TEKSTILEC
GLASILO DELOV NE GA KO LEKTIVA TEKSTILINDUS_KRANJ
Januar 1977
Leto XVIII.
US K
G
Št. 1
Resolucija o politiki izvajanja družbenega načrta občine Kranj za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977
Izvršni svet Skupščine občine Kranj je na seji 11. januarja razpravljal in sprejel osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Kranj za obdobje od leta 1976 — 1980 v letu 1977 s tem, da se posreduje vsem temeljnim nosilcem družbenega načrtovanja, TOZD, SIS in KS v obravnavo. Obravnava bo potekala do 28. februarja letos. Po končani razpravi bo Izvršni svet zbral vse predloge in pripombe ter jih v okviru objektivnih možnosti skušal upoštevati pri oblikovanju predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta za navedeno obdobje v letu 1977 ter takega ponovno predložili vsem trem zborom skupščine v dokončno potrditev.
Iz osnutka resolucije povzemamo »oceno izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine Kranj v letu 1976«, ki se nanaša na GOSPODARSTVO:
V letu 1976 je bil uveljavljen nov zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka ter zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Oba zakona sta skupaj s spremljajočimi spremembami predpisov, ki so se uveljavljale ob polletnem in devetmesečnem obračunu, bistveno vplivali na finančne rezultate ter na njihovo primerljivost z lanskoletnimi rezultati. Poleg tega so se spremenili tudi tržni pogoji — ponudba in povpraševanje, ki so tudi močno vplivali na finančne rezultate v posameznih delovnih organizacijah. Zmanjšanje povpraševanje, ki so tudi močno vplivali na finančne rezultate v posameznih delovnih organizacijah. Zmanjšanje povpraševanja v prvi polovici leta 1976 je v veliki meri posledica slabe prilagodljivosti posameznih subjektov gospodarjenja novim predpsom. Poseben problem je predstavljalo povezovanje med proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami. Zaradi uveljavljanja zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je prišlo v posameznih trgovskih delovnih organizacijah do občutnega zmanjšanja obratnih sredstev, kar je vplivalo na založenost v prodajalnah. Zmanjšanje prometa med proizvodnimi in tegovskimi delovnimi organizacijami je v veliki meri tudi posledica nezadovoljivega povezovanja med proizvodnjo in trgovino ter združevanja dela in sredstev v okviru dohodkovnih celot in delitve rizi-kov. Vertikalno povezovanje in združevanje dela in sredstev ter s tem primernejša delitev dohodka v celoti še ni bila realizirana, je pa ključna rešitev nastalih neskladij.
Ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru republike za poživitev prodaje, predvsem z dodatnim zviševanjem potrošniških kreditov, ki so bili sprejeti šele v začetku druge polovice leta, ne bodo mogli v celoti nadomestiti do konca
leta zmanjšane prodaje v prvi polovici leta. Vendar se po oceni gospodarstva zaloge gotovih proizvodov pri proizvajalcih še posebno v zadnjem kvartalu bistveno zmanjšujejo.
Novi zakon in spremenjeni predpisi so vnesli v gospodarstvo bistveno večjo finančno disciplino ter istočasno tudi izboljšali likvidnost gospodarstva, kar bo skupaj s stabilizacijskimi ukrepi posameznih nosilcev gospodarjenja sigurno pozitivno vplivalo na gospodarjenje v srednjeročnem obdobju. Že v srednjeročnih dokumentih, je bilo predvideno, da bo gospodarska rast v prvih letih nekoliko nižja od srednjeročnega poprečja. Vsa ta dejstva so vplivala, da na osnovi ocene, finančni rezultati kranjskega gospodarstva niso v okviru pričakovanj. Istočasno pa novi zakoni in predpisi praktično tudi onemogočajo primerjavo ocenjenih finančnih rezultatov za leto 1976 z realiziranimi v lanskem letu.
V letu 1976 so v delovnih organizacijah tekle široke razprave o osnutku zakona o združenem delu. Na teh razpravah so se izoblikovale pripombe in dodatni predlogi, ki so bili posredovani neposredno sestavljalcem. Istočasno z razpravo o osnutku zakona o združenem delu so se obravnavale tudi kritične analize samoupravne organiziranosti in delovanja v posameznih delovnih organizacijah, kakor tudi analize ekonomskih odnosov v primerjavi z osnutkom zakona. V sedemmesečnem obdobju javnih razprav so v posameznih delovnih organizacijah izvedli vrsto sprememb ter dopolnitev na področju samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov, tako, da je s sprejetjem zakona v mesecu novembru ustvarjena dobra osnova za nadaljnje dogovarjanje in razčiščevanje v smislu novega zakona.
Poseben problem pri ocenjevanju gospodarskih gibanj v letu 1976 pred-
stavlja dejstvo, da še do danes ni v okviru republike izdelana enotna metodologija za spremljanje izvajanja srednjeročnega načrta na osnovi realnih kazalcev.
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva se bo po oceni realno povečal za 2 do 3 %. Istočasno se bo industrijska proizvodnja povečala za 3 do 3,5 °/o ter kmetij ska proizvodnja 2,5 do 3 %. Industrijska proizvodnja v celoti ni bila realizirana z odgovarjajočo rastjo družbenega proizvoda predvsem zaradi povečanega izvoza, razlike med izvoznimi in domačimi cenami so vplivale na nižjo rast družbenega proizvoda.
Realna rast dohodka bo po predvidevanjih v letu 1976 znašala približno 2 % v primerjavi z letom 1975. Taka realna rast dohodka v posameznih organizacijah združenega dela ne bo zadoščala za pokritje celotnih dogovorjenih družbenih obveznosti iz dohodka. Ocena delitve dohodka po strukturi bo v letu 1976 manj ugodna, kakor je bila v lanskem letu. Posamezne postavke iz delitve dohodka bodo hitreje naraščale, kakor dohodek sam, kar bo vplivalo na bistveno zmanjšanje ostanka dohodka delovnih organizacij in s tem tudi na njihovo reproduktivno sposobnost.
Zaposlovanje novih delavcev se bo na področju občine povečalo za 1 %, kar pomeni pri doseženi stopnji rasti družbenega proizvoda 1 do 1,5 % povečano družbeno produktivnost. Glede na dejstvo, da se bodo realni neto osebni dohodki predvidoma povečali za približno 3 %, lahko ugotovimo, da so delovne organizacije hitreje zviševale osebne dohodke, kakor pa bi jih lahko V okvirih dejanskih možnosti.
Družbeno dogovorjene obveznosti bodo po oceni tudi hitreje naraščale, kakor dohodek, kar je v veliki meri posledica še ne dovolj dodelanih dogovorov obveznosti delovnih organizacij v okviru novih pogojev ustvarjanja in delitve dohodka. Akontacije, obračunane v letu 1975, so bile izdelane na osnovi rezultatov gospodarjenja v letu 1975. Predviden je sicer proračun teh obveznosti na osnovi zaključnih računov, ki bo vplival na finančne rezultate plačevanja.
Zunanjetrgovinska menjava kranjskega gospodarstva bo po oceni presegla načrtrova-ne naloge. Izvoz se bo predvidoma povečal za 6,0 % v primerjavi z lanskoletno realizacijo, z družbenim načrtom pa je bilo predvideno 5 % povečanje. Istočasno se bo uvoz
povečal za 0,8 % v primerjavi z uvozom v letu 1975, bo pa prekoračil načrtovano zmanjšanje za 6 %. Kljub temu se bo pokrivanje uvoza z izvozom bistveno popravilo, saj bo znašala 86,4 %. Taka gibanja izvoza in uvoza so posledica prizadevanj gospodarstva za izravnavo zunanjetrgovinske bilance, racionalnega nadomeščanja uvoženih surovin in reprodukcijskih materialov z domačimi ter ne nazadnje tudi od situacije na domačem tržišču.
Istočasno sc je v skladu s srednjeročnimi predvidevanji popravila tudi regionalna struktura izvoza in uvoza. Delež uvoza v zahodne države se je v letu 1976 znižal na
51,3	%, medtem ko je isti delež v letu 1975 znašal 60,1 %. Povečal pa se je izvoz v države v razvoju in to od 1,9 % v letu 1975 na 15,9 v letu 1976, izvoz v vzhodne države pa se je znižal od 36,0 % v letu 1975 na 32,8 %.
