Pottnim platem v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. ■ Naklada 11.000 izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
mi
Domžale, 13. maj 1976 LETO XV   št. 9
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M 2 A L E
NAŠE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
".....■..........■...... I III || u lin iiMwwMHny.ni.........
V naši občini so se že začele razprave o osnutku zakona o združenem delu. Globoko se zavedamo, da bodo od dokončnega oblikovanja in dopolnjene vsebine odvisne mnoge naše pravice, ki jih imamo že sedaj kot delavci samoupravljala in da bodo te še bolj dosledne, če bomo uredili dohodkovne odnose na takšnih osnovah, kot je to predvideno.
Vendar pa nam mora biti vsem jasno, da je pred nami veliko dolžnosti in odgovornosti, da smo sami tisti,ki bomo oblikovalci in nosilci javnih razprav in istočasno tudi tisti, ki bomo lahko obogatili sedanja določila zakona z že oblikovano samoupravljalsko prakso.
Udeleženci posvetovanja o osnutku zakona o združenem delu v Radomljah
In kaj je dolžnost vseh družbenopolitičnih organizacij, delegacij in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih? Predvsem, da:
— bodo delavci seznanjeni s pomenom in vsebino osnutka zakona na najbolj dojemljiv in neposreden način ;
— bodo narejene analize, na podlagi katerih bo mogoče oceniti dosedanje oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela;
-- bo izvedena dosledna razmejitev družbenih sredstev med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela;
— bodo jasno razmejene zadeve, o katerih odločajo delavci na svojih zborih in zadeve, o katerih odločajo delavci odnosno delegati v delavskih svetih;
— bo urejena samoupravna zakonodaja in ustvarjeni pogoji za delo delegatov za vse smeri uresničevanja interesov delavcev;
— bodo odpravljene vse pomanjkljivosti v samoupravni zakonodaji in praksi, da bo pri delitvi osebnih dohodkov upoštevana produktivnost in dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi in rezultati minulega dela.
To so neposredne naloge in dolžnosti vseh ustanovljenih odborov v vseh sredinah, to so naloge osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah in krajevnih konferenc SZDL, kar pomeni, da so to naše skupne naloge.
Vse naštete naloge moramo izvesti do 30. junija in na to zbrati vse pripombe in predloge ter jih oblikovati do 25. septembra. To so pravice in dolžnosti, ki so vsem nam skupne in kako jih bomo oblikovali, bo odvisna končna vsebina tega zelo pomembnega zakona, na osnovi katerega bomo lahko oblikovali vse samoupravne od-nose- Koordinacijski odbor za spremljanje
javne razprave
V DANAŠNJI ŠTEVILKI : PODELJENA PRIZNANJA OF
SKUPŠČINSKI POROČEVALEC DRUŽBENI DOGOVOR O KADROVSKI POLITIKI
V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Z ZBOROVANJA DOMŽALSKIH KOMUNISTOV
OB DNEVU ZMAGE
Za nami je 31 let in cvetočih majskih dni, ko smo zamenjali orožje za orodje, ko smo iz zatiranih in na smrt obsojenih ljudi prišli kot zmagovalci, prinašajoč s seboj ne samo svobodo, ampak tudi ljudsko oblast Besede Ivana Cankarja „Narod si bo pisal sodbo sam ..." so postale resnica in pravica vseh tistih, ki so spoznali svoj veliki dan v začetku vstaje in niso popustili celo takrat ne, ko je smrt postala nenasitna v vsej svoji strahotni podobi.
Cvetoči maj, začetek poti, na katero smo stopili prepričani, da vodi v čas, ko bomo stalno in v miru lahko gradili nov svet, nove odnose, kovali vezi, ki jih ne bodo mogli raztrgati tisti, ki ne morejo razumeti tokov naše samoupravne družbe. Mnogi so pozabili to, da nas svoboda ni uspavala, temveč nam je dala novih moči, delovni zanos in zavest, da moramo nenehno dograjevati tisto, kar smo začeli graditi v svobodni domovini. Če nam je bilo težko v povojnih letih, če smo začeli orati ledino samoupravljanja in delegatskih razmerij, potem vemo tudi to, da smo sposobni zdržati tudi sedaj, ko nas skupaj z ostalimi pestijo ekonomska neskladja med razvitim in nerazvitim svetom. In še več! K mnogim zmagam hočemo dodati ^še eno: pod pojmom združenega dela hočemo odpraviti vsa neskladja v družbenih odnosih, odstraniti usedlino preživelega in ustvarjenim dohodkom urediti samoupravne odnose ter dokazati, da v naši zavesti ni več pojmovanj, ki bi delila ljudi na tiste, ki ustvarjajo in na tiste, ki samo dobivajo. Morda bo težko naenkrat prelomiti s to miselnostjo, toda naša odločenost bo zmagala, saj smo začeli nov boj prav v majskih dneh in trdno odločeni, da ga bomo izbojevali.
Dovolj smo izkušeni, da se zavedamo velike odgovornosti pred samim seboj in pred tistim svetom, ki ga hočemo povezati miroljubnim sožitjem in mu pokazati pot v takšne samoupravne odnose, v kakršnih gradimo našo lastno domovino in bogatejšo prihodnost.
Urednik
RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov in predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale sta organizirala razpravo o osnutku zakona o združenem delu, katere so se udeležili predstavniki delovnih organizacij, izvršnega sveta in ostalih dejavnosti na območju občine. Tako je bil širši politični aktiv seznanjen z osnovami novega zakona in tudi z roki, v katerih je treba izvesti javne razprave tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih.
Uvodne misli na posvetovanju v Radomljah je podal sekretar Komiteja občinske konference ZKS Domžale Milan Narat, v katerih je poudaril veliko politično odgovornost, ki jo imajo javne razprave o novem dokumentu. Predsednica občinske konference SZDL Marija Ivkovič je nato v daljšem referatu orisala naš družbeni in ekonomski razvoj, spremembe, ki so nastajale tekom samega našega razvoja, spreminjajočo se zakonodajo in se već zadržala na tistih določilih ustave, ki govori o povezovanju gospodarskega in negospodarskega področja. Poudarila je, da šele sedaj z novim osnutkom zakona dobivamo celovito vsebino pojma združenega dela in da bo potrebno prelomiti nekatero dosedanjo miselnost, ki je podedovana iz posameznih obdobij našega razvoja. Še posebej pa se je zadržala ob tem, da ne moremo več govoriti samo o tistih, ki ustvarjajo in o tistih, ki samo trosijo, kajti pod pojmom združenega dela moramo razumeti
Ingo Paš, dipl. iur je v razpravi opozoril na nekatera pomembna določila v osnutku zakona o združenem delu
naš družbeni razvoj na vseh področjih in temu primerno tudi oblikovati vse programe našega razvoja. Še prav posebno pa je to potrebno vtkati v dogovor srednjeročnega družbenega plana za ob dobje 1976 1980, saj bo ravno v tem času prišlo do povezovanja vseh tistih do sedaj razdrobljenih pojmov in oblik, ki so bili vedno
Delovno predsedstvo na posvetovanju v Radomljah. Od leve proti desni: Milan Narat-sekretar Komiteja OK ZKS, Marija Ivkovič-predsednica OK SZDL, delovni predsednik Marijan Stopar - sekretar OK SZDL, Marjan Bolhar - sekretar Občinskega sveta Zveje sindikatov, Marjan Kopitar - predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov in Vito Habjan - predsednik OK ZSMS
bolj ali manj prisotni. Glede na to, da zakon postavlja v ospredje delovnega človeka na vseh toriščih dela, da mu daje enake pravice in dolžnosti, potem ne moremo več govoriti o posameznih dejavnostih, ampak samo o združenem delu, ki pokriva vsa področja v našem samoupravnem sistemu.
Ob koncu je opozorila na nekatere negativne pojave, ki jih lahko imenujemo tudi „politično podzemlje", to so tisti pojavi, ki se pojavijo ponavadi takrat, ko hočemo korenito spremeniti naš sistem in mu dati nove doslednejše samoupravne oblike.
V nadaljevanju posvetovanja so posamezni razpravljala razpravljali 0 nekaterih osnovnih izhodiščih zakona. Tako je Tone Laznik, dipl. oecv razpravljal o dohodku kot osnovnem pojmu, ki izhaja iz združenega dela in o tem, daje to nova kategorija, ki jo ni mogoče odtrgati od delavca, saj lc-ta ustvarja dohodek in ga je le on upravičen deliti. Da lj časa se je zadržal tudi na vprašanju • prihodka in na vprašanju akumulacije ter čistega dohodka. Glede na to, daje dohodek bistveni element, ki povezuje v celoto ves zakon, bo potrebno v razpravah posvetiti temu vprašanju največ pozornosti.
Ingo Paš, dipl. iur.,jc v svoji razpravi načel vprašanje medsebojnih odnosov, ki izvirajo iz združenega dela ter opozoril na nekatere bistvene momente, ki odločajo pri samem konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela, predvsem pa o pravicah delavcev pri oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela. . Opozoril je na nekatere novosti, med katerimi se pojavlja referendum kot oblika neposrednega odločanja v mnogih važnih zadevah in na medsebojno prepletanje tistih odločitev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izhajajo iz medsebojne povezanosti organizacij združenega dela in sestavljenih organizacij.
Marjan Kaliman družbeni pravobranilec samoupravljanja se je zadržal na vprašanju delovanja samoupravnih organov, predvsem pa pri odgovornostih individualnih poslovodnih in kolegijskih organov. Opozoril je na nekatere po-
sebnosti, ki jih prinaša osnutek zakona in ki nalagajo veliko večjo odgovornost vsem vodilnim in vodstvenim kadrom v samem tehnološkem procesu.
Udeleženci so postavili več pismenih vprašanj, ki so sc konkretno nanašala na posamezna določila novega zakona in na katera so posamezniki tudi skušali dati odgovore.
Delovni predsednik Marijan Stopar je na koncu razprave predlagal, da se sprejme akcijski načrt poteka javnih razprav, ki morajo biti zaključene do sredine meseca septembra. Iz akcijskega programa izhaja, da so nosilci javne razprave v delovnih organizacijah vse družbenopolitične organizacije/ neposredno pa so odgovorne osnovne organizacije sindikata. Razprave v krajevnih skupnostih pa bo ob pomoči terenskih družbenopolitičnih organizacij vodila Socialistična zveza in skušala posredovati občanom pomembnost samega zakona in medsebojne povezanosti z delovnimi organizacijami.
Potrjen je bil predlog,da se pri občinskem svetu Zveze sindikatov in pri Občinski konferenci SZDL ustanovi sekretariat, v katerem bodo predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij. Naloga sekretariata bo spremljanje javne razprave, zbiranje vsebinskih pripomb na osnutek zakona in oblikovanje dokončnih povzetkov javnih razprav. Ravno tako je bil sprejel sklep, da je potrebno potom Občinskega poročevalca in internih glasil v delovnih organizacijah objavljati tiste razprave, ki bodo lahko ob zaključnem delu dužile kot pomoč pri oblikovanju stališč na območju celotne občine.
POSVETOVANJE 0 USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Preobrazba našega šolstva v usmerjeno izobraževanje predstavlja eno izmed velikih nalog, ki jo bo potrebno dosledno izvesti, kajti drugače ne bomo mogli zadostiti kadrovskim potrebam v vseh sredinah. Predsedstvo Občinske konference SZDL je bilo na svoji seji seznanjeno s cilji preobrazbe srednjega šolstva in tudi skušalo najti odgovore na mnoga odprta vprašanja. Zaradi tega, ker je bil na tej seji sprejet tudi sklep, da mora javna razprava preiti tako v šolske kolektive, kakor v delovne organizacije, je bil sklican širši posvet za vse tiste, ki bi morali dati vsebinske dopolnitve k predlogu, ki je v javni razpravi.
