadnjem občnem shodu in volitvi stalnega odbora nasvetovalo se je, naj bi se napravila kaka „beseda ali kaj jednacega v prid omenjene] podružnici. Predlog bil je jednoglasno vsprejet. Za-
upaj v me, kolikor more človek zaupati v druzega, kadar gre za tisto, kar je večno žensko.
„Ženska ostanu ženska! Doati lepih Dobiš in grdih, ki jih ti ne maral. A tisto za najboljšo boš imel, Ki jo zveutost o<l drugih odlikuje."
S tem malo tolažljivim citatom je Evonvme prisrčno objel svojega prijatelja, zaprl vrata voza, v katerega je stopil Jacques ter si prižgal srn od ko, mej tem, ko je gledal za vlakom, oddaljujočem se v oblaku dima.
VI.
Prva dva dneva po odhodu Jucquesa Duhouxa bila je Antoinetta molčeča iu žalostna. Malokdaj je ostavila sobo ter po cele ure gledala po krivej, od dreves obrobIjenej cesti, na katerej je bil izginil Jacques. Mislila je samo nanj in njegova podoba jej je bila vedno pred očmi. Tretji dan prinesel je poštni sel na Antoinetto adresovauo pismo. Jacques je bil pisal takoj po svojem dohodu, zategadelj pismo ui obs- galo še nobenih poročil o naim-uu njegovega potovanja, a bilo je polno spominov, katere je Jacques vzel s sabo in dihalo je vročo ljubezen. Jacques je v teh vrstah razvijal svojo veliko strast, svojega  bistrega,  strogega a  vendar sanjarskoga
duha. V njegovem mišljenji in pisauji bilo je nekaj, nehote spominjajočega na gozde, v katerih je preživel svojo mladost, nekaj nedoločno sanjarskoga in nežnega, iu vse to oveval je svež, zelen dih. Antoinetta je te s krepkimi, jasnimi, moškimi potezami napolnene strani vedno iz nova prebirala, potem se je zaprla v svojo sobo, da mu odgovori obširno, ter pozneje pismo svoje sama nesla na poŠto.
Tako je minil tretji dan. Naslednje jutro vzbudila se je deklica, živo trebajofc delavnosti in premikanja. Celo noč je mislila na ,Tacquesovo obitelj, v katero ima ustopiti, da tiste stroge in resnobne ljudi, kojili navade so se tako malo strinjale z njenimi.
Povedala je osupelej Celini, da se bdde zdaj bavila s kuhinjo iu gospodinjstvom, opastila1 si velik predpasnik ter se pogumno lotila dela. Ko se je popravljajoč servijetb, ubodla v prst ter zasmodila gospodu de Lislu za kosilo namenjeno kostruriovo pečenko, postala je nepotrpežljiva, zagnala predpasnik na sredo kuhinje ter zelo jezna sedla pod leščevje na vrtu. Pred koncem tedna ni bilo pričakovati nobenega pisma več in pričelo jej je biti
dolg čas. Gospod de Lisle prihajal je stoprav zvečer domov jest it) spat; sicer pa tudi ni umel dušne ganjenosti svoje hčere in imel jo je za otročarijo. Antoinetto pa nič kaj ni Veselilo, da bi mu kaj zaupala. Ostala je torej le še Celina, katerej je de-vojka mogla odjireti svoje srce. Celina je bila izborna poslušalka; bila je potrpežljiva, pazljiva in vedno pripravljena čuditi se, toda kaj, ko je samo poslušala in molčala.
Antoinetta, katerej je bil usojen neprestan samogovor, bi bila rada videla, da bi jej bil časih kdo odgovoril. Zategadelj je neko jutro, ko se je dolgočasila bolj nego kedaj poprej, olajšanega srca globoko vzdihnila, ko se je mej dalijami vrtne gredice prikazala plava brada in smijoče se oči Evo-nymove.