Uvoz iz zahodnih držav se je znižal v letu 1976 na 66,9 % od 73,7 % v letu 1975, delež uvoza iz vzhodnih držav se je zvišal od 11,5 % na 18,4 %, delež uvoza iz nerazvitih držav je ostal praktično nespremenjen, saj je delež znašal leta 1975 14,8 %, leta 1976 pa 14,7 %.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Del razstavnega prostora na letošnjem sejmu MODA ’77 v Ljubljani. Aranžma našega paviljona je uredil ing. arhitekt Janez Suhadolc
Predavanje o novosprejelem zakonu o združenem delu
20. januarja je bilo v sejni sobi delavskega sveta organizirano predavanje o novosprejetem ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU. Predavanje je vodil tovariš Franc Šifkovič, dipl. oec., ki je pojasnjeval in obrazložil glavne novosti, ki jih prinaša omenjeni zakon, kakor tudi naloge, ki nas čakajo na tem področju. Predavanje je bilo organizirano v okviru izobraževalnega programa sveta ZK za leto 1977 in so se ga naši komunisti v polnem številu tudi udeležili, poleg njih pa tudi nosilci funkcij družbeno političnih organizacij in vodstveni kader.
Sestanek je otvoril sekretar sveta ZK Peter Jeko-vec. Ker je bil študijski sestanek ravno na dan, ko smo bili vsi pretreseni nad žalostno novico, da je tragično preminul predsednik Zveznega Izvršnega sveta tovariš Demal Bijedič, njegova soproga in spremstvo, je tovariš Peter Jekovec v kratkih besedah najprej obudil spomin na lik in osebnost velilkega revolucionarja in zglednega komunista tovariša Demala Bi-jediča. Zatem so vsi navzoči z enominutnim molkom počastili spomin na tovariša Đemala Bijediča in na vse, katere je z njim doletela tragična usoda.
R. S.
Letna konferenca gasilcev
Dne 29. 1. 1977 so gasilci naše tovarne na svoji letni konferenci gasilskega društva obravnavali dosedanje delo v preteklem letu in sprejeli bodoče naloge za leto 1977.
Letne konference se je udeležilo precejšnje število članov društva. Vabilu so se odzvali predsednik občinske zveze tov. Košnjek Franc, glavni poveljnik tov. Ravnikar Miro, zastopnik Zavoda za požarno in tehnično službo tov. Lukež Franc, nadalje za-
stopnik industrijskega gasilskega društva tovarne Sava, Iskra, prostovoljnega gasilskega društva Stražišče in Breg ob Savi.
Od predstavnikov podjetja so se konference udeležili: glavni direktor Hočevar ing. Franc, sekretar ZK tov. Jekovec Peter in obratovodji TOZD tov. Nikolič Luka, Hladnik Janez in drugi.
Vsi ti predstavniki, ki so se udeležili letne konference, so na nas gasilce napravili dober
Predsedstvo konference
vtis, saj so s tem dokazali, da se resno zanimajo za delo gasilcev in požarno varnost v podjetju.
Iz poročil in razprave povzemamo nekaj sklepov, ki so bili sprejeti na letni konferenci:
1.	Izvesti 48 vaj, in sicer 20 mokrih vaj in 28 suhih vaj. Vaje se bodo vršile na terenu in po obratih ter s sosednimi društvi.
2.	Organizirati predavanja o preventivni požarni varnosti in gašenju začetnih požarov za člane kolektiva po TOZD.
3.	Vključiti v gasilsko društvo čim več mladih, strokovnega kadra in tudi ženske ter jih usposobiti.
4.	Izvajati preventivno požarno varnostno službo po obratih in opozarjati na vse pomanjkljivosti, ki so v nasprotju s predpisi o požarni varnosti. To je naloga vseh članov IGD društva, strokovnega kadra in članov kolektiva.
5.	Sodelovati pri elementarnih nesrečah za preprečevanje
nesreč in materialne škode in v okviru civilne zaščite.
Če bomo zgoraj navedene naloge, ki so bile sprejete na občnem zboru, uspešno izvršili, bomo izpolnili samo svojo dolžnost, ki jo ima vsak član gasilskega društva in vsi zaposleni delavci v TOZD, da čuvamo tovarno, šffoje in material preb požari, da ne pride do večjega požara in
materialne škode, kar je za vse nas osnovna naloga.
Na letni konferenci je društvo prejelo pohvalo za uspešno delo v letu 1976. To pa nas ne sme zadovoljiti, češ da smo vse naredili. Tudi v letu 1977 bomo morali s prizadevanjem nadaljevati naše delo za splošno korist delovnega kolektiva.
Ivan Alič
Udeleženci gasilske konference
Dražgoše - simbol boja in trajen spomin
Vsakoletna, že tradicionalna spominska svečanost v partizanskih Dražgošah, je bila v nedeljo, 9. januarja še posebno svečana. Posvečena je bila 35-obletnici legendarne dražgoške bitke, 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ ter njegovi 85. letnici rojstva.
Med udeleženci spominske svečanosti, katerih je bilo več kot 5.000, so bili tudi ugledni gosti družbeno - političnega življenja: Stane Dolanc, Miha Marinko, Rudolf Hribernik, Franc Tavčar-Rok, in še nekateri. Steze partizanske Jelovice so letos že dvajsetič zapored ponovno oživele, saj so se nekdanji borci Cankarjevega bataljona, enote teritorialne obrambe in milice, pripadniki JLA, taborniki, številni udeleženci NOV, kakor tudi smučarji — tekmovalci, ponovno podali po poteh, ki so preko zasnežene Jelovice in škofjeloških hribov vodile v Dražgoše.
Gorenjska vstaja in boj v Dražgošah sta v zavesti ljudstva ostala kot eden najpomembnejših vojnih dogodkov, kar je pokazala tudi nedeljska svečanost. Iz leta v leto se te svečanosti udeležuje vse več mladine, ki vztrajno koraka po stezah svojih očetov in mater. Zgodovina, katero je s svojim bojem pisal Cankarjev bataljon v Dražgošah, ne more in ne sme biti nikoli pozabljena, saj je bilo v tisti hudi zimi preveč gorja, ki ga danes, po tolikih letih, ni moč opisati z besedami. Dražgoše so bile, januarja 1942. leta popolnoma požgane, v februarju istega leta pa je okupator poslal v Dražgoše še poseben minerski vod, ki je Dražgoše miniral in jih zravnal z zemljo. Prebivalstvo je večinoma odšlo v partizanske enote. 11. januarja je nemška soldate-ska po požganih hišah našla še nekaj prebivalcev in jih istega dne ustrelila. 81 ljudi je bilo odganih v Št. Vid nad
Ljubljano, tako da so Dražgoše ostale praktično brez življenja.
Dražgoški obrambni boj, bojevan v pravi moskovski zimi in sploh vstaja na Gorenjskem, sta imela velike politične posledice.
Razbili so se načrti okupatorskih oblasti, da bi Gorenjska in Štajerska postali del nemškega Rajha. V vseh drugih deželah, ki jih je nacistična oblast v Berlinu priključila Rajhu, ni namreč nikjer prišlo do uporniških gibanj in akcij. Šefa civilne uprave za Gorenjsko in Štajersko, ki sta imela nalogo, storiti vse, da bi deželi postali čimprej godni za priključitev, sta v Berlin lahko poročala le o tem, da se je po vsej Sloveniji razplamtela uporniška borba in da vse izgleda, da do pomiritve ne bo prišlo, priključitev so morali odložiti, kajti ambicije, ki jih je imel Hitler, je preprečilo skoraj
(Nadaljevanje s 1. strani)
Investicije v osnovna sredstva kranjskega gospodarstva na območju občine bodo v primerjavi s predvidevanji za leto 1976 večje za 12,9 % in bodo po oceni znašale 408,7 milijonov dinarjev, nadaljnjih
74.4	milijona dinarjev pa bo investiranih izven območja občine. Na območju občine
62.5	% sredstev porabljenih za nakup opreme, 34,0 % za novogradnje in 2,6 % za nakup zemljišč in drugo. Po virih je bilo 61,6 % lastnih sredstev in
38,4	% kreditov. Tako razmerje je tudi ugodnejše, kakor
goloroko ljudstvo pod genijal-nim vodstvom tovariša Tita in KPJ.