Tako je bilo organizirano širše posvetovanje, na katerem je član Republiške konference SZDL Slavko Bohanec orisal dosedanje spremembe v našem šolskem sistemu, opozoril na reforme v letu 1960 in v letu 1970 in se dotaknil dualizma (dvosmernosti) našega dosedanjega šolskega sistema. Ta dvosmernost se izraža v tem, da
imamo na eni strani šole, ki izobražujejo „intelektualne poklice" in na drugi strani šole, ki izobražujejo za proizvodne poklice. Takšen sistem vzgoje in izobraževanja pa nikakor ni več v skladu /. našim družbenim razvojem, predvsem pa ne s potrebami kadrov, ki jih rabi tako gospodarstvo, kakor družbene dejavnosti.
V sedanjih razpravah pa ne sme ostati ob strani tudi smoter sodobne vzgoje in tak sistem izobraževanja, ki bo idejno usmerjen in dajal take profile kadrov, ki bodo lahko zadovoljevali potrebe tudi na samoupravnem in delegatskem področju dela. Zanimive so ugotovitve, ki izhajajo iz dosedanje prakse, saj lahko ugotovimo, da se je na visoke šole vpisalo 52 % dijakov, ki so končali gimnazijo, 47 % dijakov, ki so končali srednje tehnične šole in le 1 % tistih, ki so končali poklicne šole. Z drugimi besedami povedano: mladini ljudem, ki so končali poklicne šole je
(Nadaljevanje na 3. strani)
Del udeležencev posveta o usmerjenem izobraževanju
\
(Nadaljevanje z 2. strani)
bila v bistvu zaprta pot nadaljnjega izobraževanja in s tem je odpadla vrsta kadrov, ki bi lahko postali dobri strokovnjaki v samem proizvodnem procesu. Druga zanimivost pa je ta, da je bil vpis na višje in visoke šole predvsem iz intelektualnih družin, ne pa iz delavskih. To pa je imelo za posledico, da tudi rezultati na teh šolah niso bili takšni, kot bi morali biti.
Če hočemo z reformo odpraviti dosedanje pomanjkljivosti in korenito spremeniti celotni vzgojno-izobražcvalni proces, potem je nujno, da preidemo na takšno obliko izobraževanja, ki bo odstranila razliko med manualnimi (ročnimi) in intelektualnimi poklici. To pa bomo dosegli lahko samo z usmerjenim izobraževanjem, v katerem se bodo morali že v I. fazi pojaviti tudi profili poklicev, ki bodo v II. fazi dobili dokončno obliko. Pri tem ne smemo pozabiti na to, da se pojavljajo vse bolj tehnični predmeti in da se tudi splošni nivo znanja učencev v devetem in desetem letu šolanja veča, saj so splošno-izobraževalni predmeti usmerjeni v to, da dajo širša bazična znanja za nadaljnje izobraževanje.
Resnično je pri tem velika odgovornost prosvetnega kadra, ki bo moral sodelovati pri izdelavi konkretnih programov, vendar si ne moremo predstavljati izvedbe celotne zamisli brez stalne prisotnosti združenega dela. Ta prisotnost pa ne bo izražena samo v materialni povezavi, temveč predvsem v potrebi kadrov, ki jih bo združeno delo potrebovalo /a svoj nadaljnji razvoj. Zaradi tega bo potrebno v razpravah predvsem zasledovati naslednje:
— pravočasno začeti z usmerjanjem učencev v posamezne poklice tako, da bodo že delno oblikovani v sami osnovni šoli, k čemur naj pripomore rudi celodnevna šola z uvajanjem interesnih dejavnosti;
— preusmeriti dosedanje šolanje na srednji stopnji tako, da bo resnično z drugo fazo usmerjenega izobraževanja zaključen ciklus izobrazbe posmeznih profilov in poklicev in da bo dana možnost vsem do nadaljnjega šolanja na višjih in visokih šolah;
— narediti analize kadrov v delovnih organizacijah in na podlagi rezultatov zavzeti stališča, kakšne profile kadrov bo gospodarstvo rabilo in v kolikem času je mogoče priti do teh kadrov;
— nujno je potrebno preanalizirati lasten   ekonomski  in socialni
POLITIČNA ŠOLA »A« PROGRAMA
Slavko Bohanec, predstavnik Zavoda za šolstvo in Republiške konference SZDLtje podal uvod v razpravo
razvoj ter na osnovi tega izoblikovati centre usmerjenega izobraževanja, zagotoviti ustrezna materialna sredstva, predvsem pa prostorske zmogljivosti; - zavestno spremljati preko štipendijske politike izobraževanje vseh potrebnih kadrov in s kadrovskimi štipendijami reševati ključna vprašanja načrtovanega gospodarskega razvoja.
Razprava je pokazala, da je v občini odprtih veliko vprašanj, ker se gospodarstvo še ni povsem vključilo v razprave o preobrazbi srednjega šolstva in tudi sedanji pogledi na sam koncept so dokaj različni. Zaradi tega bo nujno potrebno uskladiti vsa gledišča in Se smotrno dogovoriti, kako organizirati centre ter urediti vse potrebno za prehod v I. fazo usmerjenega izobraževanja. Pri tem bo nujno potrebno doseči sodelovanje vseh delovnih organizacij, kajti drugače ne bo mogoče izoblikovati takšnih centrov, ki bodo našemu občinskemu gospodarstvu zagotavljali kadre ali pa v sodelovanju z ostalimi centri zadovoljevali širše potrebe.
Usmerjeno izobraževanje je ena izmed tistih nalog, ki mora nujno najti svoje mesto v srednjeročnem programu razvoja naše občine na vseh področjih in ne sme biti samo stvar ozkih razprav, ki ne bodo v stanju rešiti vseh problemov, ki se sedaj pojavljajo na področju šolstva in ki imajo tesno povezavo tudi s samim gospodarstvom. Zaradi tega bo nujno povezati vse dejavnike, saj je od kadrov odvisno, kako bomo lahko sprovedli v življenje sprejete plane gospodarskega in družbenega razvoja.
M. B
V mesecu aprilu 1976 je bila organizirana 6-dnevna politična šola ,,A" programa za člane zveze komunistov. V politično šolo so bili zajeti komunisti iz vrst prosvetnih delavcev in komunisti z višjo in visoko izobrazbo, ki so bili sprejeti v zadnjih dveh letih.
Komisija za idejnopolitično usposabljanje komunistov pri Komiteju občinske konference ZKS je skupaj z Delavsko univerzo izdelala naslednji program:
odnos med politiko, ideologijo
in znanostjo;
odnos med znanostjo, filozofijo in svetovnim nazorom: razvoj delavskega gibanja, delavsko gibanje in razredni boj v Jugoslaviji;
delavsko gibanje na domžalsko-kamniškem področju v času NOB;
marksistična ekonomska teorija;
- dialektično materialistično pojmovanje sveta;
- razredi in razredni boj v zgodovini:
- religija-družbeni    koreni nastanka in razvoja;
metode političnega dela:
- aktualna zunanjepolitična problematika:
srednjeročni   program občine
VABILO
Simfonični orkester Domžale-Kamnik vas ob 5. obletnici obstoja vabi na slavnostni koncert, ki bo v petek, 21. maja 1976 ob 20. uri v Dvorani komunalnega centra v Domžalah. Orkester se bo pred stavil s skladbami znanih skladateljev.
Vabljeni!
OGLAS
Tričlanska družina, ki gradi lastno hišo v Trzinu, išče stanovanje za dobo dveh okolici.
let v Domžalah ali
Domžale in družbeni dogovori: - informacija o idejnopolitičnih razmerah v občini in o bistvenih nalogah članov zveze komunistov.
Vsa predavanja z diskusijami so bila v sejni dvorani Krajevne skupnosti v Mengšu. Moram poudariti, da so bile razprave vsebinsko bogate.
Žal pa me je ob vsem tem le nekaj motilo. Komisija za kadre pri Komiteju občinske konference ZKS je kadrovala slušatelje za politično šolo in so bili slušatelji tudi pravočasno obveščeni o pričetku politične šole.
Kako pa je to izgledalo v praksi? Obisk ni bil vedno zadovoljiv. Kje so vzroki? Ali so slušatelji, ki niso obiskovali predavanj, mnenja, da že to vse vedo, daje to le izguba časa. Osebno nisem tega mnenja in smatram, da to ni niti v skladu s sklepi Občinske konference ZKS, da mora vsak novosprejeti obiskovati politično šolo. Je mar vzrok neobiska višja in visoka izobrazba? ! Hotel bi se pa zahvaliti vsem tistim, ki so politično šolo vseskozi redno in vestno obiskovali.
Rajko Radmelič
USPOSABLJANJE MLADIH V ENOTAH TERITORIALNE OBRAMBE
V januarski številki <nw pisali o sprejemu članov ZSMS v enote teritorialne obrambe in oh tem izrazili željo, tla bi jih OK ZSMS skupaj s štabom za teritorialno obrambo čim bolje idejno politično in strokovno usposobila.
Takoj po sprejemu se je začel ciklus predavanj, katerega program je bil sprejet ic pred sprejemom. Mlaiii naj bi se strokovno in idejnopolitično usposobili Za delovanje v enolah teritorialne obrambe. Zato je bilo prvo predavanje posvečeno spoznavanju zamisli splošnega ljudskega odpora ob predvajanju filma ,,MIRNA II '. nato pa so takoj prešli na strokovno usposabljanje- Člani štaba za teritorialno obrambo so jih na naslednjem srečanju seznanili s pehotnim orožjem. Tako so spoznali dclova-nje pehotnega orožja M-48. PAP in AP, se. seznanili s streljanjem s pištolo, puškom itraljezom in ročnim mino-metom. Za boljšo usposobljenost je potrebna tudi seznanitev s politiko neuvrščenosti in s položajem v svetu. S tem so bili mladi prostovoljci seznanjeni na predavanju Janeza Vrečka, komandanta štaba, ki jih je seznanil tudi Z vojaškopolitičnim položajem naše države. Usmeritev in organiziranost ZSMS s poudarkom na vlogi in nalogi mladine v SLO jc bila naslednja tema.
ob kateri so se mladi natančneje spoznali s svojimi pravicami in dolžnostmi v ZSMS.
Skupaj s kasarno maršala Tita je OK ZSMS Domžale organizirala obisk v vojašnici v Ljubljani, lu smo se mladi seznanili i delovanjem pehotnega orožja, z zgradbo vojaškega kamiona-cisterne in z obrambnimi napravami pred biološkim in radioaktivnim orožjem. Preden smo odšli, smo se seznanili šc z filmi o srednjih in visokih vojaških šolah.
ZK kot vodilna idejno politična sila delavskega razreda in njen pomen pri sodobnem razvoju sveta je bilo naslednje predavanje, ob katerem se je nekaj prostovoljcev odločilo za vstop v Zvezo komunistov. Zadnje srečanje prostovoljcev pa je bilo namenjeno orientaciji na zeljisču. uporabi zemljevidov, gibanju po azimutu in organizaciji pohoda.
Poleg že sprejetih mladincev v enote teritorialne obrambe predavanja obiskuje tudi skupina mladincev, ki so se od točili, da vstooiio v enote teritorialne obrambe. Po končanem ciklusu predavanj, ki naj bi obsegal t' 'i večdnevni pohod, bodo ti mladin- prejeti v enote teritorialne obrambe.
Vera C.rošclj
Smo redni plačniki.
Ponudbe pošljite pod „Zmerna cena".