Prijatelj Jacquesov bil jej je, kar se da dobrodošel. Antoinetta, nikdar ne poznajoč mere in konca, napravila mu je vsprejem, kakeršnega ni bil navajen in kateri je v njem vzbudil otročjo domišljavost. Bila je postrežljiva in našla je celo vrsto izgovorov, da bi ga kolikor mogoče pogostem zvabila v vrvar-sko ulico, da bi mogla, kolikor bi se jej hotelo, ž njim govoriti o Jaccmesu. (Dalje prih.)
libog! usoda je hotela, da nam je velečastiti gosp predsednik obolel in bil prikljenjed na posteljo. — Slišim, da mu je boljše. Bog daj !
„Beseda" se ni zvršila in ni slišati, da bi se kaj pripravljalo za njo. Se imamo časa mesec dnij. A, — volje je treba, volje! Gospodje učitelji, katerim prva dolžnost je sodelovati, gotovo bodo storili, da se stvar izvrši. Nedvomno bi bila „ beseda = v prid podružnice sv. Cirila in Metoda dobro obiskana. Kaj pravite, gospodje rodoljubi v Zagorji in Knežaku? Ali ne da? Gospodje pa, ki so v to pooblaščeni, naj gledajo, da storijo, kar so obljubili. Še je čas I Le volje je treba, volje!
Iz Krem nit ob Dun v u 18. januvaria. [izv. dop.] Redki so dopisi iz našega mesteca — in vender je tukaj veliko število Slovencev. Ti Slovenci neso sicer civilisti, ampak vojaki 2. ženij-ikega polk«, — a vendar jih je tnnbgo mej njimi, ki za svoj narod čutijo. Nahajata se v Krenisu 2 ženijska batalijona. Pri drugem bafalijonu so ikoro sami Nemci, 8 pri prvem je več nego polovica Slovencev iz raznih slovenskih pokrajin. In čast je za narod slovenski, da se toliko njegovih sinov v primeri z drugimi narodi pri „žeuiji" nahaja. K „ženiji" izbirajo namreč najkrepkejše in največje mladeniče; Kdor pozna velika tehnična dela, ki jih morajo izvrševati ženijci, ne bode se temu čudil. — V Kremsu je, kakor sem že rekel, mnogo slovenskih mladeničev vojakov, a mej njimi na jaja se tudi olikanih mladeniče v, sinov najboljših slovenskih rodbin. Ob nedeljah in praznikih zbiramo te skupaj, da se v milem nam domačem jeziku kaj O narodu pogovorimo. Časniki, katere moremo v vo-jaških naših denarnih razmerah vzdrževati, prečita ni to pri takih prilikah gotovo lOkrat in hodijo iz roke ▼ roko. Največje naše veselje je, kadar dobimo iz domovine kak slovensk list. Z veseljem koristatu-jemo, da imenovani mladeniči mej seboj razločka ne poznajo. Prosti vojak ali podčastnik — na to se nobeden ne ozira. Veže nas vae le pobratimstvo in v naši družbi so jedino le taki ljudje, ki vedo, „Raj je oni i kii". Večeri in ure sploh, katere skupaj prebijemo, ostanejo nam gotovo za vedno v ap'bniinđ. Spominjali se budemo teh večerov gotovo še doma v rojstnej hiši, in znali bodemo povedati, da das je bilo tam v nemškem mesteci v oddaljeni tujini lepo število slovenskih sinov. Ob takih priložnostih ne bodemo gotovo pozabili na znane besede: „Slo-van povsod brate itna".