Dražgoše so danes spet Dražgoše, kljub strahoti, ki so jo doživele med vojno. V njih spet cvete življenje, spomini pa bodo ostali in živeli, dokler bo živelo slovensko ljudstvo.
M. K.
V «ID
glasilu!
je bilo predvideno z družbenim načrtom.
Po panogah je bilo v občini Kranj investiranih: industrija 269 milijonov din, od tega je Iskra investirala 36,6 milijonov, Sava 87 milijonov, Planika 17 milijonov, Ikos 14 milijonov, Gorenjski tisk 9 milijonov, Exoterm 6 milijonov, Tekstilindus 48,5 milijonov, Elektro Kranj 18 milijonov, ostali 33 milijonov dinarjev. Kmetijstvo 21 milijonov, gozdarstvo 11 milijonov, gradbeništvo 12 milijonov, promet 56 milijonov, trgovina 14 milijonov, gostinstvo 3 milijone, obrt 14 milijonov in komunala 9 milijonov din.
Resolucijo o politiki izvaianja družbenega načrta občine Kranj v letu 1977
Sklepi političnega aktiva TOZD Plemenitilnica
Borba za kvaliteto - naša prva naloga
Skupina razstavljenih tkanin Tekstiiindusa z. grafičnimi dese-ni v aktualnih rdeče-črnih barvah
Politični aktiv TOZD Pleme-nitilnica je imel v petek,
4.	2.1977 izredno sejo, razširjeno na člane obratovodstva, ki niso člani OO ZK in predstavnike sindikalne organizacije. Politični aktiv je ugotovil, da TOZD Plemenitilnica mora nekatere slabosti na področju realizacije plana, rokov, asortimana in doseganja začrtane kvalitete odpraviti nemudoma, če hočemo, da bo celotno podjetje poslovalo v normalnih okvirjih. Ugotovljeno je bilo, da nekateri posamezniki v obratu rušijo začrtan red in disciplino, žal so taki tudi med strokovnim kadrom, zato bo potrebno le-te poiskati in jih sankcionirati v skladu z obstoječimi samoupravnimi sporazumi. Ugotovljeno je bilo, da si ne moremo dovoliti, da bi zaradi izigravanja posameznika bili ogroženi dosedanji uspehi TOZD Pleme-nitilnice in končno tudi podjetja.
Sekretariat OO ZK je na podlagi ugotovitev in razpra-
Sprehod
Kaj je prinesel novega sejem Moda 77 v Ljubljani?
Čeprav bi lahko rekli, da se prava zima še ni pričela, je ljubljanski sejem mode razgrnil v široki izbiri takorekoč vse od čevljev do pokrival. Vendar nas izkušnje učijo, da vseh lepih razstavljenih reči ne bo po trgovinah, saj se nam po večini izložbenih oken ponuja demodirano blago, razen redkih izjem.
Tako kot so bile na beograjskem sejmu prav pletenine naravnost čudovite, so tudi na ljubljanskem sejmu zavzemale prvo mesto. Imamo celo vrsto renomiranih tovarn, ki pripravijo kolekcije modemih krojev in barv. Tudi moški bodo celo kravate lahko izbirali med pleteninami.
Aktualna barvna paleta se mi zdi kot nalašč za pletenine
ve na političnem aktivu izdelal sklepe in smernice za bodoče delo, ki se jih morajo držati vsi zaposleni v TOZD, posebno pa še strokovni kader, ki je osebno odgovoren za realizacijo sklepov in sicer:
—	izdelava sanacijskega programa TOZD Plemenitilnica s konkretnimi zadolžitvami;
—	poostrena kontrola pretoka blaga skozi proizvodnjo. Vse napake je potrebno nemudoma registrirati, tako proizvodnjo ustaviti in ugotoviti vzroke napak. Skratka, kontrola kvalitete dela je naloga vsakega posameznika na delovnem mestu, posebno pa še vodij oddelkov in mojstrov;
—	poostriti tehnološko in delovno disciplino na vseh področjih, posebno pa še pri odgovornih delavcih v TOZD;
—	izhodi iz podjetja za člane TOZD so dovoljeni le za nujne službene zadeve, prepovedujejo se za privatne potrebe;
— začenja se pri beli, nadaljuje pri umazano belih naravnih tonih raznih vlaken, peščenih barvah, kamelje dlake, rjastih tonih, rdečkasto rjavih do raznih temno rjavih barv.
Prav omenjene barve v medsebojni kombinaciji dajejo modelom še posebno elegantno noto. Pletenje daje velikokrat vtis ročnega dela, ali pa tudi ne, vendar so to že butični unikati. Izstopala med pleteninami je Almira s šokantno kolekcijo pletenin za mlade v živi barvni paleti, ki je poleg umirjeno elegantnih barv tudi med vodilnimi v trendih.
Kot noviteta se je pojavil takoimenovani »Safari Look«, to je posrečena inspiracija afriške karavanske uniforme
— vodja TOZD ima vsa pooblastila, da se poslužuje vseh sankcij, ki jih predvidevajo samoupravni sporazumi v primerih neizvajanja sklepov političnega aktiva.
To je le nekaj sklepov političnega aktiva; podrobnejša navodila vsebuje sanacijski program, ki točno opredeljuje posamezne naloge s konkretnimi zadolžitvami.
Iz ugotovitev političnega aktiva in sanacijskega programa ter začrtanih nalog je razvidno, da bomo morali takoj pričeti z bistveno boljšim delom kot dosedaj, če bomo hoteli biti konkurenčni na domačem in tujem tržišču, hkrati pa bomo morali pomesti z vsemi tistimi nezdravimi elementi, ki onemogočajo oz. zavirajo boljše gospodarjenje in kvalitetnejše delo. Ne moremo si dovoliti, da bi zaradi izigravanja sklepov vseh mogočih organov na ravni TOZD in podjetje bil ogrožen celotni kolektiv.
A. C.
v značilnih zeleno-rjavih tonih in bo vsekakor prijetna sprememba za mlade. Ta novost bo verjetno začela spodrivati blue Jeans, čeprav je postal že narodna nošnja. Omenjeni safarski stil je zelo originalno predstavil modni salon iz Velenja, kar z živimi modeli v džipu na puščavskem pesku.
Tudi Konus iz Slovenskih konjič se je predstavil z zelo lepo in široko kolekcijo usnjenih izdelkov v zelo modni rdečkasto-rjavi barvi.
Zelo lepi in privlačni so bili izdelki — plašči in kompleti od Ideala iz Nove Gorice in Kroja iz Škofje Loke, v svetlih naravnih barvah.
Tudi čevlji in posebno še škornji niso prav nič zaostajali za istalijanskimi, ne po modernih oblikah, ne po barvah.
Konfekcija Beti iz Metlike je pripravila zelo originalno kolekcijo spalnih srajc v črni barvi z živobarvnimi obrobami.
Prebold še vedno intenzivno razvija Blue Jeans, z raznimi rafiniranimi tiski.
Tekstina iz Ajdovščine je pokazala lepo in elegantno umirjeno kolekcijo temnih in zaprtih barv, desensko usmerjeno na italijansko modo.
Mi smo se odločili za grafične in folklorne desene. Na letošnjem vzorčnem sejmu maja v Frankfurtu je bil prav ta desenski žanr med najbolj vidnimi. Deloval je desensko in barvno sveže ter privlačno, pa tudi izvedba je možna v kratkem času. Zmotno je namreč mnenje, da so moder-
ni deserti le v določenem žanru. Desenski asortiman je zelo širok in se razvija v svojih specifičnih barvah. Zato sem mnenja, da je bil tudi naš paviljon na nivoju, kot ga diktirajo modni tokovi.
če omenim še modne revije, je bila popoldanska uporabno elegantna, večerna pa skupek raznih fantazijskih modelov, živahno razigranih za popoldan in elegantnih za večer. Izdelovalci metraže so pač želeli pokazati uporabnost svojih proizvodov.
Lahko bi še naštevala, veliko je bilo lepega in bolj kvalitetnega kot prejšnja leta, oziroma na višjem nivoju na-splošno. Želeti je le, da res ne bi ostalo le pri razstavnih eksponatih.	MaK
Skupina desenov z modernimi folklornimi motivi, primernimi za poletne obleke
po sejmu »MODA ’77«
Spremembe pri povračilu prevoznih stroškov
Odbor za koordinacijo nagrajevanja je na 9. seji dne 7. februarja 1977 potrdil osnutek Pravilnika o povračilu prevoznih stroškov na delo, katerega bo predložil na prvo naslednjo sejo delavskega sveta podjetja v dokončno potrditev. Osnutek pravilnika objavljamo v celoti.
