Katollčk cerkven list.
Danica uhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr., četertleta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXIV.	V Ljubljani 16. rožnika 1871.	List 24.
s A
I,
- v t

o
S v
- h
. j
presLaVLJaJMo sVetega oČeta: „krIž oD krIža" petroVe Je spoLnIL Leta.
Slovesnost pellntlvafsellelnlce Papeža P(fa II.
Po zapovedi mil. našega škofa in gotovo tudi po željah vernih katoličanov moramo to nedeljo govoriti ne o kaki redki, veliki, ampak o edini, prečudni slovesnosti, o 2oletnici papeštva našega sv. Očeta Pija IX. Ali godi se mi, kakor o kakem velikem, preimenitnem prazniku. Človek ima sto in sto misel, pa ne ve kje začeti, ne kaj govoriti; bom tedaj storil kakor se bo ravno dalo. Veseliti se in radovati, ter premišljevati čudna pota božja, se gotovo danes naj pred spodobi; ker res smemo s Kristusom reči: „Srečne oči, ktere vidijo, kar vi vidite" (Luk. 10, 23), ker skozi 18 sto let jih je veliko pobožnih želelo viditi, doživeti, kar smo mi doživeli; pa niso te sreče imeli. Simonu Petru, pervemu stebru katol. cerkve, je Gospod milost dodelil, da je ovce in jagnjeta čede Kristusove pasel 25 let, 2 mesca in 7 dni. Za njim je paslo 256 papežev čedo Kristusovo razne starosti, raznih duhovnih in telesnih moči, pa le prav malokterim (ravno Piju VI in Piju VII) se je posrečilo, da so papeževali 24 let ali kake dni čez; 25. leta niso noben papež doživeli, v vseh 18 stoletjih ne. Zato je nastala prislovica: Petri annos non \idebis (Petrovih let ne boš doživel). Res 18 sto let prislovica vsem papežem veljala, le edino našemu sedanjemu sv. Očetu Piju ne velja. Skoraj moramo reči (Pro omnibus haec lex constituta est, sed non pro te. Est. 15, 13) kakor Asver kraljici Esteri: „Za vse velja ta postava (smerti, če kdo nepoklican pred kralja pride), le za te ne." Med 256 papeži zamorejo le edini sv. Oče Pij zapeti zahvalnico Marije Device : „Magniticat anima Dominum (Luk. 1.) Povikšuj moja duša Gospoda; ker velike milosti mi je skazal; od zdaj me bodo pre-slavljali vsi narodi." Mi pa — njih ovčice — zapojmo iz celega serca zahvalnico Caharija: Benedictus Dominus Deus Izrael: „Bodi češen, Gospod, Izraelov Bog." Naj nam gre po sv. maši Zahvalna prav iz dna serca, ker tudi nas je Bog s tem, da je sv. očetu papežu Piju takč dolgo vladanje cerkve dodelil, veliko nadlog rešil, ter dodelil odrešenje narodom.
Kar tiče sv. Očeta Pija, niso bili vselej tako terd-nega zdravja, mar več jih je že v pervi mladosti božjast toli.io nadleževala, da jih v papeževo službo niso hotli sprejeti in bi jih tudi mašnika posvetiti ne bili mogli. Pa priporočevali so se s scrčnim zaupom Mariji, svoji duhovni materi. (Pisatelj dr. Riitjes jih zove rejenca Marije Device, ker njih mati jih je še ko malo dete enkrat proti podobi Matere Božje 7 Žalost dvignila in rekla: O Marija, kakor si nekdaj Janeza za sina sprejela, naj ti dopade tudi tega sprejeti; Tebi ga darujem in Ti vsega prepustim. — Janez je papeževo kerstno ime.; Romali so v ta namen v Loreto, ter se tam Mariji popolno darovali. Čudno so bili potolaženi; tam so tudi storili sklep, svet zapustiti in v duhovski stan stopiti. Tako je bila njih žalostna bolezen vzrok, da so se svetu popolno odpovedali; od tistega časa je bolezen pojenjevala in v kratkem so bili popolnoma zdravi. Ljubezen do Marije, Božje porodnice, že zgodaj od pobožne matere vsajena, je pa tudi čedalje bolj rastla, ter gotovo do verha prikipela, kedar so 1. ls54 njeno neomadežano, prečisto Spočetje za versko resnico izrekli. Za gotovo smemo misliti, da je pa Marija svojemu ča-stivcu za povračilo sprosila veselje 251etnice in rešenje iz vseh sovražniških rok. Res se more reči , da kakor so
bili čudno za papeža poklicani, tako čudovito je Bog osramotil vse naklepe sovražnikov in uničil vse njih upe na zgodnjo smert papeža Pija.
Čudno, sem rekel, so bili na papežev sedež poklicani. Dolgo in široko sicer tega ne morem razlagati; naj zadostujejo le kratke čertice. Med vsemi kardinali ni gotovo nobeden manj mislil papež postati, kakor kard. Mastai Ferretti. Bili so naj mlajši, Rimu in svetu naj bolj neznani med kardinali, že veči del sivimi star-čiki, vesoljnemu svetu znanimi možmi, bodi si že ali zavoljo učenosti, ali kake druge prednosti in čednosti. Služabniku Valadelli-u, ki jim je k duhovnim vajam, ktere so ravno opravljali, prinesel sporočilo o smerti papeža Gregorija XVI in ves nekako zamišljen rekel: ,,Se bojim, da bomo škofa zgubili/' so sami smehljaje pristavili: „Da, Bog lahko dva čudeža stori: enega, da bom jaz papež; druzega, da vi svoje ljubljeno mesto s svojo rodovino zapustite, ter se v Rim preselite." — Ko so se peljali k volitvi papeža v Rim in so v mesticu Fasenbronne konje prepregali, prileti golob na kočijo in se ne da prepoditi, čeravno ga je neki deček z malo paličico odganjal, ter sedi na kočiji, dokler se iz mesta ne prepeljejo; tudi šum in vpitje ljudstva: Evviva, questo sara papa: Slava, ta bo papež, in derdranje koles goloba ni prepodilo. Nekaj enacega verjetne priče iz Rima pripovedujejo. Gotovo je prikazen goloba večkrat razločila, da je kdo bil za papeža izvoljen, na kterega popred nobeden ni mislil, n. pr. pri volitvi pp. Fabijana, Inocencija III itd. Kardinal Micara, ki bi bil zraven kardinalov Gizzi-a, Lambruschini a si lahko naj več upanja delal, je rekel: Če bo satan volitev vodil, bom jaz; če pa sv. Duh, bo Mastai za papeža izvoljen. Rekel je to iz ponižnosti, pa tudi nekaj zavolj prerokovanja pobožne , v duhu svetosti 1. 1837 umerle Taigi, ktero je kardinal posebno spoštoval. Prerokovala pa je, da bo naslednik Gregorija 16. neki duhovnik, ki je bil ob tistem času v nekem amerikanskem misijonu ali poslanstvu. Na taki stopnji pa leta 1846 ni noben drugi bil kakor le škof in kardinal grof Mastai Ferretti. Takih znamenj — naj jih ima že kdo za čudeže ali ne — bi se dalo še več povedati; pa bodi zadosti. Kdor vse tadanje okolišine vč, ve tudi kako nenadoma vsim nepričakovano so bili sv. Oče Pij za papeža izvoljeni 16. rožnika 1846. Tedaj imam menda prav, če pravim, da čudno so bili sv. Oče Pij na papežev tron poklicani, čudno tudi in v blagor cerkvi Bog njih zdravje ohra-nuje in jim je dal 251etnico papeštva doživeti, kar ie do zdaj previdnost božja odrekla vsim naslednikom sv. Petra.