Omenjena družba vojakov, katero lahko „pobratimstvo" imenujemo, sklenila je namreč v nedeljo 16. t. m. napraviti zabavni večer. Najela je v ta namen v gostilni „Extra-Ziinnier", da je ni nihče motil. Začel se je večer s pesnijo: „Lepa naša do-movina", katero je naš zbor precizno pel. A tudi kvartet izvršil je svojo Častno nalogo s pesnijo: „V dolini tihi" jako vrlo. Mili slovenski glasovi doneli so krasno zvoneče, in videli smo, da je marsikateri nemški gospod svoje uho na bližnje duri nastavljal. Peli suio še „Kje dom je moj" iu razne domače. Umevno je samo ob sebi, da se je pri „večeru" tudi govorilo. Napivalo se je slovenskim vo jakom v kremsu, Nadalje »našemu pobratimstvu" iti posamečnim gOBpodom let mili nadi w°mo" vini. Posebno navdušena bila je napitnica presvetlemu cesarju in skupnej domovini naši, Avstriji. In zadonel je gromovit „živio" po dvorani, da" se je kar zrak tresel. Tudi na narodna naša dekleta nesnib pozabili. Napili smo jim z velikim naWuše-njem. Gotovo je, da so nam ure hitro potekale, in ločili smo se z nado, da se bodemo Še večkrat skupaj zbrali, in o teh prihodnjih večerih bodem Vam že poročal. Spominjajoč se lepega večera, sklepam s klicem: Živeli slovenski vojaki v Kremsu 1 Živio naš ženijski oddelek.
Domače stvarL
— (XIV. seja kranjskega, dežel nega zbora) trajala je do 3. ure popoTudne. Postava, da sme mesto Kranj pobirati po 60 kr. od hekto fitra porabljenega piva, dobila je cesarsko potrjenje. Sklene se reorganizacija deželnega stavbenega urtfda, bir imenuje gOBp- Fran Witschel deželnim nad-inženerjem s plačo 1600 gld., J. Vlad. Hraskv za deželnega inženerja s 140O gld. ter razpiše mesto inženerskega pristava z 900 gld. Dolgo je bilo poročilo in razprava o Holzapfelnovi ustanovi za gluhoneme oziroma o prošnji Novomeškega in Šmi-helskega občinskega zastopa, naj se da šolskim sestram, v Šmihelu podpora ?a izgojevanje gluhonemih deklic.   Finančni odsek je nas veto val, naj
se da iz Holzapfelnove ustanove 3000 goldinarjev.
Nasvet jednoglasno obvelja in tudi deželni predsednik obljubi, da bode, ako mogoče, vlada temu pritrdila. Po nasvetu poročevalca gospodarskega odseka poslanca H. Kavčiča dovolilo se je za predpriprave uravnav voda v Vipavski dolini 1000 gld. Rešilo se je tudi še teč druzih poročil o uravnavi ramih voda. Prihodnja seja je jutri. Zadnja seja bode v ponedeljek.
— (Banket.) Slovenski narodni poslanci kranjskega deželnega zbora imajo jutri popoludne ob 3. uri v Čitalniški restavraciji skupni obed.
— (Sokolov „jour fixe") je jutri zvečer v Čitalniški restavraciji. Začetek ob 8. uri. Program je zanimiv in nadejati se je veselega večera.
— (Zabavni večer pisateljskega društva) na čast narodnim poslancem bil je dobro obiskan. Prišlo je deset gg. poslancev in mnogo društvenikov. G. V. Petričič pozdravil je pOAlance in potem večer vodil z znano spretnostjo. Vrstili so se resni in Šaljivi govori in tudi pevci so se oglasili. G. nuTfn.it zahvalil se je v imenu poslancev. Z burno pohvalo so bile vsprejete krepke izjave za narodno stvar kmetskih poslancev gg.: Mohorja, Pakiža, Lavrenčiča in Kavčiča G. Lavren čič je pri tej priliki obžaloval, da Ljubljančanke rajši hodijo po vina na Ogersko, kakor v domaČo Vipavo, kjer se posebno letos dobiva izborna kapljica po prav nizki ceni. G. državni poslanec Fer-jatič ič spominjal se je rnnjega Erjavca in vabil na nabiranje za Erj »včev spomenik. Dr. V ošnjak dostavil je, da se bode, ko bi se večja svota nabrala, kar bo preostajalo po troških za spomenik, Obrnilo v prid rodbini. Nabrala se je lepa vsota sto gld. Omeniti nam je še, da je g. Trstenjak poročal o Erjavčevem pogrebu, pri katerem je on zastopal pisateljsko društvo in da je g. I. M u mik bil imenovan predsednikom prihodnjega zabavnega večera, ki bode v soboto 29. juuuvarja. Za berilo se bode skrbelo.