Na podlagi člena 100 Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj je delavski svet na seji dne
sprejel naslednje prečiščeno besedilo
Pravilnika o povračilu prevoznih stroškov
1.	člen
Ta pravilnik določa za vse delavce TOZD in DS skupne službe v sestavu delovne organizacije pogoje in način povračila prevoznih stroškov.
2.	člen
Pravico do delnega povračila prevoznih stroškov imajo delavci, ki stanujejo od delovne organizacije v oddaljenosti najmanj 3 km in do največ 25 km, če se vozijo na delo in z dela z javnim ali lastnim motornim prevoznim sredstvom.
3.	člen
Delavci, ki stanujejo od delovne organizacije v oddaljenosti do 3 km, nimajo pravice do povračila prevoznih stroškov, če se vozijo na delo ali z dela. Ti kraji so mesto Kranj z naslednjimi naselji: Struževo, Zlato polje, Vodo-
vodni stolp, Očane, stara Ru-pa pri Očanah, Primskovo, Klanec, Huje, Planina, čirče, Orehek, Stražišče, Gorenja Sava, Rakovica in Šmarjetna gora.
4.	člen
Delavci imajo pravico do povračila prevoznih stroškov najcenejšega javnega prometnega sredstva, ki vozi na ustrezni relaciji, in sicer v višini nad 75,— dinarjev in do največje višine zneska, ki je enak vrednosti mesečne vozovnice na relaciji Kranj — Ljubljana v dotičnem mesecu (v nadaljevanju »zgornja meja«), ne glede na dejansko število opravljenih obratovalnih dni polnega mesečnega delovnega časa. Stroške, ki presegajo »zgornjo mejo« plača delavec sam.
5.	člen
Na relacijah, kjer bi se posamezni delavci sicer lahko vozili z vlakom, vendar pa zaradi dela v več izmenah, nadurnega dela, tečajev, dela v družbeno-političnih organizacijah itd., nimajo potrebnih zvez, se prizadetim lahko odobri prevoz z avtobusom. Upravičenost v teh primerih ugotavlja kadrovski sektor.
6.	člen
Čeprav imajo delavci po določilih tega pravilnika pravico le do povračila prevoznih stroškov najcenejšega prevoznega sredstva na določeni relaciji, se delavci lahko odločijo za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom, vendar imajo v tem primeru pravico do povračila prevoznih stroškov le za najcenej še prevozno sredstvo.
7.	člen
Delavci lahko uporabljajo za prevoz na delo in z dela tudi lastna motorna prevozna sredstva. V tem primeru imajo pravico do povračila prevoznih stroškov le do zneska, ki predstavlja razliko od lastnega prispevka za prevozne stroške v višini 75,— dinarjev in do višine »zgornje meje« naj cenej šega javnega prevoznega sredstva. Kot osnovo za obračun se vzame dejansko število opravljenih obratovalnih dni v mesecu.
8.	člen
Pravico do povračila prevoznih stroškov imajo tudi delavci, ki uprabljajo za prevoz na delo in z dela lastna motorna kolesa, vendar le v času od 1. aprila do 31. oktobra. Če je pristojni zdravnik
Spremembe pri povračilu...
(Nadaljevanje s 3. strani)
mnenja, da takšen prevoz tu-V tem času škodi zdravju, delavec izgubi pravico do povračila prevoznih stroškov po tem členu.
9.	člen
Za delavce, ki v teku tekočega leta začasno prenehajo uporabljati svoja prevozna sredstva za prevoz na delo in z dela, se ne naroča mesečnih vozovnic, ampak se jim v tem času obračunava povračilo prevoznih stroškov po določilu 7. člena tega pravilnika.
10.	člen
Delovna organizacija oziroma TOZD praviloma vrača stroške prevoza na delo in z dela tako, da kadrovski sektor nabavi mesečne vozovnice, prispevek delavca pa knji-
govodstvo osebnih dohodkov odtegne pri obračunu mesečnega osebnega dohodka na podlagi naloga kadrovskega sektorja.
Stroški za prevoz na delo in z dela z vlakom se obračunavajo na osnovi potrdila o plačani mesečni vozovnici, ki ga izda pristojna železniška postaja.	y
Obračun prevoznih stroškov na delo in z dela delavcem, ki dnevno plačujejo avtobus ali pa se vozijo z lastnimi prevoznimi motornimi sredstvi, izdela kadrovski sektor na osnovi dejansko opravljenih obratovalnih dni v mesecu. Razlika se delavcu povrne ob izplačilu mesečnega osebnega dohodka za pretekli mesec.
Zaradi upravičenosti povračila prevoznih stroškov in knjigovodske dokumentacije lahko podjetje v vsakem primeru zahteva potrdilo o stalnem bivališču, dnevne ali mesečne vozovnice in druga dokazila.
11.	člen
Nabavljene mesečne vozovnice, ki se v dotičnem mesecu iz karkšnegakoli razloga ne bodo koristile, se morajo najkasneje do 2. v mesecu vrniti v kadrovski sektor. V nasprotnem primeru plača celotne stroške delavec sam oziroma oseba, ki vozovnice ni pravočasna oddala.
Delavec, ki bo v naslednjem mesecu koristil 7 in več obratovalnih dni dopusta, je
dolžan zaradi znižanja stroškov mesečno vozovnico odpovedati ali pa jo vrniti v kadrovski sektor najkasneje do 2. v mesecu, za katerega je nabavljena.
Če je delavec v bolniškem staležu in mu pristojni zdravnik obratne ambulante ni odredil, da mora dnevno prihajati v obratno ambulanto ali v zdravstveni dom, mora prav tako vrniti mesečno vozovnico oziroma mu mesečna vozovnica ne pripada.
12.	člen
Delavcu, kateremu je delovna organizacija nabavila mesečno vozovnico in je v teku meseca prekinil delovno razmerje — razen v primeru upokojitve — se povrne samo sorazmerni del prevoznih stroškov nad 75,— dinarjev. Sorazmerni del stroškov se izračuna na osnovi števila
obratovalnih dni v mesecu in številom obratovalnih dni, ko je bil delavec na delu.
13.	člen
Delavcu se povrnejo potni stroški izjemoma tudi preko »zgornje meje«, če je bila leta presežena zaradi dela ob prostih dnevih preko polnega mesečnega delovnega časa.
14.	člen
Način poslovanja in obračunavanja prevoznih stroškov po tem pravilniku določi in izvaja kadrovski sektor.
15.	člen
Vsaka zloraba pravic iz tega pravilnika ima za posledico uvedbo disciplinskega in odškodninskega postopka.
16.	člen
Pravilnik začne veljati s
1.	3. 1977 dalje.
Predsednik DS: Mauser Ivan
Novoletna obdaritev upokojencev, bolnikov in vojakov
Čestitka za srečno novo leto
v bolniškem staležu, prav tako pa nismo pozabili tudi naših vojakov, ki so na odsluženju kadrovskega roka.
Od naših upokojencev, bolnikov in vojakov, smo prejeli mnogo ustmenih in pismenih zahval z željami, da bi kolektiv dosegal tudi v bodoče čim boljše uspehe. Ob tej priliki naj se vsem zahvalimo za dobre želje, našim upokojencem pa še enkrat zaželimo čim več zdravja, ob koncu leta pa spet »nasvidenje«!	R. S.
Zadnje dni starega leta smo enako kot že vrsto let nazaj, vabili v podjetje in obdarili naše upokojence. Naš kolektiv ima okoli 1.100 upokojencev in razumljivo je, da pri tako velikem številu ni mogoče, da bi pripravili našim bivšim sodelavcem bogata novoletna darila. Sicer pa menimo, da to tudi ni pomembno. Važno je, da se jih spomnimo, da imajo naši upokojence občutek, da nismo pozabili nanje. Pripravili smo jim paket blaga, tiskan koledar, poleg tega pa še vsakemu po 200 dinarjev. Našemu vabilu se je osebno odzvalo okoli 950 upokojencev, nekatere bližnje, ki zaradi bolezni niso mogli priti v podjetje, smo obiskali na domu, odaljenim pa smo darilo poslali po pošti.