Mladinci se usposabljajo tudi na terenu
PODELITEV PRIZNANJ OF
Na svečani proslavi 23. aprila so bila podeljena letošnja Priznanja Osvobodilne fronte, ki jih je v imenu žirije pri Občinski konferenci SZDL Domžale podelil tovariš Tomaž Slapar-Tugo. Priznanja je dobilo 9 zaslužnih občanov nase občine in tri organizacije za svoje aktivno in plodno delo. Svečana proslava v počastitev 27. aprila in 1. maja je bila združena z revijo mladinskih pevskih zborov vseh osnovnih šol domžalske občine-Slavnostni govor je imela predsednica Občinske konference SZDL tovarišica Marija Ivkovič, ki je osvetlila pomembnost 27. aprila v slovenski zgodovini in 1. maja kot delavskega praznika delavcev vsega sveta. Ko je govorila o pomenu ustanovitve Osvobodilne fronte je poudarila, da pomeni ta dan zgodovinsko prelomnico za slovenski narod in začetek težke, a vendar zmagovite poti stoletja zatiranega naroda, ki se je nenehno boril za svoje socialne in nacionalne pravice. Osvobodilna fronta je bila tista odločujoča sila, ki je pod vodstvom Komunistične partije uspela združiti vse napredne Slovence in jih popeljati v boj skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Velike izkušnje pridobljene, v času vojne so pomagale tudi pozneje Socialistični zvezi, da je lahko premagovala mnoge napore na poti družbenega in ekonomskega razvoja- Tudi današnja frontna organiziranost SZDL je tista osnova, iz katere izhaja naš delegatski sistem, osnova, ki daje najširše možnosti udejstvovanja delovnim ljudem in občanom na vseh področjih dejavnosti.
Ko je govorila o prvem maju, je poudarila, da ta delavski praznik letos praznujemo ob sprejemanju velikih dolžnosti, ko začenjamo široko javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, o tistem dokumentu, ki bo jasno opredelil pojem združenega dela in odpravil vsa dosedanja gledanja in razlike med proizvodnim in ostalim delom. Nikakor ne smemo več ločevati enega od drugega, saj le njuna skupna osnova lahko ustvari takšne družbene ekonomske pogoje, ki bodo dajali ne samo socialno, ampak tudi družbeno varnost vseh delovnih ljudi. Od tega, kako bomo vsebinsko dojeli nov zakon, bo v prihodnje odvisen nadaljnji naš družbenoekonomski razvoj in pot naše nadaljnje družbene ureditve na samoupravnih osnovah, je zaključila tovarišica Ivkovičeva svoj govor.
Letošnja Priznanja Osvobodilne fronte so prejeli:
ALFONZ AVBELJ-SAVO za sodelovanje v NOV in za povojno družbenopolitično delo v občini Domžale.
Tovariš Savo izhaja iz delavske družine. Rodil se je 1922. leta v Nožicah pri Domžalah. V mladosti se je izučil za mizarja.
Že leta 1942 je pričel delati aktivno v narodnoosvobodilnem gibanju na terenu Nožice—Homec in 1. januarja 1943 odšel v parti-
zane. V partizanih je imel najrazličnejše funkcije., Bil je borec, komandir voda, komandir čete v Kamniškem bataljonu in pozneje v Slan dro vi brigadi. Kot prekaljenega borca so ga na jesen 1943. leta podali na teren Domžal, Kamnika in Jesenice, kjer se je kot član VOS boril proti domačim izdajalcem in okupatorju.
Zaradi aktivnosti vse družine, mu je bil oče poslan v koncentracijsko taborišče, mati in sestra sta bili ubiti, brat mu je padel v partizanih. Je rezervni major JLA in nosilec najrazličnejših odlikovanj.
Po vojni se je aktivno vključil v izgradnjo porušene domovine in deloval v vseh DPO. Sedaj je član predsedstva in izvršnega odbora Občinske konference SZDL in še vedno aktiven družbenopolitični delavec.
ANTON KOS za sodelovanje v NOV in za povojno družbenopolitično delo v občini Domžale.
Tovariš Tone izhaja iz kmečke družine, ki je bila od konca 1942 povezana v NOV. Kot mlad fant je stopil v operativne enote NOV koncem leta 1943 v 2. specialno četo IV. operativne cone, kasneje pa v Kamniško-zasavski odred. V partizanih je bil hudo ranjen in postal težak vojaški vojni invalid.
V SKOJ je bil sprejet I. 1944 in že naslednje leto v KPJ
Po vojni se je vključil, kljub svoji invalidnosti, v izgradnjo porušene domovine in je še vedno aktivno zaposlen. Med zaposlitvijo je študiral in dosegel visoko izobrazbo, ki jo s pridom koristi v prid mlajšim generacijam. Sedaj je ravnatelj osnovne šole Janko Kersnik Brdo.
Njegovo delo je bilo vezano z mladino. Dobil je več različnih priznanj in odlikovanj za sodelovanje v MDB, pri RK in v DPO, čigar aktiven član je še danes.
Je eden redkih težkih invalidov v Sloveniji, ki so še polno angažirani na delovnem mestu.
JOŽE KOTNIK za sodelovanje v NOV in za povojno družbenopolitično delo.
Tovariš Jože je bil že pred vojno napredno usmerjen, deloval je v Sokolu.
Ob kapitulaciji stare jugoslovanske vojske je bil ujet in poslan v različna taborišča, od koder se je vrnil v oktobru 1942. V organizirano delo za NOB seje vključil v začetku leta 1943 na Viru. Tu je postal sekretar OF za teren Vir. To nalogo je opravljal do vstopa v NOV, v 12. brigado in v Štab 7. Korpusa, kjer je ostal do konca vojne
Po vojni se je aktivno vključil v izgradnjo porušene domovine. Na Viru je bil več kot 8 let predsednik KK SZDL in kulturnoprosvetnega društva Svobode ter več let predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Vir. Je rezervni kapetan I. reda. S svojo aktivnostjo sije zaslužil Priznanje OF.
JANEZ KOŽELJ za sodelovanje v
NOV in za družbenopolitično delo po vojni.
Tovariš Janez se je rodil v kmečki družini in je lani praznoval svoj 80. rojstni jubilej. Med prvo svetovno vojno je bil ruski ujetnik in je po vrnitvi v tovami lakov na Količevem pridobival delavce za sindikalno gibanje. V času II. svetovne vojne ie bil v Mengšu med prvimi v OF. Bd je že 1. 1941 zaprt v Begunjah in na Koroškem, za kratek čas spuščen in spet zaprt, kjer je občutil okrutnost okupatorjevih rabljev. Bil je toliko pretepen in mučen, da ni nikoli popolnoma ozdravel. Po vojni je bil predsednik KLO Mengeš, kasneje predsednik in blagajnik ZZB NOV Mengeš, član Občinskega odbora ZZB NOV in njenih komisij. Delal je tudi v drugih DPO za dobro delovnih ljudi.
BOJAN KRIŠTOF za sodelovanje v narodnoosvobodilni borbi in za povojno družbenopolitično delo.
Tovariš Bojan je bil rojen 1921. leta v učiteljski družini. Že pred vojno je dokončal trgovsko šolo v Ljubljani.
Leta 1941 so ga s starši - oče je bil učitelj v Radomljah — izselili v Srbijo. Po vrnitvi iz Srbije je bil leta 1942 interniran v Italijo, od koder se je vrnil 1943. leta in v začetku septembra istega leta odšel v partizane. Bil je vGubčevi in 12. brigadi in na koncu v Dolenjskem odredu. Bil je komisar bataljona. Ima čin rezervnega majorja JLA.
Po vojni je bil na pomembnih delovnih mestih v ministrstvu za trgovino LS Slovenije, v predsedstvu slovenske vlade in drugod. Zadnjih trinajst let pred upokojitvijo je bil direktor tovarne FILC v Mengšu.
Ima več vojaških in drugih odlikovanj.
Družbenopolitično je bil inje še sedaj aktiven. Bil je član vodstev vseh DPO in tudi SZDL v naši občini. Sedaj je predsednik občinskega odbora ZRVS Domžale, član republiškega odbora ZRVS in član sveta za ljudsko t obrambo pri skupščini občine-
JERNEJ LENIČ za družbenopolitično delo in posebno za razvijanje delegatskega sistema v občini Domžale.
Tovariš Jernej je eden izmed tistih občanov, ki je poleg svojega poklica znal najti torišče za svoje plodno politično delovanje povsod, kjer je živel in delal. Zaradi tega je tesno povezan z delom najrazličnejših organizacij v naši občini in tudi z razvojem in rastjo krajevnih skupnosti in utrjevanjem politične vloge SZDL tako v krajevnem, kot občinskem merilu.
Brez dvoma pa je veliko prispeval k mnogostrani afirmaciji Socialistične zveze v času, ko je bd predsednik Občinske konference SZDL. To je bilo zelo pomembno obdobje razprav o ustavnih amandmajih in o novi ustavi, o oblikovanju novih družbenih odnosov v naši samoupravni družbi in je bilo potrebno nenehno dograjevati v razpravah odprta vprašanja-
Anton Kos
Jože Kotnik
Janez Koželj
Kot predsednik občinske konference SZDL se je tvorno vključil v izvedbo prvih volitev na delegatski osnovi in skušal skupaj z drugimi doseči to, da bi prišlo do kvalitetnih premikov, na katerih bi lahko delegatski sistem zaživel v vsej vsebinski osnovi in dal novih spodbud za delo delovnega človeka in občana.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ravno tako je bila njegova velika skrb tudi izvedba ponovnega referenduma za samoprispevek za izgradnjo šolske mreže, kajti zavedal se je, da je kot predsednik SZDL in prosvetni delavec odgovoren, da bo omogočeno osnovno načelo, to je vsem otrokom v občini omogočiti enak start v življenje.
Z izvolitvijo za predsednika skupščine občine pa se začenja njegovo neprestano prizadevanje v tej smeri, da bi ne zaživel samo delegatski, ampak tudi skupščinski sistem. Zaradi tega v mnogih razpravah in v praksi skuša prikazati bistvo tega sistema, njegove notranje silnice in tesno povezanost materialne osnove in samoupravnega odločanja. Zaveda se, da je na sedanji stopnji družbene razvitosti potrebno združiti široko razvejane delegatske odnose, jim dati podlago v združenem delu in frontno osnovo v socialistični družbi ter doseči, da bo delegatski sistem postal resnična potreba in zavest vseh delovnih ljudi in občanov v naši občini.
JOŽE LOŽ za sodelovanje v NOV in za povojno družbenopolitično delo.
Tovariš Jože izhaja iz delavske družine. Rodil se je 1921. leta. Izučil se je za mizarja. Kot mlad fant je pričel z delom za NOV že februarja 1942. Spodbujal je mlade fante, da gredo v partizane, kar je tudi sam storil februarja 1943. leta. Bil je hraber borec na Gorenjskem in Dolenjskem. Na pohodu 14. divizije z Dolenjske na Štajersko je bil kurir najvišjih vojaških partizanskih voditeljev. Ob koncu vojne je bil v 9. Korpusu na Primorskem.
Za hrabrost in predanost NOB je bil večkrat odlikovan.
Po osvoboditvi se je vključil v družbenopolitično delo na terenu, predvsem v borčevski in invalidski organizaciji v mestnem in občinskem odboru. Bil je več let predsednik komisije za priznanje posebne delovne dobe NOB, katere član ie še danes.
Aktivno še deluje v športnem društvu „Invalid" Domžale-
NOV Domžale.
Je nosilka različnih odlikovanj.
Dr. MIRO STIPLOVŠEK za druž-benopolitično in kulturno delo v občini Domžale.
Tovariš Miro je bil rojen 1935. leta v obrtniški družini v Domžalah, kjer še sedaj živi. Že v študentskih letih je bil aktiven družbenopolitični delavec. Deloval je predvsem v študenskem klubu in Občinski konferenci ZSMS Dom-
opravlja še vrsto drugih pomembnih funkcij, vezanih na njegovo znanstveno-pedagoško delo. Je član komisije za zgodovino ZKJ in CK ZKJ. Posebne zasluge ima za hitrejši razmah kulturne dejavnosti v domžalski občini v letih obstoja Kulturne skupnosti.