— („Ljubljanski pohajkovalec") nam piše: V predvčerajšnji „Laibacher Zeitung"  je na prvi strani jako obširno poročilo 0 zadnji seji deželnega zdravstvenega sveta. To poročilo je zelo za nimivo. IVviČ se je dr. Eh?! ražkdračil in hrabro in terpeloval predsednika,  se li podatki o umrljivosti v Ljubljani naslanjajo na dejanske razmere. Drugič pa je dr.   Keesbacher na interpelacijo tako hitro in tako obširno odgovarjal, da se more z roko oti pati, da je bilo vse poprej dogovorjeno iu da sta bila interpelacija in odgovor le dobro uprizorjena komedija Odkar je dr. Keesbacher dosegel dostojanstvo, da za mastno plačo uro navija, ne zamudi nobene priliko, da bi, kakor Jeremija pod Babilonskimi vrbami, ne tožil o grozni   umrljivosti v  Ljubljani. Zakaj pa dr. Keesbacher tedaj ni kazal svoje modrosti, ko  je  bil še mestni  odbornik,   zakaj   takrat ni tožil o veliki  umrljivosti?   Ali je morda vender le res, kakor pravi pregovor, da komur Bog službo da, mu da tudi pamet? Ne boni trdil, da je Ljubljana najzaTavejŠe mest'O, a tako pretiravati, kakor Keesbacher, je vendar že preveč. Kar pa se tite tuberkuloze, usojain si opomniti, £tt ae je tuberkuloza v Ljubljani močno pomnožila, odkar imamo ta btčno tovarno, kajti baš mej tabačnimi delavkami pobira Li*WkulozA mnogo žrtev. Najlepša ilustraci|a h Keesbacherj^vemu govoru  pa se nahaja ravr.«6 tudi v predvčerajšnji „Laibacher Zeitung".   V izkazu umrlih Čitam namreč: Peter Tauzelj 69 let, Matija Snoj 80 let, Fran  Drasler 70 Ie|, Maria Močnik 80 let in J. Hafner 48 let. Te letnice več povedo nego vse Keesbacher je ve tirade, za katere mu je dr. Eisl jako milostivo svoje zadovoljstvo iz rekel.
— (Gos p. A rit. KI oi» ič -Sabladoski,) c. kr. nadzornik i Trstu, blagovolil je akad. društvu Sloveniji poslati 5 gld. v podporo slovenskih dijakov. Bog plati!
— (Nove ustanove.) Premoženje dijaških ustanov, ki je v upravi deželnega, odbora, pomno žilo se je vsled volilnega pisma c. kr. deželne vlade dne 6. olttobra 1885 s tem, da' se je prevzem premoženje Martin pl. Lamb in Šchwarzeneergove ustanove za učence in učenke i znesku 21.150 gld. v obligacijah z obresti V papirji. Ustanovnik Martin pl. Lamb in Schvvarzenberg je v svoji oporoki dne 6, februvarja leta 1744 za svoje bližnje sorodnike ustanovil fidejkomis v denarji in ker je zadnji uživalec te ustanove. Martin Lamb in Selnvarzeuberg, dne 19. aprila 1-868 umrl, spoznala je c. kr. deželna sodnija v Gradci z odtokom  dne 20. avgusta
1869 št. 13 331, da neba ta fidejkomis ter je v zmislu §. 7 navedene oporoke namenila dohodke one glavnice za ustanove za učence in učenke iz fare Vipave, Črnega vrha in Idrije. Po zaslišanji mnenja vikarja iz Črnega vrha, katerega je ustanova.k določil, da sodeluje pri oddaji te ustanove, potem obeh cerkvenih ključarjev in ondfltnega občinskega odbora, ustanovila so se najprej 4 ustanovna mesta za dečke po 150 gld. in 4 ustanovna mesta za deklice po 50 gld. Pozneje pa je c. kr. deželna vlada kot ustanovna nadoblastnija na prošnjo cerkvenega in občinskega predstojništva v Črn^m vrhu namesto 4 mest za učence po 150 gld., ustanovila jih 6 po 10O gld. in namesto 4 mest za učenke po 50 gld., ustanovila jih tudi 6 po v li kosti dohodka ter jih razpisala z natečajem do dne 15. decembra 1. 1885. Pravico podeljevati te ustanove ima c. kr. deželna vlada kot ustanovna oblastni ja. Mi smo že pred letom dnij na te ustanove Že opozdrili, tt ne /eind, fed li v Črnem vfhu, Vipavi in v Idriji za te ustiuiova sd oglasili zato danes notico ponavljamo.