Sindikalna organizacija je prav tako obdarila in obiskala ob novem letu 48 bolnih članov kolektiva, ki so že dalj časa
Včasih so ob jelki oživeli tudi spomini
Nasmejani obrazi upokojencev
Upokofenci plemenililnice I
IO in IPO sindikata TOZD Plemenitilnice — DE plemeni-tilnica I je pripravil za lanske upokojence sprejem in jih ob tej priložnosti obdaroval s skromnimi darili. Iz DE pleme-nitilnica I je preteklo leto odšlo v pokoj pet članov in sicer: Berčič Leopold, mojster barvarne, Kaplar Ana, III. pomočnik tiskarja, Zelnik Matevž, I. pomočnik tiskarja, Šket Angela, snažilka in Rnkovič Anica, tehnična evidenca (ni na sliki). IO sindikata jim želi ob odhodu v pokoj še veliko zdravja in sreče in da bi še dolgo uživali zasluženi pokoj.
A. O.
Zahvale
Predstavnikom sindikalne organizacije se naj lepše zahvaljujem za izkazano pozornost, za novoletni obisk in darilo.
Angelca Justin
Sodelavcem uprave, nabavnega odelka in skladišč, ter sindikalnemu odboru Tekstil-indusa se iskreno zahvaljujem za darila in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Obenem želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov.
Miro Strle
Sodelavcem pripravljalnic obrata II, vdevalkam, sosednjim tkalnicam, sindikatu, Zdravki in vsem se prisrčno zahvaljujem za prelepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. V novem letu pa vsem želim mnogo sreče in zadovoljstva.
Pavla Žumer
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem predilnice za lepa poklonjena darila.
Pavla Zupan
Sodelavcem in sodelavkam plemenitilnice I se naj lepše zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj.
Vsem skupaj pa želim veliko zdravja in delovnih uspehov.
Alojz Govekar
Ob odhodu v pokoj me je sindikalna organizacija TOZD plemenitilnice I obdarila z lepim darilom, za katerega se najlepše zahvaljujem. Iz srca pa se zahvaljujem tudi mojim sodelavcem za obisk in darilo.
Matevž Zelnik
Sodelavkam in sodelavcem DE plemenitilnica I, ter sindikatu se iskreno zahvaljujem za lepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v predčasno upokojitev. Vsem skupaj voščim srečno novo leto 1977, veliko zdravja, delovnih uspehov in osebne sreče.
Anica Rnkovič
Kulturno-zabavni večer v domu JNA
Mladinke in mladinci naše delovne organizacije še nadalje krepijo sodelovanje z drugimi osnovnimi organiza-
cijami ZSM, ker lahko le vsestranska medsebojna povezanost informira člane o aktivnosti njih samih na šir-
Sestri Ruža in Marija Rak sta zapeli »Na oknu glej obrazek bled«
Metka in Dragan sta povezovala kulturno zabavni program
Sekretar naše ZSM Pero Stojkovič — tokrat kot pevec pred mikrofonom
šem področju. Še posebno tesni pa so že dalj časa stiki naših mladincev z OO ZSMJ kasarne »Stane Žagar« in sicer z inženirsko enoto.
V okviru takšnih medsebojnih srečanj so v petek, 28. januarja priredili prijeten družabni večer v domu JNA, ki je bil hkrati tudi pokrovitelj. Njihov namen je bil, da se še bolj spoznajo in zbližajo med seboj, pa so zato pripravili pester kultumo-zabavni program, na katerem so oboji z glasbo, pesmijo in plesom predstavili folklorne zanimivosti iz naše domovine. Obiskovalcem, ki so povsem napolnili prireditveni prostor, so mladinci predstavili tudi nekaj iz proizvodnega programa naše delovne organizacije, kar mlade, ki se radi oblečejo »po modi«, še posebej zanima. Da bi večer ne potekel prekmalu in ker to sodi k zabavnemu večeru, so potem še zaplesali,
Prireditev je vsekakor izredno uspela in je bila samo začetek še bolj čvrstega sodelovanja med vojaki-mladinci in med našimi mladinskimi člani, kajti v načrtu imajo, kakor so v uvodnem delu programa poudarili sami, tudi drugačno sodelovanje v obliki športnih srečanj in podobnih ter drugih različnih akcij, čemur je skupni imenovalec tudi krepitev bratstva in enotnosti med mladinci vseh narodnosti.
Že v soboto drugi teden so mladinci OO ZSMS »Tekstil-indus« storili kot korak dobre medsebojne informiranosti in seznanjanja z delom z vrnitvijo obiska vojakov-mladincev inženirske enote v kasarni
»Stane Žagar«. Le-ti so jih seznanili z dejavnostjo, ki jo opravljajo predvsem izven strogih vojaških obveznosti in so si jo uredili dokaj polno, saj so njihove aktivnosti vsestranske.
S.	R.
Informiranje novozaposlenih o vlogi ZSMS v Tekstilindusu
V sami ZSMS »Tekstilin-dus« se je že dalj časa ugotavljalo, da je informiranje slaba stran našega delovanja in nujno je bilo potrebno narediti konkretne korake napredka na tem področju. Ena izmed novih oblik informiranja in seznanjanja mladih z nalogami in namenom delovanja ZSMS je informiranje novozaposlenih na uvajalnih seminarjih. Res, da je za to informiranje čas skopo odmerjen, vendar pa vseeno skušamo mlade seznaniti z vlogo in delovanjem ZSMS Tekstil-indus, kakor tudi z načinom organiziranosti same organizacije. Poskuša se jim prikazati, kako naj se aktivno vključijo v organizacijo, kakšne naloge in dolžnosti jih čakajo, kakor tudi o tem, kakšne pravice ima vsak član naše organizacije.
Seveda je to kratko predavanje samo informativnega značaja, naloga ZSMS pa je, da ne ostane samo pri tej informaciji, ampak da se te
mlade ljudi takoj vključi in angažira pri nadaljnjem delu in tudi ustrezno izobražuje za samoupravno in idejno-poli-tično delo.
J. B.
Za prijeten zaključek večera so mladi zaplesali kolo, v katerem je izžarevalo prijateljstvo, bratstvo in enotnost
Tekmovanje v namiznem tenisu
V februarju letošnjega leta je ZSMS Tekstilindus organizirala tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo ekipno, med TOZD in posamezno. Ekipe so se potegovale za prehodni pokal, katerega je lansko leto osvojila ekipa delovne skupnosti skupnih služb. Prav tako so v posamični konkurenci tekmovali za pokal ZSMS Tekstilindus.
Udeležba na tekmovanju je bila dobra, saj se je prijavilo 18 posameznikov in dve ekipi. Ekipi sta bili iz plemenitilni-ce I in delovne skupnosti skupnih služb, bilo pa bi za-željeno, da se v prihodnje prijavijo še ekipe ostalih TOZD. Med ekipama je prvo mesto zasedla plemenitilnica I v postavi: Ramovš, Šprajcar
in Rupar, druga je bila ekipa DSSS v sestavi Hlebec, Remic in Bajželj. Zmaga pleme-nitilnice 1 je bila gladka in sicer 3:0.
Posamezniki so tekmovali po izločilnem sistemu, tako da so za finalne boje ostali še štirje tekmovalci. Ti pa so se za najboljša mesta pomerili med seboj.
Rezultati finala:
Remic B. : Kostadinovski 2:0
Šprajcar	:	Ramovš	0:2
Remic B.	:	Ramovš	0:2
Šprajcar : Kostadinovski 2:0 Remic B.	:	Šprajcar	0:2
Ramovš :	Kostadinovski 2:0
Brez poraza je prvo mesto zasedel Ramovš iz plemenitil-nice I, drugi je bil Šprajcar, prav tako iz plemenitilnice I, tretji Remic Brane iz strokovnih služb in četrti Kosta-
Velik aplavz je doživela Ru-sena Dimitrova iz plemenitil-nice I
dinovski iz plemeni tilnice I.
Treba je pohvaliti dobro in borbeno igro vseh tekmovalcev, prav tako pa tudi samo organizacijo tekmovanja.
Upamo, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno, in da se ga bo udeležilo še več članov kolektiva. Še posebej pa si želimo, da bi pritegnili k sodelovanju tudi ženske.