Previdnost božja, sem rekel, jih ohranuje v blagor celi kat. cerkvi. Res, le Bog vsegavedoči ve, kaj bi se bilo lahko zgodilo, ko bi bili v zadnjih 10 letih umerli. Kaj so zagrizeni sovražniki namerjali, so zadosti očitno pokazali, ko so jih leta 46 in 47 toliko hvalisali, dokler so jih upali na svojo stran pridobiti. Druzega se ni po mestih in časopisih razlegalo, kakor: „IIosanna — Evviva Pio nono." Ali ko jim je spodletelo, so že konec 47. leta ravno tako glasno kričali: „Crucifige — Križaj ga, proč z njim!" In sv. Oče so pred lastnim ljudstvom mogli bežati in le z bistroumnostjo francoskega in bavarskega poslanca so smertni nevarnosti na Neapolitan-sko ubežali. Poznejše, ker sovražniki tako nesterpljivo papeževe smerti čakajo, so pri vsaki priložnosti, o vsaki mali bolehnosti po svetu trobili: Papež je nevarno bolan, na smertni postelji; celo da so že umerli. Bog obvaruj, ko bi bilo tedaj to resnica! Imeli so že za svoje peklenske naklepe vse pripravljeno; ali — oznanovali so le svoje izmišljene laži, le to, kar so mnogo serčno želeli. In danes, da, danes, ko se raduje vesoljni katoliški svet, oni vsi poparjeni, ko od slane zadete zeliša, glave
poobešajo, ter svoj grenki žolč prebavljajo. Mi pa se radujmo pri toliki čudni slovesnosti, ter serčno s Caha-rijem ponavljajmo: Benedictus Dominus Deus Izrael! Posebno danes dajajino in ponavljajmo hvalo in zahvalo Bogu in presveti, neomadežani Devici in Božji Porodnici. Pristavljajmo pa tudi zdihljej za spreobemjenje grešnikov: „Illuminare his, qui in tenebris et in umbra mortis sedent ad dirigendos pedes notros in viam pacis. — (Razsvetlevaj tiste, ki sedijo v temoti in smertni senci...)
Za sklep naj odgovorim še na neki ugovor, ki bi znal komu na misel priti. Kako se bomo tako veselili in radovali, ko naš sv. Oče papež Pij v vedni nevarnosti, ko jetnik sovražnikov, vsega oropani morajo od mi-lošnje vernikov živeti? Kaj pa bo iz tega? Zakaj Bog to pripusti ? Kristijanje, nekoliko so take in enake vprašanja opravičene. Kaj bo, je le Bogu znano, ker sovražniki obetajo, če bodo premagani, da hočejo svoje orožje, svoje kanone oberniti proti Vatikanu, papeževemu prebivališču. Res ni nič popolnega na svetu; tedaj se pa vender po Jožefovo radujmo: »Misceo gaudia cum fletibus," — »veselje z zdihovanjem," pravi cerkvena pesem od sv. Jožefa; takrat se je bilo dobro končalo, gotovo se bo tudi zdaj. Naj žalostnim praša-njem veseljše nasproti postavim: Nimamo li obljube Gospodove: »Peklenske vrata je ne bodo premagale?.." Pi j 6. so v pregnanstvu umerli, pa nastopili so Pij 7. »Simeon umerje, Peter pa ne umerje", pravi od papeža neki cerkveni učenik. Ali je mar zdaj pervikrat tako? Pač ne; kako pa je bilo takrat, ko se kristjanje še na beli dan prikazovati niso smeli? Rimsko podzemeljsko mesto — rake spričujejo še dandanašnji, kako se je papežem in keršanski cerkvi godilo pervo tristoletje. ra niso je končali; — kri kristjanov je bila seme slave in razširjanja sv. Cerkve. Kaj pa je bilo takrat, ko je bilo krivoveratvo tako splošno, da neki učenik pravi: »Svet se je čudil, ko je spoznal in zapazil, da je ves arijanski?" Kaj pa je bilo takrat, koso bile tolike zmešnjave, da sta bila ob enem po dva in več papežev ? O bili so že žalostni časi, žalostniši ko zdaj; pa vselej še so se spremenili v slavo sv. Cerkvi in papeštvu. Mi se ve da le sedanje čutimo, poprejšnje le čitamo ali poslušamo; zato nam je malo mar. Le veselimo se tedaj, če se tudi malo zdihovanja pridruži — zemlja je dolina solz — , obljuba Kristusova pa še vedno velja: »Jaz ostanem pri^vas do konca sveta." Kristus žalostne učence tolaži: »Čez malo"; toraj le poterpimo, »čez malo" in bomo vidili »odrešenje iz rok naših sovražnikov." Prerokovano sicer je res od že imenovane Tajgi, da bodo sovražniki 3 leta Rim imeli v svoji oblasti, da bo Rim v neznanih stiskah, iz kterih ga bo nepre-vidoma rešila Marija podavši starčeku Piju roko; pa se ve, da je to le Bogu znano. Sv. Oče Pij, kteri so že marsiktero čudno prerokbo izrekli, so sami dejali: Upam, da bom slavno zmage Cerkve še doživel. Tedaj .,serca naj se nam nikar ne prestrašijo," »le rok nikar ne deržimo križem temuč zvesto in goreče je moliti treba," pa tudi življenje poboljšati, — so opominjevali mil. škof v svojem letošnjem pastirskem listu.
K veČemu poterjenju našega zaupanja naj še dostavim, kar je sostavil neki amerikanski kat. list o preganjanji Rima in papežev.
Leta 409 pod papežem Inocencijem I je bil kralj tov Rim premagal in oropal;
1. 455 pod Leonom I je ravno to storil Genaerik, kralj Vandalov;
1. 466, pp. Hilarij, je Ricimer Rim zmagal;
1. 476, pp. Simplicij, ravno tako Odoaker; tedaj še ne v 70 letih štirikrat!
L. 536, pp. Silverij, je Rim premagal Belisar;
1. 546, pp. Vigilij, pa Totila;
1. 555, pp. Pelagij, enako Narses; tedaj v 19 letih je bil Rim trikrat premagan!
L. 847, pp. Leo 4., so Rim premagali, Vatikan oropali Saraceni;
1. 887, pp. Gregor 5., je Rim premagal vojvoda Creacenci, ter papeža 11 let v Gradu at. Angelo imel vjetega !
L. 1084, pp. Gregor 7., je Angelaki grad ali terd-njavo obaedoval Henrik 4., ces. Nem.;
1. 1347, pp. Klemen 5., je Rim Kola di Renza oznanil za republiko;
1. 1453, pp. Nikolaj 5., je bil predsednik republike neki Stef. Prokari;
1. 1527, pp. Klemen 7., v Angelakem gradu od ce-sarakih 6 mescev obseden;
1. 1796, pp. Pij 6., ao bili Rim Francozi vzeli in papeža vjetega odpeljali;
1. 1806, pp. Pij 7., je bilo Rimsko s Francoskim združeno, ter papež spet jetnik;
1. 1848, pp. Pij t)., je Mazzini gospodaril, Pij so v Gaeto bežali;
1. 1870 je laški kralj Viktor Emanvel Rim in okolico papežu vzel.