— (Umrl) je dne 17 t. m. zjutraj Fran Radoschegg, notar in posestnik na Ptuji, po daljši bolezni. Pokojnik bil je slovenskih starišev sin, a kljubu temu bil jo Slovencem hud nasprotnik iu kot notar se je trdovratno branil slovenskih pisem.
— (Iz Vrhnike) se nain poroča prav zanimiv slučaj, kako sainovlaStno in strankarsko vlada tamošnji župan Lenaasi. Meseca decembra odpovedal se je tamošnji okrajni zdravnik mesogledstva in bilo je treba uovega nastaviti. Za to mesto sposoben je v vsej županiji jedino Fran Poljnnšek, koji ima polno najboljših spričeval, da je ta posel že v raznih trgih in mestih opravljal, kateri je izprašan živinozdravniški pomočnik in kojega je celo slavna c. kr. vlada že pohvalila in mu za njegove zasluge pri živinskih boleznih IdO gld. nagrade nakazala. Slučajno pa Poljanšek ni pristaš županove stranko in tu je bila prilika, da pokaže naš vsega-mogbčni župan, koliko je v njem pravicdjuoja in kako se je ravnati po postavi. V Hribu jc nek mlad kovač, ki je izprašan samo za podkovstvo in o kojem je dvomiti, da bi bil kdaj videl, kake raztelešeno žival. Da bi postal županove stranke pristaš (ima dva glasova), izročil mu je župan meso-gledstvo, brez vsakega občinskega sklepa. Ljudstvo se nad tem sainovlastrtim činom strašno jezi, ker je prepričano, da bi za ta posel bil boljši vsak mesar, nego on. Mi opozarjamo slavno c. kr. vlado na ta najnovejši čin našega župana.
— (Mraz) pritisnil je včerai in danes precej hudo. Včeraj kazal je ternvometer — 14°C, da. nes zjutraj pa —17° C. D^nea popoludne je mal6 odjenjalo in vremenski pyoyoki zagotavljajo, da bod« baje jug prevladal.
— (Vab jo, Bralno društvo v Rib niči)
priredi   pr;4   gospodu  Lipe Štrajbarii po domače
Kuhe^if thie 23 januvarja  popoludne ob uri
. 1887, Prvi aW v~ . , , Ti i -<*«*duika I 10Q'' "— vftpored: 1. Pozdrav pieuov.
osuovalnega odbora prišedšim zbranim. 2. Govor o
koristi društvenih namenov.   3. Zapisovanje udov.
4. Volitev odbora. 5. Odobrenje pravil. 6. Govori in veselica.
— (Narodna čitalnica v Ormož j) priredi veselico v svojih prostorih dne 23. januvarja
1887. Vspored: A. Gledališčna igra Eno uro doktor. Burka v jedueni dejanji. B. Petje: I. Domovini, mešani zbor. 2. Što čutiš, moški zbor. 3. Ave Marija, mešani zbor. 4  Jadransko morje, moški zbor.
5. Tombola. 6. Prosta zabava. Ust opni na za osobe 20 kr. Začetek točno ob l/a7 uri zvečev.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berlin 21. januvarja. Deputaciji, ki mu je izročila adreso, zahvalil se je cesar na pa-trijotizmu, a izražal svoje globoko obžalovanje o postopanji državnega zbora proseč, da se to
povsod razglasil. Cesar izrekel je upanje, da bodo nove naredbe okrepile vojsko in s tem zrna n j - al a nevarnost vojne.