OBČINSKI ODBOR RDEČFGA KRIŽA DOMŽALE za razvijanje humanih akcij na območju občine. Občinski   odbor   RK Domžale
Ivan Zabret prejema priznanje, ki ga je dobil Občinski odbor Rdečega križa za svoje plodno delo
Predstavnik Krajevne skupnosti Vir Ivan HirSman prejema priznanje
V imenu Komiteja občinske konference ZKS Domžale je prevzel priznanje sekretar Milan Narat
(Nadaljevanje s 4. strani)
Stiploviek dr. Miro
LENČKA MOČNIK za sodelovanje v NOV in za povojno družbenopolitično delo.
Tovarišica Lenčka se je rodila v kmečki družini na Brezovici pri Zlatem polju- Pred vojno ie delala na kmetiji in gospodinjila. Med vojno sta že leta 1941 pričela delati z možem za NOB. Lenčka je aktivno stopila v NOV 2. avgusta 1942. leta. ko so požgali Zlato polje-
Bila je bolničarka in kuharica v Kamniškem bataljonu in Šlandrovi brigadi, kasneje pa v bazni delavnici. Leta 1942 je bila tudi ranjena inje vojaški vojni invalid.
Po vojni je delala predvsem v organizacijah RK tako na terenu, kot v občini ter v borčevski organizaciji. Še vedno je aktivna v Krajevni organizaciji WI NOV v Lukovici, je član komisije za vprašanja WI NOV in komisije za priznanje posebne delovne dobe NOB pri Občinskem odboru ZZB
žale, pozneje pa tudi v Občinski konferenci SZDL.
Zelo zgodaj je pričel kazati nagnjenje do reševanja kulrurno-prosvetnih problemov v naši občini. Kot odbornik občinske skupščine je bil več let predsednik sveta za prosveto in kulturo, pozneje je bil poslanec skupščine SR Slovenije v prosvetno kulturnem z boru. Od leta 1971 pa je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale. Kot predavatelj zgodovine na filozofski fakulteti
deluje s svojimi dvajsetimi krajevnimi organizacijami RK na načelih socialističnega humanizma in solidarnosti pri uresničevanju socialnih in humanitarnih ciljev naše družbe. Vse svoje prizadevanje je usmeril zlasti k uveljavljanju nalog socialnega, zdravstvenega in vzgoj-noizobraževalnega značaja. Organizacija RK v občini šteje 6500 rednih odraslih članov in 4958 mladih članov RK na osnovnih šolah. Od leta 1953 odbor uspešno (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
zaključuje akcijo krvodajalstva, saj letno daruje kri 1500 delovnih ljudi in občanov naše občine-Vsako leto uspešno zaključujejo akcijo zbiranja rabljenih oblek in obutve. Zberejo nad 3 tone materiala, ki ga po ustaljenih poteh RK pošiljajo na območja, kjer je potreben.
Letno pošiljajo po 15 socialno ogroženih otrok na okrevanje. Mladi člani RK pa uspešno pomagajo bolnim in ostarelim občanom na domu. Za opravljanje tega dela j« bilo izvedenih nekaj tečajev nege bolnika na domu. Že pet let se prav RK po vsej občini trudi, da bi vsaj enkrat letno - ob Novem letu — obdaril starejše občane. Od leta 1964 je bilo na tečajih prve pomoči usposobljenih 285 oseb za bolničarje, 72u oseb za pomožne bolničarje in 4350 oseb z 10-umimi tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil.
Na vaseh je bilo v zadnjih štirih letih 62 zdravstvenovzgojnih predavanj. Poleg navedenega so priskočili na pomoč ob vsaki priliki.
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL VIR - DOB za razvoj krajevne samouprave v KS Vir-Dob. Krajevna konferenca Vir-Dob je svojo vlogo frontne sde v bivši KS Vir—Dob znala pravilno usmerjati. S sprejemom nove ustave SFRJ in ustave SRS je krajevna konferenca SZDL Vir-Dob sledila duhu ustav in krjevno samoupravo še bolj približala delovnim ljudem in občanom ustanovila dejansko dve KS in s tem vključila v delo KS dejansko več delovnih ljudi in občanov.
V zadnjih dveh letih je uspelo KK SZDL Vir na svojem območju
speljati z drugimi D PO v KS mnoge kulturne in druge delovne akcije. Posebno aktivnost se v enotni fronti socialističnih sil prav v zadnjih dveh letih čuti pri mlajši generaciji na Viru. KOMITE OBČINSKE KON FERENCE ZKS DOMŽALE za aktivno delo pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov v občini Domžale.
Komite Občinske konference ZKS Domžale je posebno v zadnjih nekaj letih — predvsem po sprejetju ustave SFRJ in ustave SRS -stalno bil bitko za uresničevanje vsebine socialističnih družbenih odnosov v občini- Komite Občinske konference ZKS Domžale je spoznal, da je usposabljanje delovnih ljudi in občanov za uresničevanje delegatskih razmerij in delegatskega samoupravljanja eno bistvenih vprašanj; zato je raz-predel široko mrežo idejno-političnega usposabljanja delovnih ljudi s posveti, seminarji in rednim kadrovanjem mladih delavcev v šole-
V sistemu izobraževanja, ki ga je komite organiziral, je bila stalna prisotnost pomembnosti TOZD, kot osnovne celice uveljavljanja samoupravljanja.
Posebno akcijsko je mobiliziral delovne ljudi in občane za stabilizacijsko prizadevanje v občini. Za SZDL v občini Domžale je še zlasti pomembno to, da se je s kadrovsko okrepitvijo ZK v občini, okrepila tudi udarna moč SZDL, v katero se je ZK občine vključila kot avantgardna organizacija in deluje v enotni fronti vseh socialističnih sil za uveljavljanje socialističnih družbenih odnosov in s tem boljše in lepše prihodnosti vseh delovnih ljudi in občanov v občini Domžale.
KAKO VREDNOTIMO ŽENSKO V SVETU DELA?
H. marca sc je zaključilo mednarodno leto žensk, ki nas je opozorilo na številne probleme žene, med ostalimi na problem zaposlovanja žensk, varstva pri delu in ob delu kakor tudi poklicnega usmerjanja ženske mladine T i problemi niso le problemi žene, temveč so družbeni problemi.
S tem, ko družba doživlja kvalitativne in kvantitativne spremembe v družbeno političnih in ekonomskih odnosih, pridobiva ženska v njej vedno pomembnejšo vlogo- Seveda pa še vedno preveč govorimo le o njeni prvenstveni vlogi matere in gospodinje, manj pa o njeni družbenoekonomski vlogi aktivne ustvarjalke-
2e nekaj let nazaj ugotavljamo visok delež žensk med zaposlenimi, skoraj polovica vseh zaposlenih ali 45%. V naši občini pa je od 10359 zaposlenih kar 56,3 H zaposlenih žensk. Čeprav lo-tc veliko doprinesejo družbi, so premnogo krat slabše nagrajene za svoje delo. zanje so rezervirana le določena dela, pa tudi kot družbene delavke so še vedno v manjšini.
Vzrok temu je med drugimi tudi premajhen izobrazbeni nivo naših zaposlenih žensk. (Če pogledamo izobrazbeno strukturo iskalk zaposlitve, vidimo, da ima 65 % le-tch manj kot 5. r. osnovne šole). Družba bi morala težiti k ustvarjanju pogojev za permanentno izobraževanje, ki je pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka, tako tudi žene.
Pogoj enakopravnega vključevanja žene na vsa področja dela in življenja je
omogočanje enakega starta že ob koncu osnovnega šolanja. Opažamo namreč, da so ob koncu osnovnega šolanja dekleta v neenakopravnem položaju s fanti, saj so njihove možnosti poklicne izbire veliko manjše. Dekleta se še danes pretežno odločajo tako, kot so sc odločale leta 1939 pri Posvetovalnici za izbiro poklicev v Ljubljani in to za ženske poklice kot so: prodajalka, frizerka, administratorka. itd. Te poklicne odločitve, deljene na moške in ženske poklice, so posledica ekstremnih in zastarelih mišljenj družbe, ki meni, daje ženska sposobna za opravljanje del v družini in ji bolj ali manj odreka sposobnost udejstvovanja izven nje, ali mišljenja, da je sicer ženska sposobna, vendar le za določena dela.
Zaradi takega mišljenja niso le težave pri poklicnem usmerjanju deklet, temveč tudi pri zaposlovanju in vključevanju v delo. Znano je, da marsikatera organizacija združenega dela tudi v naši občini raje zaposluje moške kandidate. Če ne dobi ustreznega moškega kandidata, zaposluje neustrezno, ali ostane delovno mesto nezasedeno. Ob tem pojavu sc vsi premalo zavedamo, kolikšna je škoda, če se strokovni kader po končanem šolanju ne more zaposliti, saj je v vsakega dijaka ali študenta, moškega ali žensko, vloženih ogromno družbenih sredstev.
Vse tiste, ki se tako obnašajo, bi želela opozoriti na določila mednarodne konvencije št. 111. o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, ki jo je naša država ratificirala dne 27. 1 2. 1960 leta,
ter na člene 159 in 160 ustave SFRJ in člena 201 in 202 ustave SRS, ki pravijo, da jc ob enakih pogojih slehernemu občanu, ne glede na spol, vero, itd., dostopno vsai<o delovno mesto in vsaka funkcija v družbi.
Zaradi stalnega razvoja tehnike in tehnoloških procesov proizvodnje nastajajo novi poklici. Vse te spremembe zahtevajo vedno več KV delavcev, tehnikov, inženirjev. Stalno sc povečujejo službe planiranja in raziskovanja- Dekletom moramo pomagati, da bodo prisluhnile tem spremembam in da bodo ob naši pomoči svoje poklicne želje pri-
lagodile novim potrebam.
Naša žena sc sicer vključuje v družbenoekonomsko življenje, toda to vključevanje ni vedno enako na vseh področjih niti po obsegu niti po intenzivnosti. Osnovni predpogoj za njeno večje angažiranje jc poleg določene stopnje gospodarskega razvoja, ki ustvarja vedno boljše pogoje zaposlovanja žensk, tudi dvig njene izobrazbe, kajti ta ji bo omogočala poleg hitrejšega delovnega angažiranja tudi večje družbeno angaž.iranje.
K1.LH.1A CABRIČ
V Zaborštu je bil koncem meseca aprila ustanovljen mladinski aktiv,
ki bo združeval mladino s tega območja velike domžalske Krajevne skupnosti. Mladi so hoteli dokazati svojo pripravljenost za delo že s prvomajskim kresom, ob katerem so pozdravili prisotne s krajšim nagovorom in tovariškim srečanjem ob tabornem ognju
NOVO NA PODROČJU KMEČKIH POKOJNIN
V pripravi je predlog za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in sicer se bo spremenil 108. člen zakona v tem smislu, da se članstvo v kmetijskih delovnih zadrugah priznava v pokojninsko dobo kot posebna doba brez kakršnihkoli pogojev.
Novost predloga za izdajo zakona jc v primerjavi s sedanjo pravno ureditvijo v tem, da naj bi se članstvo v kmečkih delovnih zadrugah priznavalo brez kakršnihkoli posebnih pogojev v pokojninsko dobo, medtem ko se sedaj priznava le pod določenimi pogoji, ki jih je moral član izpolnjevati pred vstopom v zadrugo in po prenehanju članstva.
Pobuda za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila na vseh nivojih pozitivno ocenjena. Prcdno pa bo sam zakon o spremembah sprejet, jc potrebno ugotoviti finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo zakona ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za republiko, občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter ugotoviti število upravičencev.
Ker ni znano kolikšno bo število upravičencev, če bo sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejeta, so bili organizirani pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana posveti, ki jih je sklical Republiški sekretariat za delo.
Posveti so bili potrebni zato, ker jc nujno ugotoviti, kakšne obveznosti bi imela sprememba zakona za republiko. Važna jc predvsem finančna kvantifikacija in s tem število upravičencev, odnosno število let delovne dobe.
Števila upravičencev ni mogoče točno ali vsaj približno ugotoviti po sedanjih podatkih Zavoda za statistiko SRS niti preko Zadružne zveze.