Naj še opomnim, da papeži so bili osebno še veliko večkrat preganjani in hudo stiskani, iu da je 32 papežev zraven papeževe tudi mučeniško krono prejelo, ter s svojo kervijo »Kristusu spričevanje dajalo;" papeža še imamo — Bog jih nam še dolgo ohrani!
Sklenem z besedo pobožne ranjce matere sv. Očeta Pija, kteri so jo v preganjanji Pija, njih nekdanjega sprednika, prašali: Zakaj pa se vender tako godi — kako more Bog to pripustiti? »Dete," je modra mati rekla, »ravno zato , ker so papež namestnik Kristusov. Kakor On — neskončna Ljubezen — je sovražnike imel, tako jih imajo vsaki papež gotovo ene ali druge baze."
Zmaga sv. kriza v f. stoletji.
,»Prišla je ura, da bode poveličan Sin človekov." Jan. 12, 23.
Dokler je Jezus v umirajočem telesu hodil po zemlji, je ukljub tolikim čudežem, ktere je delal, ukljub veličastnim čednostim, v kterih se je akazoval, ukljub neizrekljivi ljubezni svoji k ljudem in ukljub preizverat-nemu učenju, ktero je imel; vendar v judovstvu nahajal le malo učencev, kteri bi ga verno bili naaledovali. Zavidali in obrekovali so njega in tiste, ki so postali učenci njegovi. Med tim je prišla njegova ura, in spol-nilo se je slovo: »In jaz, kadar bom povišan od zemlje, bom vse k sebi vlekel." Jan. 12, 32.
Kadar je Jesus Kristus umeri na križu , je bil ves svet v groznih krivicah, v malikovstvu, v praznem učenji ali napačnem modrijanatvu. Naj bolj olikani narodi so bili, kar tiče verstvo, pogreznjeni v naj gosteji temo nevednosti, vedežvania, praznoverja in krivice. »In kakor jim ni bilo mar Boga spoznati, jih je Bog prepustil spridenemu poželenju, da delajo, kar se ne spodobi, da so polni vse krivice, hudobije, nečistosti, lakomnosti, polni nevošljivosti in ubijanja." Rim. 1, 28—32. »Vsi so odstopili, vsi skupej so se spridili; ni ga, kteri bi dobro storil, ni ga kar enega ne. Odpert grob je njih gerlo; njih usta so polne kletve in grenkobe; njih noge ao hitre k prelivanju kervi." Rim. 3, 12 — 15.
V Kaldeji in Siriji, nekako v zibeli človeškega rodu, tako tudi v Babilonu in v Ninivah so od naj starodav-nejših časov po božje Častili zvezde in vzlasti solnce. — Sosedna dežela Egiptovska se je ponašala s svojo Btarodavno občansko vredbo, s svojimi spominki in umetnijami. Sem so hodili modroslovci občudovat mo-
drih mož, ki so tu bivali; pa vendar je ta dežela tako zaostala v vedah božjih, da so živalim in celo nemim stvarčm skazovali božje češčenje ter jih molili.*) — Gerki že in staroverci omenjajo braminov indijskih. Brez dvombe je že tedaj Indija imela svoje „Veda", to je knjige, ki so mnogo pohujšljivega in ničemnega ob-segovale v sebi. Tu je viditi posebno malikovstvo, gerdo vsebožanstvo (Pantheismus). — Perzija se je povzdigovala s svojo učenostjo, umetnostjo, in z vojenskimi nastroji ter je bila za to od starih jako poveličevana. Pa tudi tu je verstvo bilo pokvarjeno s praznimi zmiš-ljarijami, čarodejstvom in z božjim češčenjem ognja. — V Čini (Kini), v tej naj veči deržavi, kjer je s početka vladala vera v enega Boga, je po sprejetji nespametnega budhaisma z naslovom „Fo" prijelo se malikovavstvo. — Gerška, dežela ved, umetni j in naj davnejsih pesnikov in modroslovcev, je v verskem ogledu grozno zabredla in sprejela mnoge bogove malike. Tako se je tudi v Rimu nahajalo silo veliko krivih bogov in boginj; kjor so se pa krivi bogovi razmnoževali, tam se je razmnoževala tudi nravna pokvara in vsakoršna hudobija. Toraj je bilo potrebno novo versko učenje, ktero bi obnovilo in prestvarilo zemeljsko obličje.
Novo to učenje je prinesel iz nebes Jezus Kristus. Jeruzalem je vidil s svojimi očmi nebeškega Učitelja, svojega kralja Miroslava. Tu je učil ter očitno pred ljudstvom delal čudeže. Na njegovo besedo so slepi vidili, kruljavi ravno hodili, bolni bili ozdravljani, mertvi vstajali od mertvih. Jeruzalem pa ga ni hotel spoznati, misle si ga z zaslepljenim Herodom s posvetnim kraljestvom in gospostvom. Kristus pa je rekel: „Kraljestvo moje ni s tega sveta!"
Ta nebeški Učitelj je malo pred svojo smertjo povedal jim priliko o gospodarju, kteri je zasadil bil velik in rodoviten nograd. Preskerbel je vinograd svoj z vsemi potrebami, in dal ga v obdelovanje gčrnikom. Ko je pa ob svojem času zahteval od njih vžitek, so namesti tega le hudo jeli ravnati z njegovimi služabniki. Ene so s kamnjem odgnali, ene stepli, mnogo jih celo umorili. Ko tudi drugi hlapci, ktere je v tej reči poslal bil k njim, nimajo boljše osode, sklene gospodar vinogradov poslati svojega naj ljubšega sina k njim, češ, njega bodo spoštovali. Prazna nada! Berž ko ga vidijo, pravijo med seboj: „Glejte, sam sin in dedič ide; dejte, ubijmo ga in imeli bomo njegovo dedščino !" In zgrabijo ga, peljejo ven iz vinograda ter ubijejo.
V tej priliki je opisal Zveličar hudodelstvo, ktero je storil izvoljeni narod judovski. Vinograd je pome-njal pravo shodnico ali cerkev, ktero je Bog oče dal judovskemu svojemu narodu pod to pogodbo, da bi ta izvoljeni narod gospodu svojemu in dobrotniku do-našal in skazoval sad vere, čednosti in pobožnosti. Lastnik vinogradov Bog sam je redoma pošiljal vernih svojih služabnikov prerokov k temu narodu, da bi ljud izraelski vzbujevali k češčenju pravega Boga in k čistemu življenju. Med tim pa je nesrečni narod može božje preganjal, kamnjal in moril. Naposled jim pošlje svojega edinorojenega Sina, kteri se je včlovečil v osebi Jezusa Kristusa; pa neverni judje tudi tega niso spoštovali, temuč vjeli so ga, k smerti obsodili, tirali ven iz Jeruzalema in na križ pribili.