Berolin 20. januarja. „Norddeutsche Allgeineine" javlja: Francoski lesni trgovci kupujejo te dni v Zabernu, Romansvfeileru in okolici veliko desk in stavbenega lesa, vse po naročilu francoske vlade, ki bode postavila mnogo vojaških barak ob nemški meji. Po železnici odposlalo se je iz Iloiiiuiisvveilera pet vagonov v Nancy, 4 vagoni v Verdun. Več vagonov naročenih.   Tudi iz Roslieima se les odpošilja.
Po tem ni nobene dvojbe več, da zbira Francoska ob meji več vojakov, nego jih ima prostora v trdnjavah in po gamizijah.
Berolin 20. januarja. Iz dobro poučenega vira se javlja, da kupuje Francoska jako veliko pikrinske kisline v Nemčiji. Nemške tovarne dobile so naročil za 20.000 kilogramov na mesec. Cene so določene franco Rotterdam, v resnici pa se vozi vse to blago čez Kolonj na Francosko. Iz pikrinske kisline delajo Francozi smodnik „melinitu, ki ima silno moč.
Trajni zdravilni v*p«»h. Vsakeršno trganju po hrbtu in ndih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Mol lovim .Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnimi povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaj i, Tucnlanben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj bo izrecno M. o! i-«> v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (19—1)
„LJUBLJANSKI ZVON."
Gld. 4.60. <933-23> Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
Tulci i
20. januvarja.
Pri Mii nn: Adler z Dunaja. — VVeissl iz Prage. — Klinger s Dunaja. — Holelek iz Zagreba. — Danzer, Lammig z Dunaja — SchrOckenfuchs iz Ljubljane.
Pri HshllAlt Kohn, Deutach z Dunaja. — Komiss iz Gradca. — Herling, Beck, Leipnik z Dunaja. — Rogel iz Domžal.
Umrlt so v I JiiI>IJ;i ni t
17. januvarja: Marija Zapletel, uradnikova hči, 33 let, Karlovska cesta Št. 6, za j etiko.
19. januvarja: Ignacij Naglic, delavčev sin, 4 leta, Poljanska cesta št. 18, za škrlatico. — Marija Tavčar, gostija, 74 let, Streliske ulice št. 5, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra
Temperatura
Vetrovi
j    Mo- I
Nebo  krina v
. mm.
g 7. zjutraj 1745-38 ■■. "7 I 2. pop. 174452 ■■. £j 9 zvečer! 746-51 m.
-14-6" C brezv. -10 7" C ML zab. -14 0 C b1. szh.
megla jas. j a«.
0'001
Srednja temperatura — 13-4*, za 11*4° pod normalom.
TDijmaJsIssL borza
dne 21. januvarja t I. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta..........80 gld. 40
kr.
Srebrna renta.......... 81
Zlata renta........... 112
5°/0 marčna renta.   .               .... 98
Akcije narodne banke....... 871
Kreditne akcije......... 286
London........... 127
Srebro.......... —
Napol........... 10
C. kr. cekini                   ....      . 5
Nemške marke    ....           .   . 62
4°/0 državne srećke iz 1. 1854    250 gld. 129
Državne srečke iz 1. 1864          100 gld. 167
Ogerska zlat* renta 4%   .   .   .   .   .   . 101
Ogerska papirna renta 6°/„..... 91
5% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105
reg. srečke 5»/0  .        100 gld 116
Zemlj obč. avstr. 4Vi*/o zlati zast. listi 124 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke                       100 g 174
Rudolfove srečke.....10   „ 18
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 110
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 215
Zahvala.
V žalosti, s katero nas je nemila smrt našega nenozabljivega očeta
FRAN DRAŠLERJA
obiskala, izražamo vsem društvom, prijateljem in znancem za darovane vence, njih blago sočutje in obilno udeležbo pri sprevodu zciuskih njegovih ostankov, najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dnč 21. januvarja 1887.