Glede na takšno stanje je bilo predlagano, da naj občine odločijo, kako oz. na kakšen način bodo ugotavljale upravičence oz. delovno dobo.
Največ predlogov je bilo, da bi se to organiziralo po krajevnih skupnostih. Zato smo se tudi v občini Domžale odločili, da zadolžimo predsednike krajevnih skupnosti, v katerih so bile kmečke delovne zadruge, da izvedejo popis članov bivših kmečkih zadrug. Vsa navodila bodo posredovana predsednikom krajevnih skupnosti, da bodo lahko do konca meseca maja 1976 izvedb' popis ter anketne liste o času, prebitem v kmečki delovni zadrugi, posredovali Kadrovski službi skupščine občine Domžale, ki bo predhodno sklicala nekatere predsednike krajevnih skupnosti, v katerih so bile kmečke delovne zadruge, zaradi podrobnih pojasnil oziroma sodelovanja na terenu.
Kadrovska služba SOb Domžale
OBVESTILO VSEM ŠTIPENDISTOM
Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale obvešča vse štipendiste sklada združenih sredstev za štipendije, da je valorizacija štipendij za leto 1976 izvedena in da bodo razlike za prve tri mesece letošnjega leta izplačane
Vsi tisti štipendisti, ki imajo v letu 1976 manjšo štipendijo, kot pa v letu 1975 in so za prve tri mesece prejeli še lansko štipendijo, nekaj časa ne bodo prejeli štipendije, dokler se znesek, ki je bil preveč izplačan, ne izčrpa.
Vse štipendiste obveščamo tudi, da je bil nujen prehod na izplače-
Na prvem zboru podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki v naši občini so prisotni izvolili komisijo, ki bo spremljala izvajanje dogovora in tudi nakazali nekatere bistvene zadeve, ki jih bo potrebno urejevati skladno z ostalim razvojem v občini
takoj po prvomajskih praznikih, štipendije za mesec april pa med 10. in 20. majem.
Pri valorizaciji je 10 moral upoštevati sklep skupne komisije za štipendiranje na ravni republike, po katerem so življenjski stroški za vse vozače enotni, naj se vozijo 5 ali 50 km, zato so vsi tisti, ki se vozijo nad 20 km v letu 1976 prikrajšani za 450 din in bodo imeli kljub valorizaciji manjšo štipendijo, kot pa v letu 1975.
Gornjega ukrepa se je skupna komisija za štipendiranje na ravni republike morala poslužiti zato, ker ni finančnih sredstev oz. jih lahko že septembra 1976 zmanjka in sploh ne bo možno izplačati štipendij do konca leta. IO skupne komisije je ta ukrep potrdil na seji 25. marca 1976.
vanje štipendij za nazaj, ker ni bilo finančnega kritja za izplačevanje za vnaprej kot so štipendijske pogodbe.
Vsem štipendistom bo posredovan poseben sklep o novi višini štipendije ali razlike v letu 1976 in aneks k štipendijski pogodbi, daje izplačevanje štipendij za nazaj in na hranilne knjižice, kot so to štipendisti že prejeli na svojem zboru v mesecu novembru 1975.
Hkrati tudi obveščamo vse štipendiste, da se je s I. aprilom 1976 del štipendijskih opravil prenesel na Skupnost za zaposlovanje Domžale, Kolodvorska 6, kjer bodo v prihodnje urejali vse zadeve: dokazila o učnem uspehu, razna potrdila, kasnejša zaposlitev, razni nasveti itd. Primopredaja vseh spisov štipendistov in tistih, ki prejemajo razlike, je bda opravljena 30. aprila 1976. , .... 3 v Izvrsni odbor
GRADNJA K0LEKT0RJA
V našem glasilu smo že pisali o gradnji zbirnega kanala za odvajanje odpadnih voda za območje Kamnika in Domžal. Zaradi tega, ker so v letošnjem in prihodnjem letu predvidena zaključna dela na tej pomembni napravi, smo se pozanimali, kako je z gradnjo, financiranjem in kdaj bo kolektor predan svojemu namenu- Glede na to, da je to največja komunalna gradnja na območju obeh občin in ki bo bistveno vplivala tudi na samo okolje, predvsem pa na čistost vodotokov in rečnih strug, je potrebno, da osvetlimo nekatere momente, ki so povezani s samo gradnjo.
Gradnja se je začela že v letu 1 1970, ko je bil ustanovljen medobčinski sklad za sofinanciranje gradnje   kanalizacije   in čistilne naprave. Na podlagi dogovora bi
Gradnja kolektorja se iz dneva v dan bolj približuje mestu, kjer bo stala čistilna naprava
rejena kalkulacija celotnih stroškov in tako znaša predračunska vrednost 36.6X0.000.00 din. Ta sredstva bi bila zbrana v letošnjem in prihodnjem letu. Komunalno podjetje Domžale, ki nastopa sedaj kot investitor celotne izgradnje, predvideva, da bo v letošnjem letu vloženih približno 2,5 milijarde S din in to iz sredstev, ki bodo zbrana s strani Vodnega sklada SRS kot posojilo, občine Kamnik in občine Domžale.
Za sredstva, ki se bodo zbrala v Domžalah/ je predvideno, da bo del sredstev prispeval proračun in da bo na podlagi samoupravnega sporazuma zbranih 400 milijonov S din. Ta sredstva bodo zbrale delovne organizacije in tisti zasebni delodajalci, ki se bodo neposredno priključili na samo napravo.
Z oziram na to, da je povezovalni kanal mrtev vse do tedaj, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava, je ena od prvenstvenih nalog graditelja, da Čim preje usposobi to napravo za obratovanje. Zmogljivost naprave je predvidena na 200.000 enot in vsebuje kemično in biološko čiščenje. Prva faza izgradnje čistilne naprave predvideva, da bo zmogljivost 80.000 enot in da bo s tem omogočen začetek obratovanja celotne odvajalne naprave.
Glede samih priključkov je bilo veliko razprav, vendar je sedaj tudi to dogovarjanje v zaključni fazi.
Na kolektor se bodo lahko priključile vse tiste delovne organizacije, ki bodo same zgradile primerne čistilne naprave tako da bodo v zbirni kanal odvajale take odplake, ki ne bodo kemično škodovale sami napravi. Tako napravo ima že Induplati Jarše, nekatere druge delovne organizacije pa jih gradijo. Obstoječa kanalizacija se bo lahko priključila na kolektor takoj, saj je potrebno zgraditi od 300 do 400 m priključkov in tako ni ovir, da bi odplake ne mogle priti do čistilne naprave.
Vsi dosedanji graditelji tega velikega komunalnega objekta so na vsej dolžini rešili vrsto težav, saj so morali za položitev kanalizacije reševati tudi druge komunalne ureditve. Ker pa je interes zelo velik, so dela lahko tudi nemoteno potekala.
Z zgraditvijo povezovalnega kanala Kamnik Domžale in čistilne naprave bo v bistvu lahko izginila vsa odplaka, ki sedaj uničuje življenje v rekah in potokih in s tem bo odpadlo tudi onesnaževanje okolice z najrazličnejšimi kemičnimi odplakami in bo dana možnost ponovnega oživljanja rek.
Izvajavci pričakujejo, da bo v letu 1976 na podlagi sredstev obeh občin in Vodnega sklada mogoče zgraditi čistilno napravo in s tem doseči, da velika investicija ne bo ostala neizkoriščena.
ar
haj financiranje potekalo po na slednjem ključu:
a) za povezovalni kanal bi prispevala občina Domžale 80% in občina Kamnik 20 %;
b) za čistilno napravo pa naj bi občina Domžale dala 60 % in občina Kamnik 40 % sredstev.
Povezovalni kanal bi potekal od Kamnika do čistilne naprave v Studi in njegova dolžina znaša 8020 m. Dosedaj je že zgrajena ta naprava vse do tretje faze, to je do kopališča v Domžalah. Spomladi so se začela dela na tem zadnjem odseku in tako je predvideno, da bo povezovalni kanal položen do konca junija letošnjega leta. Sredstva za gradnjo povezovalnega kanala so bila zagotovljena na podlagi samoupravnega sporazuma in tako so dela lahko nemoteno potekala. Tudi za čistilno napravo je bila na-
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Kino Domžale:
15.-17.V.      JAMES BOND - Živi in pusti umreti, angl.b. film 18.-20.V.      GODZILA PROTI MEGALONU, jap. b. film 22.-24.V.      SERPIKO, amer. b. film 25.-27.V.      LJUBIMEC VELIKEGA STILA, amer. b. film
Kino Radomlje:
15.  16.V.      SREČANJE NA OCEANU, angl. b. fi 18.- 20.V.     VROČA SEDLA, amer. b. film 22.-23.V.     ŠERIF IZ KLANA, amer. b. film 25.- 27.V.     TEDEUM, it. b. film
m
Kino Mengeš:
15.-16.V. 18.-20. V. 22.-23.V. 25. 27.V.
TARZAN IN AMAZONKE, amer. film TEDEUM, it. b. film
JAMES BOND - Živi in pusti umreti, angl. b. film AVTOCESTA V POSTELJI, dan. b. film
NOVA VELEBLAGOVNICA BO ODPRTA ZA OBČINSKI PRAZNIK
SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKE ZVEZE DPM DOMŽALE
Čeprav z manjšo zamudo dobiva novi del Veleblagovnice v Domžalah tudi znotraj svojo dokončno podobo. Obrtniki in podjetja pospešeno dokončujejo posamezne prostore ter jim dajejo tisto podobo, kj jo je arhitekt ing. Kerševan pred skoraj tremi leti predvidel v svojih projektih. Dp otvoritve novega objekta, ki bd. za občinski praznik, je še precej časa, vendar nikakor ne preveč glede na to, da bo potrebno poleg notranjosti dokončno urediti tudi zunanjost novega in starega dela Veleblagovnice. Za izdelavo in dobavo notranje opreme so bile sklenjene potrebne pogodbe, na podlagi katerih se dela tudi izvajajo. Večina serijske opreme je že dobavljena, nastopajo pa določene težave pri uvoženi opremi. Prav tako so večje težave pri zunanji ureditvi, kjer je potrebno urediti vse komunalne priključke, dovozne in obvozne poti, parkirišča ipd. Pričakujemo, da bodo dela hitreje potekala in da bodo tudi končana do predvidene otvoritve.
O namembnosti novega objekta Veleblagovnice smo že poročali, vendar ne bo odveč, če našim bralcem, ki bodo prav gotovo redni obiskovalci nove hiše, še enkrat na kratko opišemo dokončno namembnost.
V kletnih prostorih bodo poleg skladišč, hladilnic, zmrzovalnic in pripravljalnih prostorov še prostori za proizvodnjo slaščičarskih izdelkov in za diskont trgovino. V pritličju, ki je pretežno namenjeno
gostinski dejavnosti, bosta tudi dva specializirana trgovska lokala za prodajo modne konfekcije, čevljev itd. ter za prodajo kozmetike, zlat-njne in fotomaterialov. Gostinski del bo razdeljen na klasično in samopostrežno restavracijo, poleg tega pa bodo v pritličju še slaščičarna, delikatesa in bistro. Prvo nadstropje, kjer znaša površina približno 1500 kv. m, bo povezano z obstoječo veleblagovnico.
V tem nadstropju bo organizirana sodobna prodaja pohištva, dekorativnega blaga in predmetov, opreme za kuhinje, dnevne sobe, kopalnice in drugega blaga namenjenega za opremo doma. Prav tako bo v tem nadstropju organizirana prodaja televizorjev, radijskih aparatov in drugih predmetov s področja akustike. Zelo močan poudarek bo namenjen beli tehniki, kamor spadajo hladilne naprave, štedilniki, pomivalni in pralni stroji ter podobni gospodinjski aparati. Poseben prostor je namenjen prodaji predmetov za šport in rekreacijo ter avtokozme-tiki.