Kadar jim je bil povedal Jezus Kristus to priliko,
To beremo pri Juvenalu, poganskem pesniku: „Porrum et Coepa nefas violare et frangere inorsu. O sanetas gentes, quibus haee nascnntur in hortis Numina." Juven. Sat. XV. „OHm tran-ius eram ticulnus, inutile lignum : Quum faber ineertus scam-nuin faceretne Priapum, Maluit esse Deum." Horat. Sat. VIII. Cicero govori: „Tantum fuisse errorum, ut perniciosis etiam rebus non modo Deorura nomen tribueretur, sed etiam Sacra con-stituerentur." Lib. II. d> Kat. Deor.
jih je vprašal, kaj neki menijo, ko pride gospod vinogradov, kaj bode le storil tem vinogradnikom? Rek6 mu: ,,Hudobne bo hudo končal, in svoj vinograd bo dal obdelovati drugim, kteri mu bodo vžitek dajali ob svojem času." Mat. 21, 33—31. Poglejmo tedaj tudi mi, kaj se je zgodilo s tim vinogradom Gospodovim ?
(Konec nasl.)
Govor g. JU. Močnika v kat. družbi tega mesca•
Cerkveni listi z našo Danico vred pogosto grajajo liberalne časnike in prepirajo se z njimi, očitaje liberalizmu , da vero in nrav spodkopuje, ljudstvo slepari in v nesrečo spravlja; pripisujejo mu mnogo hudega, ktero se godi v deržinah in deržavah; a danes jaz hočem liberalizem in prostomiselnost hvaliti, in liberalna društva katoliškim v izgled postaviti. Liberalna društva hočem hvaliti prav tako kakor je evangeljski gospodar hvalil krivičnega hišnika, kterega, dokler je pri njem služil, je gol juto val in žulil, in odstopi vši prav na gospodarjevo škodo za-se skerbel. — V tem pomenu bom tudi jaz hvalil prostomiselnost, liberalizem, ker je prekanjen, prebrisan, previden, pogumen in darežljiv.
Ker pa tukaj govorim od liberalizma, jemljem ta liberalizem v naj slabšem pomenu te besede, kakor se kaže v svojih poslednjih činih kot upor človeškega uma zoper vse razodenje Božje. V tem pomenu je bil pervi liberaluh Belcebub, ki je hotel svoj stan nad Najvišega postaviti. — Kersčanski liberalizem in humanizem pa je naj lepše povedan z evangeljskimi besedami: Ljubi Boga čez vse in bližnjega kakor sam sebe, in: Kar koli hočete, da bi drugi vam storili, to tudi vi njim delajte, kajti to je postava in preroki. — Navadni liberalizem pa je le pokveka pravega liberalizma, kakor se nam v Kristusovi veri kaže.
Pri liberalizmu hvalim naj prej njegovo nevtrud-ljivo delavnost in vztrajnost (stanovitnost). On neprestano dela in se nikdar ne naveliča; v raznih časih prikazuje se nam v raznih podobah. Tako se nam dan danes kaže v podobi „angela luči," kakor lucus a non lucendo" (to je, ravno nasprotno tega se kaže, kar je res). Svoboda, napredek, omika 19. stoletja, to so imena, pod kterimi danes liberalizem napada pravo cerkev, in mračnjaki, zatemnjenci in veliko enacega so psovke, s kterimi pita verne. — Kar se sedaj godi nam pred očmi in v našem veku, vnemarnost, še celo sem ter tje sovraštvo do sv. cerkve, napad na sv. cerkev in njene svečenike, razruševanje vse veljavne oblasti (avtoritete) v cerkvi in deržavi in poslednjič poropanje Rima, to se je leta in leta pripravljalo, in setev vsejana pred sto leti sedaj naj obilniše dozoreva. — Pri nas v Avstriji se je to seme pred kacimi 80 leti, vzlasti za cesarja Jožefa II, začelo sejati. Liberalni ministri so se znali vladarjem za svetnike vriniti, in iz tega so izvirale in še vselej izvirajo cerkvi in njenim napravam neprijazne vredbe. — Vsak tako leži, kakor si postelje, in ljudstva in narodi imajo takošne postavodajavce, ka-koršne si sami zaslužijo. Ako to sploh velja, zadeva pa to posebno vstavne vlade. Zastonj je tedaj klicati: „Bog pomagaj, kam bomo prišli, ako gre tako naprej ? Je li to mogoče, da se to v našem času godi?" — Delati, delati je treba; nič ni treba druzega, kakor liberalizem posnemati po svoje, v svoj prid! Prostomisleži so nekako pota nakopali, vodnjake izkopali, imamo vstavno vlado, imamo porotne sodbe, imamo nekako svobodo vere in vesti. —
Prostomisleži so nas poslednjič predramili, nam pot pokazali; toda po potih, ktere ste nakopali, bomo mi vozili — pa ne v pogubljenje, kakor vi; iz vaših vod-
njakov bomo mi vodo zajemali — mi bomo gledali v korist sv. cerkve obračati, kar vi v njen pogin kova-rite. Kar pri liberalcih dalje posnemati moramo, to je, njih pogum , njih serčnost, njih enomiselnost, solidarnost, s ktero stojč eden za druzega, kakor vredjena vojska. Ko bi bili katoličanje v Avstriji le polovico toliko pogumni, kakor njih nasprotniki, vse drugač bi bilo v naši Avstriji. Koliko zaušnic je bilo treba, da so se nekoliko predramili; in sedaj ko se zavedajo, na enkrat se vidi, da niso še tako slabi in uničeni, kakor so ter-dili njih prijatelji. Le^poglejmo v lansko leto nazaj na izid volitev, vzlasti na Štajerskem in gornjem Avstrijan-skem. Liberalci so se čudili, od kod izvira ta poprej neznana moč psovanih »klerikalcev" in „ultramontan-cev." Od kod neki drugod, kakor od tega, da so posnemali vaš pogum in vašo serčnost. — Hvaležno moramo priznati, da je pri nas na Kranjskem v tem oziru veliko bolje, kakor marsikje drugod. Večina deželnega zbora je cerkvi prijazna, ker katoliški narod katoliške zastopnike voli in imeti hoče; katoličanje na Kranjskem pa tudi ne bodo pozabili, kar narodni voditelji za cerkev store. Naše katoliško-politiško društvo je potrebno zlasti zdaj, ko se toliko rogovili od liberalne strani zo-
{>er cerkev, da bode treba redovno in zaporedoma de-ati, da se napadi odbijajo, obrekovanja in vedne laži
Cojasnujejo in zavračajo ter bode toliko opravila, da se rez posebnega društva temu ne more kaj. Kakor pa na pr. v Pragi naj lepša edinost in složnost vlada med katoliško kazino in narodnimi voditelji, tako ima tudi pri nas biti med Slovenijo in Besednico; oboje društvo se bode vzajemno podpiralo, ker oboje goji in brani iste konservativna načela in le na podlagi keršanstva je moč doseči mir in spravo med narodi, ali ob kratkem, ker obojega udje so katoličani, kteri si ne morejo nasprotovati, ako so to v resnici, kakor se imenujejo. Rekel sem, da pri liberalcih se mi posebna zdi njih skupna delavnost, solidarnost. In vzlasti v tej reči bi mi katoličanje imeli k njim v šolo hoditi, in njih društva bi se smele katoliškim društvom v izgled postaviti. — Tirjate izgledov? N&tejih! Komu vsaj po imenu ni znan Zimmermann, vrednik časnika „Freiheit" v Gradcu ? Ta je tamkaj v Gradcu toliko časa „cimpral in cimpral," vso deržavino in cerkveno veljavo podko-poval, da ga je deželna vlada kot inodeželana iz Avstrije hotela iztirati. Kakor se vranovi, kterim je prederzni fantalin mladiče iz gnjezda pobral, tropoma vzdignejo nad prederznežem in se mu v lase zakadč; tako so liberalci enoglasno kričali, češ, kakošna krivica se je zgodila g. Zimermanu! Ministri so mogli zarad tega v deržavnem zboru se zagovarjati; slišalo se je, da ga neka „dobra duša" hoče posinoviti; in sedaj pa živi v Translajtaniji in od tam razširja njegovo strupeno pero sovraštvo do cerkve in deržave! —
Kdo se je poprej dosti menil za učenjaka Dollin-geija? Po liberalnem svetu je zaslovel še le, ko je cerkvi pokorščino odpovedal, in nas ljubljanski list ,/Tagblatt4' je v enem svojih listov kar na ravnost povedal, da so Slovenci tako budalasti, ter nočejo razumeti, da tukaj ne gre za to, ali ima cerkveni zbor ali Dollinger prav; temuč tu gre le za to, da se veljava Rima spod-kopuje. — Kdo se je poprej brigal, kdo je Pederzani, in kaj da pridiguje? Ali glejte! čez noč in dan postane slaven mož. Ta gospod, kaplan pri eni dunajskih cerkev, je v svojih postnih pridigah grajal cerkev, ker nejeverce in krivoverce obsojuje. — Od tod njegova slava. Njegove pridige so se natiskovale, in ljudje, kteri se sami bahajo, da leta in leta niso slišali katoliške pridige, so njegove pridige hvalili, zvesto prebirali in drugim priporoČevali!	(Konec nasi.)