(5i) Rodbina Drašler-jeva.
50 60 50
02 95 15 50
90 85 50
50
20 50 50 75
Zahvala.
Na pogostih dokazih najodkritosrčnejšega sočutja v bolezni, na mnogih lepih podarjenih ven cih in na mnogobrojnem spremstvu pri pogrebu dragega mi soproga
IVANA HAFNERJA,
c kr. pismonoše,
izrekam v svojem in v svojcev imeni najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, osobito pa tukajšnjemu c. kr. poštnemu uradu in slavnemu veteranskemu društvu. Takisto tudi visokočesti-ti'inii mestnemu župniku gospodu Ivanu Rozmanu za njega požrtvovalno pozornost kot dušnem* oskrbniku.
V Ljubljani, dnč 20. januvarija 1887.
(47)
Josipina Hafner-Jeva.
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Hatevy, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Št. 699.
Poslano.
GLAVNO SKLADI STE
O^IJEVE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kaa Izkaian liek proti trajao« kašlju plućevlno I zoludca bolesti grkljana I proti mšhurnim katara,
HINKE MATTONIJA
Karlovi vari I Widn.
Št. 700.
Razglas.
(37—2)
Za sv. Jurja rok 1887. leta odda mestni magistrat v poslopji meščanske bolnice v Ljubljani
prodajalnico,
ležečo proti šolskemu drevoredu, in vsprejema ustne ali pismene ponudbe v navadnih uradnih urah do uštetega 3. dne meseca februvarja 1887.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 14. januvarja 1887.
KKKKKKKKHKKKKKK<
Priznano nepokvarjene, izvrstne
voščene sveče
izdelujejo
(925—11)
P. & R. Seemann y Ljubljani.
Razglas.
(«-D
V «etrtck dne S. februvarja 1MH7
dopoludne ob 10. uri bo mestni magistrat avojo
hišo št. 12 v Streliških ulicah v Ljubljani
za »v. Jurij:, rolt lotu potom očitne
dražbe, ki se vrši v njegovem uradu, oddal v najem.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne" 18. januvarja 1887.
Važno za trpeče
■r na prsih in plučih. -mm
Neogibno potrebno zoper kaielj, hrlpavost, zasllzenj«, katar in oslovski kaielj, za take, ki žele dohiti čist in krepak glas, za ikrofelj-naate, krvićne, slabotne, bledldne in krvl-revne je
kranjskih planinskih
gsajT" u podfonforno klallm apnom in železom pomešan. ~^MI
Lastni izdelek.  Cena 56 kr.
Dobiva se v (727—15)
LEKARNI TRNKOOZY
sravan rotovia t LJubljani, ■i Razpošilja se vsak dan po posti, sssl
CACAO
ČOKOLADA
V
ICTOR
S
CHMIDT
& SOHNE
ki sta pri prvej Dunaj skej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta. pristni samo, če imata našo uradni registrovauo varstveno znamko in firmo. (856—40)
ĐOblva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de* likates, v 1 Jiibljaui pri g. Petru La»»nlk>ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Prva mlekarska zadruga v Ljubljani
naznanja s tem, da je ravnateljstvo zadruge sklenilo z začetkom prihodnjega meseca mleko prodajati po znižani ceni in to da ustreže mnogostranskim željam, da se naj zadruga tudi ozira na domače mestno prebivalstvo. Mleko najboljše vrste veljalo bo v zadrugi vsprejemano .   .   .  liter 8 kr.
„ „ „    na dom postavljeno........»   9 »
Posneto mleko, jako dobro pri vkuhanji jedil.......■   4 „
Pineno mleko..............   .   .  .    „   2 „
Cene za fino surovo maslo in smetano ostanejo nespremenjene. Naročitve vsprejema
(44_D       Prva kranjska mlekarska zadruga v Ljubljani.
(29—2)
Židovske ulice. 1VLARIJA  DRENIK. Židovske ulice.
Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",