V tem članku smo navedli le nekaj bistvenih značilnosti novega objekta, v prihodnjih sestavkih pa bomo podali podroben prikaz posameznih oddelkov in dejavnosti, ki se bodo opravljale v novi blagovni hiši. Želimo, da bi bili naši občani o zadevi informirani tako, da bo lahko novi objekt že takoj v začetku opravljal funkcijo, za katero je bil zgrajen.
S. s.
OBVESTILO Komunalnega podjetja Domžale
Komunalno podjetje Domžale obvešča in poziva vse občane, hišne svete, delovne organizacije oziroma vse koristnike organiziranega odvoza smeti, da vključno od meseca maja 1976 dalje postavljajo smetnjake na običajna mesta že zvečer pred pobiralnim dnem.
Občane prosimo, da z razumevanjem vzamejo obvestilo na znanje in ga upoštevajo.
Komunalno podjetje Domžale
RAZPIS
Biotehniška fakulteta, VTOZD Živinorejski oddelek. Groblje 3,
objavlja
prosto delovno mesto
ŠOFERJA C kategorije
Poskusno delo je tri mesece. Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
RAZPIS
Trgovsko podjetje ABC .JNapre-dek" iz Domžal bo v šolskem letu 1976/77 sprejelo v uk večje število učencev za izučitev v trgovinski stroki. Vsi učenci, ki so z uspehom končali osemletno osnovno šolanje in čutijo veselje do trgovskega poklica, naj čimpreje vložijo prošnje za sprejem v uk ter jih naslovijo na Trgovsko podjetje ABC „Napre-jek", Domžale, Ljubljanska 64.
ZAH VAL A
Družbenopolitične organizacije, skupščina občine in Občinski štab civilne zaščite Domžale se iskreno zahvaljujejo vsem delovnim organizacijam za materialne in denarne prispevke za prebivalce potresnega področja Primorske.
Seznam prispevkov bomo objavili v prihodnji številki.
ZAHVALA
Ob nepričakovanem požaru, ki je nastal na gospodarskem poslopju, se zahvaljujemo vsem gasilcem in občanom, ki so s svojo požrtvovalnostjo preprečili, da se požar ni razširil in da ni nastala še večja
Jkoda- Juhantovi Srednje Jarše
28. aprila 1976 je bila pomembna seja predsedstva Občinske zveze DPM Domžale, na katero so bili poleg članov predsedstva vabljeni tudi delegati SIS, ki imajo določene naloge v zvezi z otroci in mladino ter delegati družbenopolitičnih organizacij v občini. Zal pa so seji prisostvovali le delegati Kulturne skupnosti, Občinske konference ZSMS in predstavnik Občinske skupščine Domžale.
Iz uvodnega poročila je razvidno, da je Občinska zveza DPM. kljub velikim težavam s finansiranjem, opravila v zadnjih dveh letih veliko delo, saj je s pomočjo ZKPO in občinske skupščine ter TOZD organizirala IV. srečanje pionirjev-strelcev in VI. srečanje pio-nirskih folklornih skupin Slovenije, na katerih je sodelovalo skoraj 800 pionirjev in skoraj 100 mentorjev. Vsi PO so vključeni v JPI in so vsi tudi prejeli republiška priznanja. Občinska zveza je bila mentor vseh solidarnostnih akcij tako za solidarnost v domovini, kakor v tujini: Sola Ccrkno-Spomenik NOB, Dom mladine m borcev Kumrovcc, Zupančičev spominski muzej, vsakoletna solidarnostna akcija za Vietnam in letošnja akcija za Angolo itd. V teh akcijah so pionirji ob mentorski vlogi učiteljev in OZ DPM pokazali visoko stopnjo solidarnostne zavesti, saj so v navedene namene v dveh letih in pol zbrali skoraj 400.000 dinarjev. OZ DPM vodi in usmerja sodelovanje naših pionirjev na republiških in zveznih srečanjih in tekmovanjih: Mala Groharjeva slikarska kolonija, srečanje pionirjev pesnikov, natečaji Pionirskega lista, kjer tudi dosegajo vidna mesta in prejemajo nagrade. DPM po krajevnih skupnostih so tudi organizatorji raznih prireditev za razvedrilo naših otrok, kakor je vsakoletno pustovanjc in Novoletna jelka.
Opozoriti moramo javnost, da je v letošnjem letu dokončno rešeno finan-siranjc dejavnosti OZ DPM na podlagi predloženega delovnega načrta, ki smo ga finančno ovrednotili. Samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, tclcsnokulturo in socialno skrbstvo so zagotovile sredstva za dejavnost predvideno v letošnjem delovnem načrtu, pričakujemo pa tudi, da bo splošna poraba finansirala funkcionalne izdatke Zveze, ki so zelo majhni in jih tako v Republiki, kakor v večini občin finansirajo iz sredstev splošne porabe-
Ker se še vedno pojavljajo razna ugibanja in slišijo glasovi, katera SIS naj vzame OZ DPM pod svoje okrilje, predsedstvo meni in daje na znanje, da je Zveza prijateljev mladine družbena organizacija, ki opravlja naloge v zvezi z vzgojo in razvedrilom otrok in mladine in zato ne more biti pod nobenim okriljem, ampak mora biti za svoje delo finansirana od vseh SIS. za katere izvaja določene naloge, družbenopolitična skupnost pa je dolžna finansirati funkcionalne izdatke, ker opravljamo prav tako pomembne naloge, kot npr. ZSMS
Za uspešnejše delo organizacije je predsedstvo sprejelo naslednje sklepe:
1. Ker DPM po krajevnih skupnostih in OZ DPM opravljajo mentorsko vlogo nad Pionirskimi odredi, je nujno, da se delo koordinira in vzpostavi z Občinsko konferenco ZSMS in OO ZSMS v kra jevnih skupnostih plodno sodelovanje, zato predsedstvo predlaga, da Občinska konferenca ZSMS imenuje v predsedstvo dva svoja člana, na terenu pa naj v bodoče sodelujejo v društvih tudi delegati OO ZSMS.
2. V letošnjem letuje treba poživiti delo v tistih društvih, ki so zaradi objektivnih in subjektivnih težav postala dokaj pasivna, zlasti v Lukovici in v Moravčah, na novo pa bomo do konca leta 1976 ustanovili DPM v Trzinu, Ihanu in Blagovici.
3. V mesecu novembru bo OZ DPM organizirala dvodnevni seminar za vodstva DPM in OZ DPM. na katerega bomo povabili tako družbenopolitične delavce v občini in predavatelje iz Ljubljane, ki imajo že dolgoletno prakso v delu DPM.
4. Letovanje otrok je pomembna akcija, ki jo vsako leto izvede OZ DPM. Pri organizaciji letovanja je OZ DPM takorekoč osamljena in imamo vsako leto velike težave, kako čim bolje pripraviti to prepotrebno delo za rekreacijo in oddih naših otrok. Praktično se od leta 1954, od kar letujemo v Izoli, ni prav nič spremenilo in smo se letos znašli v situaciji, da nimajo otroci več kje spati, ker vsa leta kljub opozorilom ni bilo nikoli sredstev za dopolnjevanje inventarja. Letos smo s pomočjo SIS uspeli, da bomo nabavili 100 novih ležišč, sicer bi morali otroci ležati na tleh. Smo tudi edina občina v Sloveniji, ko morajo otroci s seboj poleg osebne opreme nositi tudi odejo, zato sta OZ DPM in OSS Domžale pozvala z dopisom vse OO ZSS v občini, da prispevajo iz sredstev sindikata nekaj sredstev, da bi kupili 150 odej. Zato pozivamo OO ZSS, da izpolnijo dolg do naših otrok in nakažejo na žiro račun OZ DPM odobrena sredstva, ker se čas letovanja približuje. Pripomnimo naj še to, da smo vsako leto odvisni od dobre volje vodstva Osnovne šole VOJKE SMUC v Izoli, da nam odstopi 10 učilnic za letovanje, sicer bi ostali praznili rok. Zato predsedstvo meni, da se moramo v občini v tekočem srednjeročnem planskem obdobju 1976-1980 organizirati tako, da bomo začeli pripravljati akcijo za zgraditev lastne baze ob morju, ki bi služila tako za letovanje, kakor za šolo v naravi in ne nazadnje tudi za zdravstveno letovanje in okrevanje predšolskih in šolskih otrok. Končno pa bi baza lahko tudi služila za oddih in rekreacijo prosvetnih delavcev, ki so bili do danes odrinjeni od te vrste rekreacije, ker nimamo nobenih kapacitet, čeprav je v teh dejavnostih zaposlenih že skoraj 600 delavcev. Smatramo, da mora akcijo pokreniti Občinska konferenca ŠZDL Z vsemi družbcnnpo litičnimi organizacijami in društvi, občinska skupščina in vse TOZD v občini.
5. OZ DPM Domžale se žc več let zavzema za enotno praznovanje Novoletne jelke, kar pa je lani le delno uspela. Izgovori, da je vsako leto akcija začeta prepozno, je jalov izgovor, ker smo lani žc septembra opozorili na ta problem Občinsko konferenco SZDL. Zato letos žc aprila pozivamo Občinsko konferenco SZDI in Občinski sindikalni svet, da takoj začneta akcijo za ureditev razmer na tem občutljivem področju, kjer seže pri otrocih kažejo tako velike socialne razlike, da jih ne smemo več dopustiti. OZ DPM je pripravljena sprejeti izvajanje akcije in meni. da je treba prenehati z individualnim obdarovanjem otrok, ker se s tem ustvarja nerazpoloženjc med otroci, saj nekateri dobijo veliko in večkrat, drugi pa malo ali nič. Predlagamo, da se v krajevnih skupnostih organizirajo po šolah in vrtcih razne prireditve, obiski Dedka Mraza, lutke itd. s sredstvi, ki bi se zbrala pa naj se šolam ali vrtcem kupijo kolektivna darila. V šole se uva|a šolska televizija, zato bi bilo bolj priporočljivo kolektivno darilo v te namene, kakor pa kupi sladkarij.
6. Dvajsetletna prizadevanja, da bi slovenski pionirji dobili svoj dom postaja zadnje čase spet aktualna. Smo edina republika, kjer naSi pionirji nimajo svojega doma, niti tabor SUTJESKA, ki vrši nadvse pomembno vlogo bratstva in enotnosti mora gostovati. Zamisel o gradnji doma slovenskih pionirjev dobiva vedno boh' otipljive obrise, saj je Občinska skupščina Novo mesto pripravljena v Dolenjskih toplicah odstopiti zemljišče z vso lokacijsko in gradbeno dokumentacijo brezplačno, kar pomeni skoraj eno tretjino sredstev.
Predsedstvo gradbenega odbora je pripravljen prevzeti predsednik odbora za zaščito spomenikov v Kočevskem Rogu tov. Franc Lcskošek Luka, kar daje gradnji še posebno težo. Dom naj bi imel poleg dnevnih prostorov, manjše muzejske zbirke, igrišč in parka, okrog
(Nadaljevanje na 1«. strani)
In memoriam
MARIJA BIZILJ
Vedno bolj se redčijo vrste ne samo nekdanjih prvoborcev NOII, temveč tudi vrste tistih neumornih naših aktivistov, med katerimi ni manjkalo naših slovenskih mater in deklet.
Med take neumorne aktiviste pa je spadala tudi MARIJA BIZILJ i/ Moravč. Težka bolezen, ki je bila posledica naporov v času NOU, je tudi naši Mariji počasi izpodkopavala zdravje, dokler ni podlegla. Tako smo tudi njo spremili v prvih pomladnih dneh na njeni zadnji poti.