Egiptovski Jožef.
Igra v petih dejanjih.
Spisal Radoslav. (Dalje.)
Šesti prizor.
(Zagrinjalo se spremeni. Igrališče kot v pervem delu . Oče Jakob pred šotorom sam ves zamišljen sedi in govori.)
Kje nek Jožef mi ostaja , Da ne pride proti domu, Solnce za gor^ zahaja, Kje se nek mudi, — pri komu? Al tak dolgo jc pri bratih? Se mu li kaj prigodilo ? Al po stezah ga goratih Morda kaj je zapozniloV Al so bratje morebiti Zolč zavida na-nj izlili? Nekaj slabega zna biti , Serce misliti me sili. — Stvarnik, sveta volja Tvoja Naj izide se nad mano ; Spolnovati duša moja Njo želi zvesto in vdano. (1'ostoji molče ter nadaljuje.) Mojc serce, ah! nemirno Vedno bolj in bolj postaja, Vidim zvezdo že večerno, Jožef pa še ne prihaja !
Sedmi prizor.
(Vsi bratje nastopijo. Mladenič Benjamin pride iz šotora.) Zabulon (kervavo suknjo v rokah deržeč nagovori očeta).
To suknjo oče, gledi, vso kervavo Smo mi v goščavi tam pod bregom našli, Ko čedo tvojo danes čez dobravo I)o kraja onega bili pripasti; In tužua misel se je v nas zbudila, Katero hočemo ti zdaj odkriti : Glej, al ne bi ta suknja utegnila Tvoj'ga sina, Jožcfova biti?
Oče (pogledavši jo zavpije.».
Oh , kervavo oblačilo , Suknja mojega je sina, — Serce sc mi bo vtopilo V tugi britkega spomina ! Zdaj na veke sem te zgubil, Moja nada prevelika, Ki tak serčno sem te ljubil, Ah! kak to boli in pika ! Oj nedolžno tvoje lice, Kje je? rop zveri dereče, Ki razterla ti koščice, Oj, kak misel ta me peče ! Proč naj zgornja gre obleka (Vstavii si razterga oblačilo.) Raševnik mi priuesite , Da žalujem, ker ni leka Več za rane strahovite! O moj Stvarnik na višini , Ki je Tebi vse mogoče , Pošlji v britki bolečini Mi tolažbe krepčajoče !
Sinovi. Oj, oče, prosimo ne žalovati Tako hudo za ljubega ti sina , Ne moreš mu s solzami pomagati, Glej , sej imaš še tukaj Benjamina (pokažejo na-nj).
Oče.
Oh, pustite me jokati; Za-nj, ki ga sercč ljubilo , Tako dolgo čem plakati, Da za njim bom šel v gomilo! (Zagrinjalo pade.) (Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
li Ljubljane. Vošila in skazovanja sv. Očetu.
Že naprej so naznanovali, da pride silo veliko poslanstev na papeževo 251etnico v Rim. Zasliševanja pri sv. Očetu so se imele pričeti 14. jun., akoravno so sploh poslanstva prosile, da bi bile sprejete 16. jun. Število je namreč toliko, da ni moč en dan vsim opraviti, ako bi jih hotli tudi po sploh sprejemati. — Gotovo je res pomanjkljivost, ako iz Kranjskega nihče ni šel ali ne pojde; nadomestovati bi pa morebiti zamogli nekoliko s tim, da bi iz vsih krajev pošiljali po telegrafu pozdrave sv. Očetu v Rim. Tako n. pr. zamorejo poslati take pozdravila sv. Očetu: družbe posebej, farno duhovstvo z verniki vred; bogoslovstva zase, male seme-niŠa zase, kapitelni zase, bratovsine zase itd. Stroški so majhni; telegram undan z 20 besedami je stal 1 gl. 40 kr. Pa tudi adrese po pošti bi lahko pošiljali; dosti je, da se spiše in odda do 21. t. m.: Illustrissimo Cardinali Antonelli in Vaticano, Romae." — Gotovo bi bilo to veliko tolažilo sv. Očetu jetniku.
Za petindvajsetletnico 14. rožn. Od vsih strani se sliši silno veselje in navdušenje za preslavno 251etno slovesnost sv. Očeta Pija IX. Res, ni bilo kmali tolikega veselja med narodom viditi, kakor zdaj. Priprave na priprave se delajo za cerkvene opravila, kresove, razsvitljave itd. Molče o tolikih bližnjih naj omenimo le Štajercev. Rodoljub iz Žreč pravi: „Pri nas bomo tudi kresove žgali 15. t m. v slavo papežu; eden bo gorel na visokem Borku, s kterega se strašno deleč po svetu vidi, celo po druzih kronovinah. Slišim, da tako tudi v Konjicah; le naj ga o pravem času zažgo, in in posvetil se bo tudi naš, in potem še više na Pohorju. Zlo navdušeni so možje in fantje, — vsi hočejo pomagati, — težko pričakujejo dneva. Bog nam dodeli lepo vreme; res, veselo bode to: kako se bode kresov plamen proti nebu vzdigal in puhtel kakor brumno-gore-čih kristjanov molitev za sv. Očeta papeža v sedanjih 3tiskah. Oj želel bi, da bi Oni z nami na tem visokem hribu bili... Pa sej vem , da v duhu se bodo z nami strinjali. Drugi naše fare bode gorel v Zlakovi blizo sv. Jungerte. Bog nam dodeli svojo pomoč v tem; pa tudi reši hudih stisk sv. Očeta papeža."*)
Iz katoliške Besed niče 4. t. ni. Drugi govor.