J. B.
Zagotavljanje sredstev in delovanje ZSMS
Vse družbenopolitične organizacije za svoje delovanje potrebujejo določena finančna sredstva. Ta sredstva pritekajo na različne načine in eden izmed teh virov je tudi članarina članstva vsake organizacije. Dosedaj se je ZSMS Tekstilindus obnašala do tega vira dokaj neodgovorno, zato smo na zadnji letni konferenci ZSMS Tekstilindus sprejeli sklep, da tudi mi prispevamo
skromen delež sredstev za delovanje naše organizacije. Predlagana je bila mesečna članarina v višini 5 dinarjev, to pa bi dvakrat letno vsak član direktno prispeval od svojega osebnega dohodka. S takim načinom bi si ustvarili tudi boljše pogoje za delo in lahko organizirali mogoče več zabavnih prireditev, kakor tudi boljše usposabljali naše članstvo.
V decembru na zborih delavcev
Koncem lanskega leta smo na zborih delavcev sprejeli zelo pomemben odgovor in sicer SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OBLIKOVANJU IN KORIŠČENJU SREDSTEV SKUPNE PO RABE IN DRUGIH SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB. Omenjeni samoupravni sporazum ima 9 poglavij in ga bomo zaradi pomembnosti objavili v celoti v našem glasilu. Z ozirom na to, da je vsebina tega samoupravnega sporazuma nekoliko preobširna, ga bomo objavili v nekaj nadaljevanjih. Pripomnimo naj še, da je bil Samoupravni sporazum o oblikovanju in koriščenju sredstev skupne porabe in drugih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb vsebinsko popolnoma enak za vse TOZD-je oz. DS skupnih služb.. Na vseh zborih je bil potrjen v celoti tako kot je bil predložen, razen na zboru delavcev DS skupnih služb in zboru delavcev DE plemenitilnica I in DE gravura, na katerih je bila sprejeta in potrjena sprememba 19. člena omenjenega samoupravnega sporazuma. Pri objavi bomo v nadaljevanju posebej opozorili na omenjeno spremembo, ki pa velja le za DS skupne službe in TOZD plemenitilnico.
Na podlagi 18. čl. Statuta lavci Delovne skupnosti Skup-Tekstilne industrije »Tekstil- ne službe naslednji indus« Kranj sprejemajo de-
Samoupravni sporazum o oblikovaaju in koriščenju sredstev skupne porabe in drugih sredstev za
zadovoljevanje
I.
Splošne določbe
1.	člen
Delavci Delovne skupnosti Skupne službe (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost) v sestavi delovne organizacije Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj urejajo s tem samoupravnim sporazumom višino in način oblikovanja skupnih sredstev skupne porabe, kakor tudi skupne osnove in merila za koriščenje teh sredstev.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se ureja tudi pogoje in način oblikovanja in koriščenja ostalih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb.
3.	člen
Vsi delavci imajo glede koriščenja sredstev sklada skupne porabe in ostalih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb enake pravice in ob-
skupnih potreb
veznosti, kakor je to določeno s tem sporazumom.
Pravica delavca do koriščenja teh sredstev izhaja iz njegovih osebnih in družinskih potreb in zavisi od njegovega dela in prispevka s tekočim in minulim delom k razvoju organizacije združenega dela k povečanju skupnega družbenega dohodka.
II.
Oblikovanje sredstev skupne porabe
4.	člen
Sredstva sklada skupne porabe se oblikujejo iz namenskih deležev, dodeljenih s strani Temeljnih organizacij združenega dela Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica.
5.	člen
Delavci izločajo od brutto osebnih dohodkov 6 % kot prispevek za stanovanjsko izgradnjo, od česar se odvaja v smislu sklenjenih družbenih
dogovorov in samoupravnih sporazumov sredstva v občinski solidarnostni sklad, v sklad za izgradnjo študentskih in dijaških domov in kot posojilo oz. združevanje sredstev za stanovanjsko interesno skupnost občine. Preostali del pa ostaja delovnemu kolektivu za lastno razpolaganje in se sme uporabljati izključno le za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
6.	člen
O razporejanju sredstev za skupno porabo odločajo delavci na zboru.
7.	člen
Ostali viri za oblikovanje sredstev sklada skupne porabe so še tisti, ki izhajajo iz zakonskih predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ali ki gredo po samem značaju in vsebini v korist sklada skupne porabe.
8.	člen
Sredstva, ki se namenijo iz tekočega celotnega dohodka za financiranje skupnih potreb v breme materialnih stroškov, se v okviru zakonskih predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov določijo s splošnim aktom.
III.
Uporaba sredstev skupne porabe
9.	člen
Sredstva sklada skupne porabe se uporabljajo za naslednje potrebe delavcev:
— za gradnjo, nakup in vzdrževanje stanovanjskih hiš
in stanovanj, ki se oddajajo v najem delavcem,
—	za posojila, ki jih dobivajo delavci za gradnjo in nakup stanovanjskih hiš in stanovanj ter za rekonstrukcijo obstoječih stanovanj,
—	za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki so namenjeni za oddih in rekreacijo delavcev in njihovih družinskih članov,
—	za gradnjo in vzdrževanje objektov družbene prehrane,
—	za izgradnjo in opremo zdravstvenih objektov ter za organiziranje specialistične zdravstvene službe za potrebe delavcev,
—	za zadovoljevanje kulturnih in telesno-kulturnih potreb delavcev,
—	za delno povračilo stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z letnim dopustom (regres),
—	za denarno nadomestilo za malice delavcem v nočni izmeni,
—	za nagrade, ki jih dobijo delavci ob izpolnitvi določenega delovnega staža ter ob upokojitvi,
—	za solidarnostne pomoči,
—	za dotacije sindikalni organizaciji in drugim družbe-no-političnim in ostalim organizacijam v okviru delovne organizacije,
—	za dotacije in pomoči humanitarnim, kulturno-pro-svetnim, športnim in drugim organizacijam ter društvom izven delovne organizacije,
—	za pomoč območjem, ki jih prizadenejo težje elementarne nezgode,
—	za izvedbo potrebnih knjigovdskih odpisov,
—	za druge skupne potrebe delavcev.
10.	člen
Delavci temeljnih organizacij odstopajo Delovni skupnosti Skupne službe del sredstev sklada skupne porabe namensko za pokrivanje potreb delavcev te delovne skupnosti. Ta del sredstev se izračuna tako, da odgovarja odnosu števila vseh delavcev Delovne skupnosti Skupne službe napram skupnemu številu delavcev temeljnih organizacij Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica — ob enakih merilih in kriterijih, kot veljajo za oblikovanje teh sredstev v okviru temeljnih organizacij.
11.	člen
Sredstva skupne porabe se uporabljajo tako, kot je določeno z okvirno usmeritvijo, katero sprejmejo delavci z neposrednim odločanjem.
Pooblašča se Delavski svet, da sprejema posamezne sklepe o porabi sredstev skupne porabe v skladu s tem samoupravnim sporazumom in obstoječimi splošnimi akti.
12.	člen
Okvirna usmeritev uporabljanja sredstev skupne porabe se sprejme v začetku vsakega leta, ko je sprejet zaključni račun za prejšnje leto.
Okvirno usmeritev sprejme zbor delavcev na predlog delavskega sveta.
Okvirna usmeritev sredstev skupne porabe je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delavcev delovne skupnosti.
13.	člen
Pri priznavanju vsakršnih prejemkov iz sredstev skupne porabe se morajo upoštevati kriteriji, merila in omejitve kot so določeni v sklenjenih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
14.	člen
Upravljanje s sredstvi skupne porabe se po verja delavskemu svetu Finančni sektor v Delovni skupnosti Skupne službe pa je odgovoren za točno in ažurno vode-nej knjigovodstva ter da je delavcem možen vpogled v stanje in gibanje teh sredstev.
Osebni dohodki m december 1976
Poprečno izplačani osebni dohodek v mesecu decembru za 182 plačanih ur v organizaciji združenega dela znaša 3.532,84 dinarjev. Po delovnih enotah oz. TOZD pa je bil poprečno izplačani osebni dohodek naslednji:
Delovna enota	Znesek za dec.	Poprečni OD jan.-dec. 1976
TOZD predinica	3.202,60	3.125,21
DE tkalnica I	3.176,93	3.117,03
DE tkalnica II	3.224,28	3.167,69
TOZD tkalnica	3.204,72	3.145,80
DE plemenitilnica I	3.537,21	3.297,41
DE plemenitilnica II	3.378,53	3.282,40
DE gravura	3.887,20	3.730,74
TOZD plemenitilnica	3.534,66	3.332,72
TOZD prehrana in odd.	3.714,46	3.498,97
DS skupne službe	4.171,76	4.045,08
Najnižji izplačani osebni dohodek v mesecu decembru je znašal 2.185,90 dinarjev.