Marija je že v svoji mladosti občutila vso trdoto življenja. Čeprav sama ni imela dovolj sredstev za življenje, ni nikdar odklonila pomoć do i Km borcem, ki so pri njej iskali zavetja in pomoči. Dajala je brez premisleka, privoščila vsakomur iskreno, toplo besedo in vzpodbujala utrujene borce k novim borbam, jim vlivala voljo in vero v končno zmago. Tudi po osvoboditvi je svoje bogate življenjske izkušnje nudila vsepovsod, saj je bila s svojo iskreno in odločno besedo prisotna v borčevskih in tudi v ostalih organi /acijah v Moravski dolini in tudi v domžalski občini. ,.('e je bilo treba si povedala naravnost in odkrito in s tem pomagala hitreje resiti marsikatere probleme. 1'ri tem nisi pričakovala priznanja ali odlikovanja. Za svoje nesebično delo si prejela medaljo zasluge za narod III. reda. Zavedamo se, da smo se kaj malo oddolžili za vse tvoje nesebično  in   dolgoletno delo.
Sedaj šele. ko te ni več. občutimo, kaj smo s teboj izgubili in kakšna je bila tvoja cena." Tako je povedal govornik na njenem grobu oh slovesu. Se zadnji pozdrav borčevskih praporov in za pokojno tovari.šico Marijo se je ti vedno zaprla slovenska zemlja, za katero je darovala vse. kar je človeku najdražje, svoje zdravje in življenje.
Nace Vodnik
OB RAZSTAVI JANEZA STARMANA
(Nadaljevanje s 17. strani)
100 ležišč. Investitor naj hi bila ZI'M Slovenije, sredstva pa naj bi zbirali pionirji, letos in prihodnje leto (dvakrat po 5 dinarjev), prodajali bi značke in zbirali odpadni material, nekatere TOZD pa hi prevzele patronate in s tem prispevale del sredstev. Tako bi se zbralo s prispevkom Občinske skupščine Novo mesto za zemljišče lljOOO.000 dinarjev, kolikor bi znašala investicija. Dom bi upravljali pionirji, bil pa bi dostopen vsem pionirjem Slovenije in Jugoslavije in tako veliko prispeval k obujanju tradicij NOB. To bi bila velika solidarnostna akcija, v katero naj se vključijo tako pionirji, kakor vsa mladina Slovenije in seveda tudi v naši občini in smo prepričani, da bo uspela, kakor že mnoge doslej. Predsedstvo je soglasno podprlo predlog ZPM Slovenije o gradnji doma slovenskih pionirjev in bo takoj, ko bo situacija zrela pokrcnila solidarnostno akcijo.
Predsednik Občinske zveze DPM Domžale Rajko Hafner
Pod okriljem Kulturne skupnosti Domžale je zadnji teden v mesecu aprilu razstavljal v preddverju domžalskega komunalnega centra svoje slike diplomirani likovni pedagog Janez Starman.
V Domžalan je zadnje čase zanimanje za tovrstne razstave močno naraslo- Razne razstave članov Likovnega društva Petra Lobode v Domžalah, likovnih pedagogov Milana Mrharja in Maria Petriča so pri domžalskih ljubiteljih likovne umetnosti vzbudile veliko zanimanje- Število obiskovalcev je od razstave do razstave vedno večje. Tudi ob razstavi slikarja Starmana je bil obisk kar zadovoljiv. Razstavo je otvoril Študljanski oktet, ki je zapel pod vodstvom tov. Karla Leskovca tri pesmi /elo. ubrano in enovito. Nato je predsednik kulturne skupnosti dr. Miro Stiplovšck povedal, da diplomirani likovni pedagog Janez Starman prvič razstavlja in nato očrtal navzročim v strnjeni obliki njegov slikarski opus. Nadalje jc orisal slikarja Starmana, kako kot likovni pedagog na Osnovni šoli Šlandrove brigade, marljivo in uspešno posreduje likovno vzgojo mladostnikom in kako jim neutrudno vceplja veselic in smisel za risanje, slikanje in upodabljanje- Starman se ukvarja tudi z ilustracijo in z opremljanjem knjig. Veliko njegovih ilustracij srečamo v Cicibanu, raztresene pa so tudi po knjigah za mladino.
Likovni pedagog Starman razstavlja to pot sedemindvajset eksponatov v akvarclni, odnosno gvaš tehniki. Vse tc slike so prvi poizkusi v tej slikarski zvrsti, zakaj Starman jc še pred dobrim letom slikal z oljnatimi barvami. Razstavljeni eksponati so izbor letošnjega in lanskoletnega slikarskega mlcjstvovanja. Na sedanji razstavi je zastopan predvsem kot krajinar in z nekaj tihožitji. Starmanov likovni svet ni preveč zahteven. Vzgibe dobiva predvsem iz neposrednega okolja. Njegovi elementi so: dvorišče, skedenj, kozolec, hiša. železna konstrukcija, ki je prekrižana z žicami, zelena ravnina, grmovje, drevje, vzpetine in širno nebo in morje- Ima tudi ciklus istrskih motivov.
Starman jc v bistvu realist, le da so njegove slike slikarsko dopolnjene s toplimi individualističnimi prvinami. Pokrajina zažari pred očmi gledalca, saj je na vsaki krajstni močno poudarjen razpon med svetlobo in senco in so zato njegove slike plastične pa tudi dinamične. Njegove slike vsebujejo pisano paleto barv, ki se razlivajo na ploskvi v bogatih barvnih odtenkih. Osnovne barve meša med seboj s sigurnostjo tako, da doseže učinkovite barvne kontraste. Z vseh slik diha skladje med dobro pretehtano kompozicijo in izbiro barv.
Dolfe Prešeren
NOVI PROSTORI GLASBENE ŠOLE V MENGŠU
V sredo 28. aprila so bili predani svojemu namenu obnovljeni prostori bivše osnovne šole v Mengšu. Glasbena šola Domžale je na tem objektu, ki ga je dobila v upravljanje, izvedla večjo adaptacijo v vrednosti 437.236,95 din.
Ravnatelj Glasbene šole Stane Habe jc ob otvoritvi povedal, daje Glasbena šola s to adaptacijo pridobila prepotrebne prostore in da je rešen tudi problem podaljšanega bivanja za učence osnovne šole ter za delo Planinskega in Turističnega društva v Mengšu. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da so sredstva prispevali: Sklad za izgradnjo šolske mreže 20 milijonov starih dinarjev, Občinska izobraževalna skupnost znesek v isti višini iz sredstev amortizacije, razliko pa je dala sama Glasbena šola. Da jc bilo delo opravljeno čim cenejše, so veliko prispevali obrtniki, ki so po minimalnih cenah opravili posamezna dela in to: slikopleskarska Stane Brank iz. Mengša, vodovodna Franc Brojan iz Domžal, ureditev centralne kurjave Franc Kožar iz Domžal, vsa mizarska dela pa jc opravil Tone Ipavec iz Mengša. Izolacijska dela v kotlarni pa jc brezplačno opravil Drago Pevec iz Domžal.
Tako je Glasbena šola gospodarno vložila sredstva in s tem pridobila tri prostore za instrumentalni pouk, učilnico za teoretični pouk in malo dvorano za skupinske vaje in predstave.
,,Brez. dvoma lahko rečemo, da bo sedaj Glasbena šola v Mengšu lahko še bolj nemoteno delovala in da bodo lahko doseženi še vidnejši uspehi. Celotno glasbeno življenje
pa ne bo odvisno od samega kolektiva, ampak tudi od razumevanja krajevnih organizacij in dmštev, delovnih organizacij in Občinske izobraževalne skupnosti. Samo na taki osnovi medsebojnega sodelovanja lahko pričakujemo rezultate, ki bodo navzven opravičevali dejavnost in poslanstvo same šole", jc zaključil ravnatelj šole svoj pozdravni govor.
Nato je bila seja sveta šole, ki jo je vodila predsednica sveta profesor Majda Mihclič. Na seji jc pozdravila predsednika izvršnega sveta Viljema Držaniča, predstavnike Občinske izobraževalne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter Krajevne skupnosti Mengeš.
V svojem poročilu je izhajala iz. tega, da občinska izobraževalna skupnost pokriva 90 % potreb za dejavnost Glasbene šole, 10% pa se zbira v obliki šolnine Ker pa je v zadnjem času opaziti velik pritisk s strani otrok na Glasbeno šolo, je začelo primanjkovati sredstev za nemoteno delovanje. Zaradi tega je kolektiv sprejel sklep, da poviša šolnino v višini 40-50% in je ta predlog posredoval svetu šole in Občinski izobraževalni skupnosti v potrditev. Oba organa sta predloženi sklep potrdila, kakor tudi stališče, da se naj v bodoče vodi določena selektivna politika, ki bo omogočila predvsem nadarjenim učencem, da bodo lahko našli svoje mesto na področju glasbene vzgoje. Pri tem pa bo potrebno v nekaterih primerih reševati tudi socialne primere, vendar pa to reševanje ne sme biti togo, ampak mora biti usmerjeno tako, da bodo
nadarjeni otroci lahko deležni glasbenega pouka.
V nadaljevanju poročila se jc tovarišica Miheličeva dotaknila tudi že opravljenega dela in rezultatov, ki se kažejo v kvalitetnih nastopih posameznih skupin in v sodelovanju gojencev Glasbene šole v posameznih društvih, predvsem pa pri godbah v Mengšu, Domžalah in Moravčah. Pohvalno je tudi to, da je šola vzgojila vrsto glasbenih pedagogov, ki sedaj prenašajo svoje izkušnje kot glasbeni pedagogi na mlajše generacije in s tem izpolnjujejo svoje poslanstvo, za katerega jih je v začetnem obdobju usposobila (ilasbena šola.
V razpravi so podprli prizadevanje kolektiva tako predstavniki Občinske izobraževalne skupnosti, Krajevne skupnosti, kot tudi predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine.
Ob zaključku so gojenci šole pripravili krajši kulturni program, s katerim so hoteli dokazati, da se učijo za javne nastope in da bodo kmalu lahko sodelovali v posameznih glasbenih skupinah na območju naše občine. ^ ^\
Tradicionalni prvomajski pozdrav Staneta Kovača - „Kebra" tudi letos ni minil brez stiska roke ob mizi, na kateri je tudi „ta zeleni", znana pijača ob tem prazniku
OZD ,,MLINOSTROJ" Tovarna strojev Domžale
razpisuje prosta n.cota
učencev v gospodarstvu
za naslednje stroke:
- strojni ključavničar
- strugar
- obratovni elektrikar
- industrijski klepar
Učencem nudimo naejrade po sa moupravnem sporazumu, ugodne delovne pogoje in možnost štipendiranji pri nadaljnjem šolanju.
ZAHVALA
Kolektiv Postaje milice Domžale se zahvaljuje vsem občanom za pomoč in sodelovanje pri iskanju izgubljenega otroka v Prvinah pri Trojanah, saj so s tem omogočili, da je otrok kmalu našel topel dom pri starših.
Postaja milice Domžale
XIII. SPOMINSKI ŠAHOVSKI TURNIR HERING ZUPANČIČ
Zmagovalci XIII. turnirja. Od leve proti desni: Lojze Jagodic, nepre-magani Samo Bevk in Vlado Ivačič
Tudi letos je šahovsko društvo Domžale organiziralo svoj tradicionalni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 34 šahistov iz Domžal, Kamnika, Ljubljane in šc iz nekaterih drugih krajev domžalske občine. Igrali so v prostorih Komunalnega centra v Domžalah v času od 10. do 26. marca 1976, to je polnih 16 dni. Enako kot lani je bil tudi letos turnir razdeljen v tri skupine. V močnejši A skupini so sc pomerili mojstrski kandidati in prvokategomiki, v spominski B skupini so igrali nekateri nekdanji soigralci Franca Heringa in Gil-berta Zupančiča skupaj z nekaj mlajšimi udeleženci po šahovski moči sodijo med drugo in tretjo kategorijo, v tekmovalni C skupini pa so sc večinoma mlajši drugo-kategornikl borili za osvojitev prve ali pa vsaj za potrditev svoje druge kategorije. A in C skupini sta šteli vsaka po 12 udeležencev, v B skupini pa jc tokrat igralo le 10 šahistov. V tej spominski skupini, ki jc pravzaprav nosilka tradicionalnega turnirja, smo tokrat močno pogrešali stare šahovske borec Ivana I.imhka, Lojzeta Occpka, Ivana Vidica, Lojzeta Ritonjo in Viktorja Žitka, ki sc turnirja zaradi bolezni žal niso mogli udeležiti. Kazno je in prireditelji sc tega zavedamo, da bo v spominski skupini nekdanjih llcringovih in Zupančičevih soigralcev čedalje manj, kajti leta neizprosno minevajo, hkrati z njimi pa tudi v šahu mlajša generacija prerašča veterane . . .