Konec.) Brezbožnemu petomestju (Sodomi, Gomori id.) je bil Bog poslal ognjen dež, pri Parizu je bilo dosti, da jih je pustil rokam Parižanov samih , kteri so se tako me^arili med seboj, kakor bi nikoli ne bilo mogoče, dokler niso na dan prišle velike iznajdbe v stoletji napredka in olike. »Unita 31. maj.)
So ne mara rudečkarji po druzih mestih dosti bolji od pariških? Dopisnik „Unita catt." iz Rima 18. maja pravi med drugim: „So liberalci — jaz sam sem imel priložnost jih slišati, — ki se ne sramujejo v sredi očitnih shodov naznanovati, da prej ko bi imeli v novo Rim pustiti v papeževo oblast, bi se ne ustrašili pred mislijo: storiti z Vatikanom, kar so „komunisti" (pari-
9 Ako je re*, da v nekem kraju „liberalstvo" hoče ljudčm tudi to nedolžno, priserČno veselje skazite, je to pae le nov dokaz, kaki šno „svobodo" ti ljudje poznajo. Kadar velja kaj Cerkvi ,iii papežu, berž je jndež zraven, rohneč : „Cimu ta potrata!" ali kaj druzega tacega.	Vr.
ški srenjčani) storili s Tuillerijami. Pa to so baharije! Toda za take so veljale tudi v ustih pariških srenjča-nov, na so se vender res doveršile. K temu naj se pristavi se to, da velik del laških časnikov je tako nesramen, da išejo zagovarjati in izgovarjati pošastne klavce, ki so Pariz ropali in požigali. — Se več. Med tem ko so Verzajlci v Pariz šli, piše „Genf. Korresp.," je potuhnjeno bodalo v Rimu ranilo 4 osebe, nekaj svetnih, nekaj duhovnih, ter so jih odnesli v bolnišnico. V nedeljo je duhoven peljal s hribca Aventina domu siro-tinske otroke. Blizo „Forum-a" jih napade derhai, eden zanikarnežev razpodi preplašene otroke in duhovnu roko nad komolcem skoz in skoz prebode. Ko ga pripeljejo v bolnišnico „della Consolazione," da bi mu roko obe-zali, je našel tam 3 druge, z bodalom ranjene. — Dosti je, ako povem, da od 20. kim., ko so novi gospodarji „olikaši" prišli „v Rim red delat," se je skazalo že 1090 hudodelstev s poškodovanjem na telesu in življenji. Ali hočete še kaj več v pohvalo tistih osmukanih novošegnih tatov in grabežev, ki jih je tudi ljubljanski Tagblatt vedil opravičevati! —
Spominjamo se lahko tudi tukaj, kako so govorili in kričali delavci prekucuhi na Dunaju in drugod, pa kako liberaluhovski časniki pihajo zoper cerkev in duhovstvo, — in priterdili bomo, da hudobiji je povsod vse mogoče. Toda dokler se je kričalo le zoper samostane in duhovstvo, je bilo Giskru in Beustu vse prav pri sercu; ko so pa ti rogovileži tudi bogatine na muho vzeli, ter na Dunaju socijalisti sočutje izrekli pariški rudečkarski srenji, je jela celo umazana cifa „Neue Freie Presse" pobožna biti ter se je svete jeze vnela zoper rop.
„Vaterland" našteva v dolgem spisu tudi to, kaj je „olikani liberalizem že kdaj počenjal, pod cesarjem Jožefom, kaj zdaj dela pod Viktor-Emanvelom itd. Pod cesarjem Jožefom je bilo 120 samostanov po Avstri-janskem zatertih. Po Laškem zdaj tisuče redovnih ljudi, iztiranih iz svoje lastine, tava v uboštvu po deželi. Pri Jakinu (Ankoni) na visokem hribu so imeli kartuzijani svoj samostan; 1. 1867 priloinastijo kar po noči vladini mandarini in izženejo prebivavce iz njih lastine; nekteri so bili s to silovitostjo tako prestrašeni, da se jim je pamet zmešala. Pa pustimo to!
Poglejmo še, kako se po previdnosti božji hude dela povračujejo in same sebe tepejo, kakor piše ,,Unita catt." Tuillerije (cesarski dvor, so do čistega pogorele. To je naznanilo. Iz Tuillerij je 31. grudna 1859 Napoleon III pisal neko pismo papežu Piju IX, in o tem pismu je rekel pred nekoliko leti slaboglasni Kavur, da je naznanovalo „konec duhovskega kraljestva za vselej." Rekel je tudi papežu Piju IX, da je on - Napoleon, francoski cesar — „nezmožen" braniti papeževe pravice v okrajinah Romonije, ki so jih bili Italijani takrat pograbili. Celo prederznil se je Napoleon Pija nagovarjati, da „zavoljo miru po Evropi" naj izda svojo dolžnost in 3voje prisege prelomi.
Božja pravica pa je obsodila v ogenj dvor, v kterem so se snovale in pisale tolike krivice. Napoleon III, čigar pismo do papeža je bojda oznanovalo konec duhovskega gospostva, je čez 12 let v neznanskem ponižanji in sramoti vidil sam konec svojega lastnega veličastva. — Napoleon III, nezmožen (revež!) braniti krivičnega napada okrajine papeževe v Romaniji, se je 12 let pozneje vidil nezmožnega braniti ognja svoj lastni cesarski prestol. — L. 1859 je papeža učil, da naj „za-voljo ljubega miru v Evropi" molči k pregreham, k ropu; 1. 1871 je njegovo lastno mesto Pariz ognjišče „nepokoja," da ta „nepokoj" pretresa vso Evropo.
Naj bi bil takrat Napoleon, ko je bil v svoji naj veči mogočnosti, pravico branil, ne pa postavljal „ne-
posredovalnega principa," — naj bi bil branil pravice sv. Cerkve, pravice papeževe, italijansko grabeštvo pa pognal v njegove meje: svest sem si saj za-se, da bi Napoleon danes mirno sedel na svojem cesarskem prestolu v Parizu, obvarovan bi bil on in francoski narod nezmerne škode in sramote.
To so pač glasni nauki, ki jih usmiljenje Božje pošilja narodom in vladarjem. Papež je oropan svojega kraljestva; toda Pariz je v plamenu. Tega zgodovina ne bo pozabila: Papež oropan; pa Pariz v ognji.
S Kranjske gore, 13. rožn. — Pretečeno nedeljo je bil obhod s presv. Rešnjim Telesom Podkorenom. Posebno veselje je fari storilo, da so pri obnašanju, tukaj ,,prangar" imenovanem, slovesnost obhajali trije v fari rojeni duhovni, v. č. g. kanonik Juri Vole, g. Fr. Križnar, in g09p. župnik Andrej Vole.
Obe procesiji, 8. in 11. t. m., je slovesno povikšala naša šolska zastava, ktere podobo (sv. Alojzij in Jezus prijatelj otrok) je že pred tremi leti dal izdelati gosp. Ant. Hribar, bivši župan, po domačem slikarju gosp. J. Kajžarju, kupcu pod Korenom.