J. š.
Varstvo pri delu
Pismena izjava
V prejšnji številki »Tekstilca« smo samo v grobem opozorili na izredno pomembno zakonsko novost — na zahtevo po izdajanju treh javnih listin: pismene izjave, strokovne ocene in navodila za varno uporabo ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja delovnih naprav in priprav, tokrat pa je naš namen podrobneje navesti primere, v katerih mora projektantska ali druge OZD izdati pismeno izjavo. Pismena izjava je v zadnjem času predmet mnogih razprav in diskusij na področju varstva pri delu, kajti — kot omenjeno — gre za pomembno in obsežno zakonsko zahtevo, v kateri je bistveno to, da je treba pravočasno in od vsega začetka, ko je določen objekt, naprava, stroj, tehnološki postopek ... šele v zasnovi, poskrbeti za to, da se zagotovijo in upoštevajo predpisani in splošno priznani ukrepi, normativi in standardi, zato ne bo odveč še enkrat podrobneje razmisliti tudi o vlogi OZD »Tekstilindus« za takšne primere.
Utemeljitev navedene zakonske zahteve ni samo v enostavni zagotovitvi varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer, temveč izhaja iz načela ekonomične in smotrne uporabe denarnih in drugih sredstev za zagotovitev varnega dela, objekta, stroja, naprave, priprave, itd. Jasno je namreč, da v primeru, če zakon takšne obveznosti, ki se nanaša na projektantske in druge OZD, ne bi predpisoval, zagotovitev var-
nega delovnega okolja in varnih delovnih razmer potem, ko je določen objekt, naprava ali priprava itd. že projektirana ali celo zgrajena, postane vprašljiva. Dosedanja praksa pri tem delu je namreč pokazala, da je naknadno spreminjanje investicijske in druge dokumentacije, postopkov, nalog in opravil pri izgradnji določenega proizvodnega in drugega sredstva, zelo težko, in da je to še težje potem, ko je takšno sredstvo prešlo v obratovanje. Največkrat se je v takšnih primerih zgodilo, da je bilo določeno sredstvo deklarirano kot takšno, pri katerem ni mogoče zagotoviti varnega dela, ali pa je bila takšna zagotovitev zvezana z nesorazmernimi stroški in zamudami pri njihovem vključevanju v proizvodni proces in podobno.
V nadaljnjem besedilu navajamo konkretne primere, v katerih se mora izdati pismena izjava, ter kdo jo izda:
1.	K projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora izdati pismeno izjavo projektantska OZD, ki je izdelala projekt za novogradnjo ali rekonstrukcijo gradbenega objekta, vendar samo za projekte tistih gradbenih objektov, v katerih se bodo opravljali delovni procesi. Za delovni proces se smatra vsak proces, ki je projektiran za potrebe proizvodnje ali dela.
2.	Za pridobitev uporabnega dovoljenja ali dovoljenja za poskusno obratovanje zgrajenega ali rekonstruiranega gradbenega objekta mora iz-
Že pri risanju s svičnikom v roki lahko preprečujemo preštevilne nezgode in poškodbe delavcev pri delu, če že v načrtih upoštevamo zahteve varnosti tehnike in varstva pri delu
dati pismeno izjavo gradbena izvajalska OZD, ki je taz objekt zgradila oziroma rekonstruirala. Praviloma bo tako pismeno izjavo zahteval investitor oziroma tisti, kot pri zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Predložiti jo bo moral z ustrezno dokumentacijo k zahtevi pristojnemu upravnemu organu za tehnični pregled zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja oz. dovoljenja za poskusno obratovanje.
3.	K projektni dokumentaciji za tehnološki proces mora izdati pismeno izjavo tista OZD, ki je tako dokumentacijo izdelala. Tudi pri izdaji te pismene izjave moramo upoštevati celovitost tehnološkega procesa ali proizvodnega postopka, ki ga proučuje in spada v področje tehnološke vede in tehnologije dela.
4.	K projektni dokumentaciji delovne priprave na mehaniziran pogon, ki je namenjena za delovne procese ter k delovni napravi, ki je namenjena za uporabo v delovnem procesu, mora izdati pismeno izjavo tista projektantska, konstruktorska ali druga OZD, ki je izdelala tako projektantsko dokumentacijo. To hkrati pomeni, da je taka pismena izjava sestavni del projektantske dokumentacije in da se je mora izdelovalec točno držati. Na podlagi te pismene izjave se potem izdajajo tudi tipske pismene izjave za posamezne vrste delovnih naprav in priprav. Pri tem pa morajo biti jasni pojmi delovne priprave na mehaniziran pogon, delovni proces, delovne priprave in delovne naprave. Vsi štirje pojmi so znani in so povzeti veljavnih predpisih o varstvu pri delu. Pojem delovne priprave obsega delovno orodje in druga glavna in pomožna delovna sredstva. Pojem delovne naprave obsega razne transmisije, električne, ventilacijske naprave ter druge, ki so praviloma tudi varstvene naprave in sestavni del neke delovne priprave na mehani-
ziran pogon, ker je pismena izjava obvezna samo za delovne priprave in naprave na mehaniziran pogon, ki se bodo uporabljale v delovnem procesu.
5.	K projektni dokumentaciji za izdelavo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu mora izdati pismeno izjavo tista OZD, ki je tako projektno dokumentacijo izdelala. Izdelovalec oz. proizvajalec sredstev in opreme za osebno varstvo po taki projektni dokumentaciji pa mora izdati oz. opremiti vsako proizvedeno sredstvo ali opremo za osebno varstvo pri delu z ustrezno tipsko pismeno izjavo. Vedeti moramo, da pojem sredstva za osebno varstvo pri delu zajema varstveno obleko, obutev, varnostni pas in druga osebna varovalna sredstva, ki si jih delavec nadene med delom zaradi osebne varnosti.
6.	K uvoženim delovnim napravam in pripravam na mehaniziran pogon, ki so na-
menjene za uporabo v delovnih procesih kot tudi k uvoženim sredstvom in opremi za osebno varstvo pri delu mora izdati pismeno izjavo tista trgovinska, uvozna ali druge OZD, ki je uvozila delovno pripravo in napravo oz. sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu ali po njenem naročilu pooblaščena OZD, kot je to določeno v 5. členu. Poudariti moramo, da je pismena izjava predpisana samo za delovne naprave in priprave na mehaniziran pogon, ki so namenjene za tehnološki oz. delovni proces in za vsa sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu.
7.	K uvoženi tehnični dokumentaciji za gradbeni objekt, ki je namenjen za delovne procese, mora izdati pismeno izjavo uvoznik ali po njegovem naročilu pooblaščena OZD. Pojem tehnične dokumentacije je opredeljen in se je ravnati po 5. in 31. členu ZGO.	R. S.
Obvestilo vsem upravičencem do preživnine
Vse občane, ki imajo pravico do preživnine, opozarjamo na novost v novem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
KAJ JE PREŽIVNINA?
Preživnina je prispevek za preživljanje otrok, ki ga mora plačevati tisti roditelj, ki ne živi z otrokom skupaj. To so predvsem očetje nezakonskih otrok ali pa razvezani starši. Preživnino so pa dolžni plačevati tudi sinovi in hčere za svoje ostarele starše, če le-ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje.
S 1. 1. 1977 začne veljati nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša v 132. členu pomembno novost. Določa, da se bodo vse sodno določene preživnine povišale za toliko odstotkov, kot bo uradno ugotovljeno pvečanje življenjskih stroškov. Odločbo o novo ugotovljeni višini preživnine bo izdal pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva po uradni dolžnosti.
Pozivamo vse upravičence, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kranj, da se javijo v tajništvu Centra za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1 (stavba Skupščine občine Kranj) vsak uradni dan od 9. do 12. ure in ob sredah od 14. do 16. ure. S seboj naj prinesejo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi s plačevanjem preživnine.
