New School. Pod tem imenom je otvoril znameniti angleški pedagog dr. Cecil Reddie v Abbotsholmu 1. 1889. vzgojevalni in učni zavod po popolnoma novih načelih in nazorih. Glavna naloga mu je iz gojenca vzgojiti človeka,, ki nima samo polno glavo razne več ali manj potrebne in nepotrebne učenosti, temveč ki je tudi svoje telo razvil v lepem skladju z duševnimi silami. Harmonična izobrazba vsega Človeka je glavni smoter njegovega Tzgojevanja in poučevanja. Ker je ta šola uspevala, in še celo prav izvrstno, so ji ustanovili na Angleškem več vrstnic. Ideja je ugajala tudi Francozom, ki so jo uvedli tudi v svoji domovini, in leta 1897. je ustanovil Armin Lietz enak zavod vllsenburgu na Harcu, kateremu je čez tri leta sledil — ker je prvi postal premajhen — v Haubindi na Saksonskem drugi. Lietz je imenoval svoj zavod ^Deutsches Landerziehungsheim", katero ime je prav prikladno. Sedaj imamo razen imenovanih dveh še dva enaka zavoda z nemskim učnim jezikom, in sicer v Stolpe blizo Berlina za dekleta ter na Bodenskem jezeru v Glariseggu nSchweizerisches Landerziehungsheim", ki ga vodi znani pedagog in pisatelj dr. Viljem Frei. Vsi ti zavodi stremijo za smotrom: vzgojiti iz otrok samostalne in vsestransko razvite značaje, zdrave na dusi in telu, ki so se v zavodu naučili vse najvažnejše, kar je potreba vedeti človeku v modernib razmerah. Praktična ureditev omenjenih zavodov — v katerih so otroci od 10.—14., oziroma 16. leta — se najbolj razvidi, če navedem, kako prežive gojenci kak dan. Učenci vstanejo ob 6. uri (pozimi ob 7.). Takoj se ogrnejo v rjuhe in hite v bližnjo reko ali v bližnje jezero kopat se. Po skopanju naredijo nekaj telesnih vaj, se oblečejo — obleko in obutev morajo snažiti sami — posteljejo postelj ter pospravijo po spalnicah. Obleka je oblapna in preprosta. Po skupnem zajtrku ob 7. uri se zberejo k pouku, ki traja do 11. ure. Med tričetrt ure pouka je ena četrt odmora. Učna smer je ista kakor na srednjih šolah iste dežele, pač pa se metoda močno razlikuje od navadne. Poačuje se večinoma pod milim nebom, zlasti realije, in se na iste naslanja tudi jezikovai pouk. V matematiki se teorija in uporaba harmonično vežeta. Rišejo se omare, mize, mostovi, vodovodi i. t. d., katere potem ueenci tudi po risbah izdelujejo. V jzemljepisju se v prvi vrsti obravnava domovina s posebnim ozirom na fizikalne razmere in obenem zgodovinski razvoj iste. V tem smislu se poučujejo tudi ostali pvedmeti. Po pouku je od 11.—12. ure prosto, v katerem času stori vsak, kar hoče. Ob 12. je skupno, dobro in obilo kosilo, pa brez vina ali piva. Nato se učenci in učitelji ob godbi,. petju ali čitanju še nekaj časa pozabavajo. Popoldan je namenjen telesnemu delu. Vsi se preoblečejo v kratke hlače, sveater in saudale ter se podajo pod milo nebo. Glede na letne čase so opravila razna. Izkopavajo krompir ali spravljajo mrvo; ta dela na vrtu, drugi pri hlevih, tretji popravlja pri vodi jez, zopet oni oskrbuje sadno drevje i. t. d. V delavnicah izdelujejo omare, stole in drugo v zavodu potrebna opravo. Nekateri se vadijo v godbi, v tem ko drugi strežejo živini. Vsak se loti onega dela, ki ga veseli. Po dveurnem, oziroma triurnem napornem delu je enourni odpočitek. Po popoldanki dela vsak sam zase svojo nalogo ali se uči lekcijo za drugi dan. Proti večeru se igra lawn-tennia ali kaka druga igra ter se telovadi. Po večerji se zberejo ucitelji in učenci k debatiranju čez to ali ono zadevo, pri katerem ima vsak svobodno besedo, in velja učenec ravno toliko kot nčitelj. Preden gredo k počitku, porabijo še nekaj minut za večerno pobožnost. čitajo kaj iz sv. pisma ali iz druge enakovredne knjige, pojejo kak psalm ali kako drugo pobožno pesem. Večkrat priredijo skupne manjše izlece, vsako leto pa tudi kak večji izlet peš ali na kolesu, in sicer v tuje pokrajine. Tako so iz Ilsenburga 1. 1899. trije učitelji in 12 učencev kolesarili pet tednov po Angleškem, leta 1900. pa so izleteli ravnotako na Francosko. Letos so Haubindovci na potovanju na Norveskem pod vodstvom dr. Lietza, kakor mi je ravnokar pisal g. Klostermann. Vrnili so se okokv 15. avgusta. Zavodi ao na kmetih v primerno lepih in zdravih krajih, v bližini reke ali jezera. Šola ima veliko posestvo z. njivami, vrti, gozdovi i. t. d. Vsa dela opravljajo učitelji in učenci, ki tvorijo šolsko občino. Zanimivo bi bilo, poročati še o marsičem glede teb inštitutov, pa ker jih sedaj poznam le iz knjig in spisov, naj to za sedaj zadostuje. Ako sem kateremu izmed tovarišev zbudil zanimanje za te zavode, ga opozarjam na sledeče knjige: nLanderziehungsb.eimeu spisal W. Frei m W. Zuberbiihler (zaloga Albert Muller, Ziirich 1901), nLanderziehungsheime". Darstellung und Kritik einer modemen Reformschule von Dr. W. Frei (zaloga Jnlij Klinkhardt, Leipzig 1902), zlasti pa letna poročila, spisana od Lietza^ ki jih je založil Ferd. Diimmler v Berlinu. Upam, da bodem čez nekaj mesecev tudi iz lastnega opazovanja lahko poročal o nNew School". Ign. Sijdnec.