Dolžnost me veže v imenu nežne madine, ktera je tega lepega daru kaj vesela, tu iskreno zahvalo izreči vsim visokočast. gospodom dobrotnikom, kan. Volcu, Križnarju id. Bog jim poverni. Fr. Stoječ, učenik.
S Pivke. Nemila smert, ktera nam je na vse strani izverstnega gospoda Skofica prezgodaj pobrala, se tudi pri nas na Pivki žalostno odmeva. Ranjki je pri nas &e od tistega časa v dobrem spominu, ko je k svojemu blagemu ujcu v Zagorje hodil na počitnice. Tamkaj je on tudi leta 1845 svojo novo mašo pel, kjer je ranjki Rihar s svojo sestro in z izverstnim petjem slovesnost povzdigoval. In ravno tiste orgije, ktere so tadanpervi-krat zapele, so njemu oglasile desetega dnč pretečenega mesca žalostno osmino. Omenjenega dne se nas je bilo zbralo namreč še3t duhovnov iz bližnje okolice skupaj, in prečastiti gospod dekan iz Ternovega so po opravljenih molitvah opravili z asistencijo sveto maso za ranjcega. Obilno ljudstva v cerkvi je očitno pričalo ljubezen do ranjcega, kterega je v življenju spoštovalo, in ga tudi po smerti ni pozabilo. Počivaj tedaj , blagi gospod, v miru, in tvoje mnoge dobre dela naj gredo za teboj.
Iz Gorice, V. — Gospodje bogoslovci centralnega nadškofijskega semenišča v Gorici napravijo 21. t. m. slovesno besedo z govori, petjem, godbo in z živimi nodobami za 251etnico kronanja sv. Očeta Pija IX.
Duhovne pesmi.
(Zložil Fr. Cimperman.)
6. Pomagaj nam, Marija ti!
Nevarna je življenja pot, Popotniki smo slabi, Zabredcuio koj v brezdno zmot, Sovražnik nas koj vgrabi: Zato nam treba je moči : Pomagaj nam , Marija ti!
Der/.al i radi bi zvesto Gospodove postave, Slabost pa vodi nas tako . Da gremo s poti prave ; Da res po veri vsak živi : Pomagaj nam, Marija ti!
Pogosto nam teko solze. Morijo nas nadloge. V obupa padli bi teme Lahko sirote vboge :
Objokani prosimo vsi: Pomagaj nam, Marija ti!
Skušnjav, zmotnjav pri nas je noč,
Vihar strasti udarja,
Izgubili bi čez se moč
In zbali se viharja;
Da svetni hrup nas ne straši:
Pomagaj nam , Marija ti!
Za dnevom mine hitro dan In krajša se življenje, A človek dosti ni močan . Utrudi ga terpljenje: Da bili stanovitni bi: Pomagaj nam, Marija ti!
Pomagaj nam. Marija ti! Da vsi tak-> živimo . Kot svet izgled nas tvoj uri. Voljna vse preterpimo: I)a k Bogu bi dospfli vsi: Pomagaj nam, Marija ti!
Razgled po svetu.
Sekovski *kot* Zverger v pastirskem listu opominjajo tiste, ki so adreso do Dollingerja podpisali, na dolžnost, da naj svoje podpise očitno prekličejo, kteri tega še niso storili.
Iz Poznanskega se sliši, da je veliko gibanje za sv. Očeta med ondotnimi gorečimi katoličani. Svet se bode zmiraj bolj prepričal, da tudi kri katoličanov ni vodena.
Bratovska ljubezen liberalcev, kakošna je V — Buonseuso v Rimu piše 30. maja. Pred vratmi prelepe cerkve Marije angelske so našli izlitega petroleja. Kaj so s tem hotli, je očitno. — Dalje pripoveduje: Ple-menitnik, čedno oblečen, po zunanjem viditi tujec, je šel včeraj po svojem opravilu po tergu Angelskega mostu. Neki oddelek derhali, vse druge kot rimske, ga vzame na muho, gerdo ga zijajo od glave do nog in lej! kar imed njih pokne glas: zvav ]e! (papežev vojak.) To je bil tem divjakom ognjen ogurek: za njim jo udero, ga bijejo, sujejo kakor koli naj bolj morejo neusmiljeno. Prostor je bil poln vojakov; niso se pogrešali mestni stražniki in opravniki očitnega varstva: in... spolnili so do čistega svojo dolžnost ter peljali nesrečnega v terdnjavo Angelovo, potem ko ga je bila derhal sterpinčila, kakor smo povedali. In derhal'? Kaj ae ji je zgodilo za to lepo delo? Šla je po svojem poslu... Ali ni to zlata svoboda laških liberalcev?! —
Italijansko. Laški rudečkarji se hudujejo, ker je italijanska vlada odložila preseljenje v Rim do mesca novembra; mogoče je pa, da tudi tistega novembra ne bo nikoli. 4. rožn. so Italijani praznovali svojo vstavo, pa obnebje jim je streglo le z dežjem in sploh jim je spodletovalo vsestransko.
Italijanski „častiti" — „onorevoli" se dostikrat prav „nečastno" in otročje obnašajo. Kar eden zažene, drugi za njim ponavljajo. Undan so veliko govorili „od per-sta Božjega," se ve, da ne rezno, ampak nemarno. Drugi pot so imeli dokaj opraviti s „strahom", in ne brez vzroka, ter jim „Unita" očita: „Onorevoli" se boj d vsega in vsih: boje se Italijanov in tujcev, Rimljanov in Francozov, Macina in Thiersa, Boga in satana. In zlasti imajo strah pred svojimi lastnimi deli.
Sv. Oče so oropanim cerkvam v Parizu poslali veliko cerkvene oprave ter jo odpravili na barki „Ne-omadežano spočetje" do Tulona. To barČico sta minister Lanza in kralj bila pustila papežu; ostala pa bode blezo zdaj v kakem francoskem zavetniku.
Rimsko. Vse orožja, ktere sovražniki zoper Cerkev kujejo, se obračajo zoper nje same, piše „G. K." Jud Arbib je mislil, kdo vč kako zaušnico je pritisnil katoliški Cerkvi, ko je v svoji „Liberta," zanikarnem vladnem časniku, razglasil adreso do Dollingerja ; toda ravno to je bilo prilika, da so Rimljanje še le častitljivše in očitniše jeli skazovati svojo ljubezen in vdanost do sv. Očeta. Študentje vseučilišča „Sapience" so vsled tega oddali sv. Očetu prezalo pismo verne vdanosti, ki vse judovske sleparije zametu je. S v. Oče, ki so ves čas svoje vlade šolsko mladino posebno ljubili in se pre-goreče pečali zanjo, so bili silo ginjeni pri zaslišanji tega mladega zaroda in rekli so, da ta dan je bil naj lepši njih življenja.
Za profesorje pa, ki so odpadniku in krivovercu adreso poslali, se nihče več ne zmeni, še pozdravljajo jih ne na ulicah. Profesor Volpičelli je imel undan cela dva poslušavca v šoli; tako si je zakuril s tem, da je zoper cerkev potegnil.
iVovošegiio človekoljubje v Parizu in v Carigradu se nekako brati, v obeh krajih se je pokazalo b požiganjem. 7. junija namreč je tudi v Carigradu gorelo, in sicer v 4 krajih je skoraj ob enem času ogenj izbuhnil, ki je pokončal 170 hiš. Naznanilo pravi, da se to pripisuje hudobnim požigavcem. — V Parmi je je pa 3. jun. „nova opiška inteligencija" v cerkvi sv. Janeza evangelista svojo oliko kazala, ko je pri polni cerkvi ljudi jela žvižgati in razsajati v sredi med pridigo, kričati zoper papeža, zoper katoliško mladino itd. Lepi so to „brezverni<< olikarji na Turškem, na Laškem in Francoskem!