Kakor vsi dosedanji, je tudi ta turnir     trinajsti zapored pote-
kal v pravem tekmovalnem vzdušju in brez kakršnihkoli neljubih pripetljajev. Vse jc zares teklo kakor treba, za kar gre vse priznanje mednarodnemu sodniku Ladu Hrenu, ki je prav tako že trinajstič po vrsti strokovno in suvereno opravljal svojo sodniško dolžnost.
Letos je v A skupini ponovno zmagal Vlado Ivačič, ki je prvo mesto glede na svojo globoko pozicijsko in kombinatorno igro brez dvoma resnično zaslužil. Dobro so igrali tudi Slciner, Slak, Karnar, Ukmar in Mazi, ki so skupaj z zmagovalcem potrdili svojo mojstrsko kandidaturo. Manj uspešni so bili tokrat Mauhlcr, Konvalinka in Vavpetič, čeprav jih ne moremo šteti med premagance, ker so vendarle dosegli 50 % možnih točk. Prvokategomiki letos v tej skupini niso bili kos mojstrskim kandidatom in so morali - kot je razvidno iz turnirske razpredelnice pristati na dnu.
(Razpredelnica A skupine)
Z veliko željo do končne zmage v B skupini je v vsaki partiji brez-
PIV.O.
A SKUPINA
Del organizatorjev in zmagovalcev 13. turnirja z mednarodnim sodnikom Ladom Hrenom v sredini
kompromisno igral Lojze Jagodic. Pokleknil je le v enem dvoboju in čeprav mu je mestoma pomagala šahovska sreča s Soncem je bil že popolnoma izgubljen - njegovo prvo mesto ni presenečenje in je zmagal povsem zasluženo. Lanskoletni zmagovalec te skupine Mitja Zupančič je zaostal le za polo-vičko točke, nekaj več remijev pa
MESTO in IME		f	2	3		s	e	7	8	9	10	u	12	Točke
1	imac	/	%	%	0	1	1	f	%	%	1	1	1	8
2	STEINER	%	/	%	%	%	1	0	%	1	1	%	1	7
3	SLAK	%	%	/	0	%	%	%	1	1	1	%	/	7
4	KARNAR	1	%		/	%	%	%	%	%	0	%	f	e*
5	UKMAR	0	%		%	/	%	%	%	%	1	1	f	6'/i
G	MAZI	0	0	ft	%	%	/	0	1	1	/	1	'/z	6
7	MAUHLER	0	1	%	%	%		/	%	0	%	0	1	5%
8	KONVALINKA	%	%	0	</*	%	0	%	/		%	%	1	Sle
3	VAVPETIČ	'll	0	0	6	%	0	1	0	/		1	/	5%
tO	LORBEK	0	0	0	1	0	0	%	%	0	/		%	i%
11	HRIBRR	0	%	%	%	o	0	1	%	0	0	/	0	3
12	JOKOVIČ	0	0	0	0	0	%	0	0	0	'//		/	2
B SKUPINA
MESTO m IME		1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	Točke
t	JAGODIC	/		0	f	1	t	f	1	/	1	8
2	ZUPANČIČ M.	0	/			/	1	1	/	f	1	7%
3	3RAĆIČ sen.	1	0	/	v*	%	%	/	%	1	1	6
4-	SONC	0	%	%	/	%	f	/	(/z	1	%	
5	MILIC	0	0	Vt	'/*	/		%	%	U	</z	*
€	JENKO	0	0	1lz	0	0	/			0	f	3%
7	OCR/NEC	0	0	0	0		0	/	-	1	1	$%
				j/	%					<k		
8	DEDIČEVA	0	0	%			0	0	/		/	3
9	DEDIČ	0	0	0	0	'/z	f	0	'//	/		3
10	MULI KIČ	0	0	0	%		0	0	0	0	/	
C SKUPINA
MESTO in IME		1	2	3	4-	5	6	7	8	3	10	11	12	Točke
f	OSOL/N M.	7	%	1	%	1	1	1	0	0	1	1	1	8
Z	BEVK	%	/	%	1	%	%	1	1	%	1	%	1	8
3	TREBUSAK	0		/	1	0	1	%	fM	1	1	/	1	f%
*	KOŠIRJEVA	%	0	0	/		0	1	1	1	1	1	1	7"k
5	BERGANT	0	'k	1	0	/	%	1	1	'A	1	0	1	ۥ%
6	BOŽIČ	0	1l*	0	1	'k	/	0	0	1	1	1	1	6
7	OSOL/N B	0	0	'/i	0	0		/		1	1	Yz	1	C
8	TROHA	1	0	'//	0	0	1	0	/		0	1	1	5%
9	ZUPANČIČ P	1	%	0	0	'Iz	0	0	0	/	0	1	1	*
K)	P/3ER	0	0	0	0	0	0	0	1		/		1	4-
11	CUNDER	0	%	0	0	1	0	1lt	0	0	0	/	1	3
12	POPOVIĆ	0	0	0	0	o	0	0	0	0	0	o	/	0
Udeleženci XIII. spominskega turnirja
imata tretje in četrtouvrščeni Bračič in Sonc Vsi štirje so potrdili svojo drugo kategorijo. Jasnejšo podobo o doseženih rezultatih nam tudi tu kaže turnirska tabela.
(Tabela B skupine)
V C skupini je bilo ves čas čutiti mladostno zagnanost vseh tekmovalcev. Zmagal je mladi Milan Osolin iz Radomelj, drugo mesto
pa je z enakim številom točk zasedel Samo Bevk, ki edini med udeleženci vseh treh skupin ni okusil grenkobe poraza. Oba sta osvojila prvo kategorijo. Uspešni so bili še Trebušak, Koširjeva, Bergant, Božič in Troha, ki so potrdili drugo kategorijo, najmlajši šahist, tret-jekategornik B. Osolin pa si je priigral drugo kategorijo. Za Popoviča so bili očitno vsi nasprotniki pre-
(Nadaljevanjc na 20. strani)
(Nadaljevanje z 19. strani) močni, saj je turnir končal s samimi porazi, kar je pomenilo tudi izgubo druge kategorije. Podobno kot lani, je bila za to skupino tudi letos karakteristična izjemna borbenost, saj so sc le redke partije končale neodločeno. Pričujoča razpredelnica nam to zgovorno dokazuje.
(Razpredelnica C skupine)
Predsednik šahovskega društva Domžale Ljubo Milic je turnir sklenil na prijetnem tovariškem srečanju v Homcu. Vsem udeležencem se je toplo zahvalil za udeležbo, zrn^ovalcem pa je izročil zaslužene nagrade, kar so vsi navzoči glasno pozdravili.
Prav je, da se ob koncu spomnimo tudi tistih, ki jim je za-
upana organizacija te tradicionalne šahovske prireditve. Za uspeh letošnjega turnirja zasluži priznanje zlasti Ljubo Milic, ki je za izvedbo tega pomembnega srečanja pripravil ustrezno finančno osnovo, pohvaliti je treba Videta Vavpe-tiča, ki je skrbel za udeležbo najboljših igralcev, prav lepa hvala pa tudi Stanetu Lazniku, kije več kot zadovoljivo opravil kopico tehničnih zadev in koristno pomagal glavnemu sodniku. Ce bodo omenjeni in še nekateri neimenovani organizatorji šahovske igre v Domžalah tudi v naprej tako prizadevni, potem smemo upati, da letošnji spominski turnir zagotovo ni bil zadnji!
Tekst: Ivo Sonc Foto: Mitja Zupančič
KRONIKA TELESNE KULTURE V DOMŽALAH
MEDDRUSTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV LJUBLJANSKEGA OBMOČJA IN PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
PRIREJATA
pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale v nedeljo, 16. maja ob 10. uri
VI. PLANINSKI TABOR
pri Jamarskem domu na Gorjuši
v počastitev 35-letnice vstaje in Dneva mladosti.
Na taboru bodo sodelovali tudi taborniki, jamarji in Turistično društvo s skupinami narodnih noš.
Slavnostni govornik bo predsednik Mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner, v imenu Planinske zveze Slovenije pa bo govoril prof. Tine Orel.
V kulturnem programu bodo sodelovali: Moški pevski zbor Domžale - Radomlje, Domžalska godba na pihala in folklorna skupina DKPD ,,Svoboda" Mengei.
Nato bo PLANINSKA ZABAVA S PLESOM, igral bo ansambel „KOVINARJI".
Na predvečer bo taborniški kres in srečanje ob tabornem ognju.
Vabljeni!
II. MNOŽIČNI POHOD V IHANU
Smučarski klub Ihan organizira v soboto, 15. maja 1976 ob 9. uri „II. MNOŽIČNI POHOD IHAN 76" pod pokroviteljstvom delovne organizacije UNIVERSALE Domžale.
Start in cilj bosta na igrišču v Ihanu. Pohod bo na 8 km dolgi progi, ki bo potekala z igrišča, mimo šole, kmetij ,,Žabje" in „Goropeč" v Oklo, mimo spomenika NOB, Dobovelj, Brda in nazaj do igrišča, kjer bo tudi cilj. Pohoda za TRIM značko se lahko udeležijo vsi občani- Vsak udeleženec bo pred startom dobil posebni kartonček s štempiljko „SK IHAN", ki ga bo moral imeti obvezno potrjenega s strani posameznih kontrol. Komisiji na igrišču bo izroči ta kartonček in dobil spominsko značko o opravljenem pohodu.
Pogoj za pridobitev značke „TRIM IHAN 76" je, da udeleženec opravi pohod v 3 urah-
Na poho vabimo vse občane ki si želijo rekreacije, svežega zraka in lepe narave.
Na pohod vabita Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale in Smučarski klub Ihan!
ZNAČKE, LEPI IN NEPOZABNI SPOMINI
Pokrajinski zleti so bili po vseh večjih mestih naše domovine. Poleg domačih telovadcev so na teh nastopih sodelovali tudi Sokoli iz Čehoslovaške, Poljske, Lužiški Srbi, Sokoli z Dunaja in Telovadna zveza Junakov iz Bolgarije. Razen teh pokrajinskih zletov so imele župe svoje letne nastope in tekmovanja, poleg tega pa je imelo vsako društvo obvezen telovadni nastop, na katerem so sodelovala tudi sosednja društva.
Od leve proti desni: Dan sokolske župe - Mostar 1922, Zlet naraščaja - Split 1927, Zlet naraščaja - Dubrovnik 1928, I. zlet Sokola na Jadranu Split 1931. Pokrajinski zlet - Ljubljana 1933, Pokrajinski zlet - Sarajevo 1934, Pokrajinski zlet Zagreb 1934, II. zlet Sokola na Jadranu Šibenik 1936, Pokrajinski zlet - Subotica
1936, III. Sokola na Jadranu Sušak 1939.
Nekatera društva so za posebne obletnice izdala tudi jubilejne značke. Tako značko je društvo Radomlje izdalo leta 1939, ob 20-letnici in je edina taka značka v naši občini.
Od leve proti desni: 20-letnica Sinj 1925, 30-letnica Šibenik 1929, 25-letnica Trogir 1930, 30-letnica Drmiš, 50-letnica Zagorje ob Savi 1940, 20-letnica Sokola Radomlje 1929, 50-letnica Matica Celje 1941.
P. Zule
OGLAS Takoj vseljivo garsonjero s centralnim ogrevanjem in telefonom prodam. Terezija Hočevar, Simona Jenka 12, Domžale, telefon 72-191.
JUBILEJI IN OBLETNICE
POKRAJINSKI ZLETI