Klic nemških odpadnikov, v Monakovem zbranih, ki jim ga je Dullinger naredil do katoličanov po Nemškem, je ponavljanje poprejšnega Dollingerjevega šopirjenja zoper papeža, zoper vesoljni zbor, zoper izobčenje in cerkvene kazni, v ktere so zabredli. Govori pa o obnovljenji ali „reformi" cerkve, kakor nekdaj Martin Luter, kteri je želel se oženiti; ko je izpeljal neko ubogo nuno Katro iz kloštra in se z njo stari „junggesell" oženil ter sta dva posvečena človeka sveto obljubo prelomila in svoj stan oskrunila, pa je bila cerkev obnovljena. Tako obnavljajo cerkev liberalci.
Iz Madrida ve G. K., da španjski frajmavrarji ali prosti zidarji tam so dvojni: redni in neredni. Redni ali narodni so v zvezi z italijanskimi, nemškimi in angleškimi mavtarji in so kraljeviča Amadeja spravili na španjski prestol. Neredni mavtarji imajo nalogo po republiki zediniti se s Portugalijo. Gnjezdo imajo v Li-sabonu. Glava rednih svobodnih zidarjev je bil general Prim, in je po tej derhali od 1. 1864 do 1868 zmiraj kuril. Neredno mavtarstvo je pod vodstvom bivšega ministra Ribeiro-ta, ter je glava stranke Cimbriosov ali laži-republikanov. — Zraven teh dveh glavnih beznic so Ae karbonarj i ali oglarji in internacijonalci ali raednarodovci. Pervim očitno mnenje pripisuje umor generala Prima, so namreč republikani. Internacijonalci počenjajo očitno svoj posel, kakor v Parizu, in nasledki se bodo kmali razodevali. Kmali bodo v rogo-viljenji dorasli svojim tovaršem v pariških predmestjih Montmartre in Belleville. To je bilo pisano mesca aprila. Pred dvema mescema so internacijonalski agenti v Ka-talonii v nekdanji jezuitovski cerkvi pri sv. Izidoru očitno pričeli pogovore. Ondi zagovarjajo naj delj segajoče prekucijske nauke od prostega socijalstva do pitnega tatinstva in tolovajstva. Vsaka vera in vsako bogočastje se napada, in glavna naloga jim je: Boga tajiti, tajiti vsako božjo in človeško pravico. — Pri tolike™ spodkopavanji raznoterega rogovilstva ni čudo,
da se na Španjskem tako godi. To naj bi študiral gosp» Račič, in bi morebiti ne blodil tako brezumno, kakor mesca aprila v konšt. društvu.
Protestanštvo na Španjskem ne more nič opraviti; če so kake reveže z denarom vjeli, jih je kmali vest spekla, šli so v kako drugo mesto in so se zopet kri-voverstvu odpovedali.
Z Dolenskega mi piše prijatel 12. tega mesca med drugim: „Vedno sem v smertni nevarnosti, obdajan od hajdukov. Ze 8 dni imam po več mož oboroženih v farovžu, ki me stražijo, in včeraj je prišlo 21 mož vojakov z enim častnikom. Tako sem v žalostnem stanu in morebiti bom komaj 251etnico učakal. Med hajduki so veči del neki sosednji Poljanci, navadni hajduki, ki so že bili po ječah" itd.
Med tem je pa slišati, da na Dunaju v zbornici bi zopet imeli takim tolovajem le še mečje postiljati, da se bodo še bolj želeli v ječe in še bolj kradli in pobijali. Naj bi pač poslanci, kteri so s takim človekoljubjem (?!) navdani, sami pred glasovanjem šli za kakih 14 dni na mesto mojega tovarša med hajduke.
V Celji, kakor „Vatld." piše , je mestni ondotni župan bil dal razbobnati, da bode za 2 ranjša oglob-ljen, kdor bi dal za procesijo sv. Rešnjega Telesa zelene drevesca pred hiše postavljati, češ, da se tlak poškoduje, pa logi pokončavajo. — Pa naj še kdo reče, da „liberalni" župani niso vestno skerbni za tlak in gojzd svojih srenjčanov, — kadar je prilika s tim odvračati Božjo čast!
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. H. N. 1 tol. za 2 gl. star. d. — „Prosite, sv. Oče, zame za srečno zadnjo uro," 1 ces. cek. za petindvajsetletnico. — Trije bralci „Zg.Dan.": Tone Klun, iz Tersta, 6 gl.: Sv. Oče! sprejmite malo darilce, in podelite apost. blagoslov meni in moji družini ; Jož. Kolombin, iz fare sv. Jakopa v Terstu, sreb. stari tolar, in prosi sv. blagoslova; Marija Tomec, po-sestnica iz Tersta, 10 gl., proseča za sv. blagoslov. — „Sanctificetur nomen tuum," 3 gl. — 20 fr. v zlatu po nalogi in po namenu preč. ranjcega korarja Jan. Kerst. Novaka: „za odpuščen je grehov vsim tistim Ljubljančanom, ki pikaje z jezikom svojega narboljšega očeta ne vedo, kaj delajo." — Topliški farmani in njih dušni pastir vošijo sv. Očetu Piju IX še mnogo let in prosijo sv. blagoslova, ter pošljejo darek 26 gld. — Udje bratovšine živ. roženkranca v Sturiji prosijo blagoslova na duši in na telesu in darujejo jim 3 gl. — Od sv. Krištofa 1 gl. st. den. — Neimenovana 1 gl. sr., prosi sv. blagoslova za dar pobožnosti. — Dobre roke po g. Rozmanu 2 gl.; prosijo sv. blagoslova. — Zvesta hči sv. katol. Cerkve daruje sv. Očetu 1 terdnj. za 2 gl. star. den. Vosi jim srečo, da so doživeli 251etnico svojega višega poglavarstva; Njih sovražnikom želi pravo spoznanje; sebi pa prosi sv. blagoslova zase in za sorodo-vino, da bi vsi zamogli po sv. veri živeti in umreti.
—	Neka gospa 4 tol., t. j. 8 gld. star. den. sv. Očetu za veselo 2oletnieo. — Po g. kan. Urhu 1 gl. 10 kr. v sr. — M. S. ',, gl. v sr. — G. A. Susteršič 1 terdnj. za 2 gl. 12 kr. in ] dvajs. za 33 kr. star. den. v sr.
—	G. J. St. 3 gl. — ŽoLzničen vradnik v Lescah 2 gl.
Za m is. g. Čebula. G. J. V. iz V 2 gl. Neka devica 1 križavec za 2 gl. 12 kr. star. den.
Za g. m i s. Pirca. G. J. St. 1 gl.
Za bulgarski m i s. G. J. St. 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. —
Natiskar in založnik: Jozt'1 blazuiK v Ljubljani.