Upravičenci do preživnine, ki imajo stalno bivališče v drugi občini, lahko uredijo preživnino na pristojnem centru za socialno delo oz. v strokovni službi skupnosti socialnega skrbstva svoje občine.	Center za socialno delo Kranj
Zvišan krvni pritisk
Zadnjič smo omenili, da da spadajo osebe z zvišanim krvnim pritiskom v rizične skupine za nastanek srčnega infarkta, posebno še, če se le temu pridruži še zvišan sladkor ali zvišane maščobe v krvi in slabe razvade: kajenje, prekomerna prehrana, debelost, premajhna aktivnost in seveda tudi, če so te osebe pod stalno napetostjo v službi ali doma.
To so običajno ljudje v najproduktivnejši fazi svojega življenja in nimajo časa obračati pažnje na predštadij te bolezni, ko še ni pravih simptomov, ki bi opozarjali na grozečo nevarnost.
Kdaj je krvni pritisk previsok? Zaželeno je, da se nikdar v življenju ne povzpne čez 140/90. To je mejna vrednost, ki jo je potrebno 1—2 krat letno kontrolirati. Vsak pritisk, ki ga namerimo več, kontroliramo 3 krat povrsti zato, da dobimo realno vrednost, nakar se odločimo za zdravljenje. Včasih je dovolj samo opozoriti bolnika, da je pritisk previsok. Tedaj on spremeni način življenja, uredi spanje, prehrano, zniža količino zaužite soli in vode in učinek je hiter. Slabo je le, da se stanje povrne v prvotno, če ta režim zopet zanemarimo.
Kdaj prihajajo v ordinacijo bolniki s povišanim krvnim pritiskom? Prvim se pojavljajo znaki povišanega pritiska, to so glavoboli, vrtoglavice, omotice, nesigurnost pri hoji in stoji. Druga skupina pri-
haja na merjenje pritiska zato, ker ima kak član v sorodstvu ali možgansko ali srčno kap. Tretja skupina želi meriti prisk, ker je brala v časopisih ali gledala na televiziji o tej bolezni kaj več.
Ostane samo skupina ljudi, ki ni zainteresirana za svoje stanje in niti ne misli na možnost zvišanega pritiska krvi. Kako najti te ljudi? V tem primeru je najbolje če dopušča čas v okviru običajne ordinacije izmeriti pritisk nekaj osebam, ki so prišle v ordinacijo zaradi kakega drugega problema.
Ko se po 3-kratnem merjenju pritiska odločimo, da je previsok, je nujno, da napravimo tudi laboratorijske preiskave in ugotovimo višino sladkorja in maščob v krvi. Običajno je zvišan krvni pritisk povezan tudi z visokimi vrednostmi maščob v krvi, če pa je tudi sladkor zvišan se prognoza še poslabša. Predvsem pa se moramo odločiti ali je zvišan pritisk obolenje zase ali pa predstavlja posledico ledvičnega odnosno katerega drugega obolenja. Da to ugotovimo, moramo napraviti še preiskave ledvičnih funkcij ter ostale preiskave po potrebi.
Ko se odločimo za zdravljenje, moramo v prvih dneh in tednih redno in pogosto kontrolirati pritisk, da bi se odločili za pravo dozo zdravila in seveda tudi za najuspešnejše zdravilo. Pri nekaterih trdovratnih primerih poskušamo še in še, da bi našli najboljše.
Uspešnost zdravljenja je mnogo odvisna od bolnika samega. Ce ne hodi redno na kontrole, če ne prejema redno zdravil in se ne drži predpisanega življenjskega režima je vse brezuspešno in gre svojo pot do težkih okvar srčnega, možganskega in ledvičnega ožilja, ki se konča s smrtjo ali s težkim stanjem za bolnika in okolico. Bolnik je lahko pri zdravljenju pravi čudodelnik, tako da včasih ne moremo verjeti, kako se je stanje ispremenilo na boljše. Pri vsem tem igra največjo vlogo človekova duševnost, želja po tem, da bi ostal svež in koristen sebi in okolici. Če pa je bolnik obtežen s skrbmi, s položajem, ki mu ni izhoda, tudi nima interesa za zdravljenje, saj morda ta bolezen predstavlja samo mojhen delček v masi njegovih problemov. Za takega bolnika je potrebno mnogo več razumevanja in potrpljenja, da se doseže zaželjen uspeh.
Aktivno organizirano delo na zgodnjem odkrivanju in zdravljenju zvišanega krvnega pritiska predstavlja danes pravi revolucionarni doprinos v preventivni medicini ter napredovanju zdravstvene zaščite v borbi proti epidemičnem širjenju srčnih obolenj ter obolenj ožilja nasploh.
Na merjenje krvnega pritiska (prvo ali ponovno) naj se oglasi kdor želi, v preventivno ambulanto vsak dan med 11. in 12. uro dopoldne.
(Nadaljevanje prihodnjič s podatki iz našega podjetja) dr. Mira Cepuder
Gibanje zaposlenih v letu 1976
V lanskem letu se je na novo zaposlilo v podejtju 161 delavcev, podjetje pa je zapustilo 214 delavcev.
VSTOPI:
delavcev	
TOZD Predilnica	13
TOZD Tkalnica	35
TOZD Plemenitilnica	59
TOZD Prehrana in oddih	23
DS Skupne službe	31
Skupaj	161
IZSTOPI:
delavcev	
TOZD Predilnica	24
TOZD Tkalnica	72
TOZD Plemenitilnica	47
TOZD Prehrana in oddih	26
DS Skupne službe	45
Skupaj	214
Vzroki prenehanja lastnosti delavca v združenem delu pa so bili po številu izstopov naslednji:
delavcev
—	redna odpoved	73
—	po poteku pogodbe za določen	čas	20
—	poskusni rok	6
—	starostna upokojitev	25
—	invalidska upokojitev	18
—	služenje vojaškega roka	22
—	izključitev (neopravičeni izostanki)	42
—	izključitev (zaradi kršitev delovnih	dolžnosti)	4
—	prestajanje zaporne kazni	1
—	iz zdrav, razlogov premestitev v	konf. Mladi rod 1
—	umrli	2
Skupaj :	214
Zahvale
Ob izgubi naše drage mame
MARIJE PLANINC
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nama izrekli sožalje. Posebno lepo se zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam tkalnice I in tkalnice II ter razvojnemu sektorju za darovani venec.
Žalujoča sinova Roman in Miha
TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani:	Franc Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk:	GP »Gorenjski
tisk« v Kranju. Opro, ščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Ob tragični smrti mojega ljubljenega sina
EMILA NOVAKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice I za izraze sožalja, za venec in denarno pomoč.
oče Martin z družino
Ob smrti mojega dragega
FILIPA PRETNAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem VEO II za podarjeni venec, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
sin Filip
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izraženo sožalje in poklonjeni denar za venec.
Milan Bizaj
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam adjustirnice obrata I za izraženo sožalje in poklonjeni denar za venec.
Alojzija Hribar
Ob izgubi najine drage mame
ANE HUDOVERNIK
se lepo zahvaljujeva sodelavcem obeh tkalnic za izrečeno sožalje, podarjene vence in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Mato Hudovernik in Anica Vehovec
Prišli...	odšli... prišli	... odšli
VSTOPILI V MESECU Ožek Vesna	DECEMBRU 1976 administrator prodaje	strokovne službe
Todorovič Simo	čistilec strojev	tkalnica II
Sušnik Srečko	splošni apreter	plemenitilnica I
Golob Pavla	flajerka	predilnica
Burgar Marija	previ j alka osnove	predilnica
Bregant Janez	previjalka osnove	predilnica
Bezinovič Jadranka	pomočnik v barvni kuhinji	plemenitilnica I
Stojičič Djuradj	II. pomoč, na RSS	plemenitilnica I
Trobevšek Alojz	II. pomoč, tiskarja	plemenitilnica I
Mirt Vikica	natikalka votka	tkalnica II
Tašner Franc	pomoč, v barvni kuhinji	plemenitilnica I
Bukovac David	II. pomoč, na RSS Brückner	plemenitilnica I
Trivundža Mira	čistilka strojev	tkalnica II
Šmid Zdravko	vozač predpreje	predilnica
Ravnik Jirina	prodajalka	strokovne službe
Jerič Mirko	transporter votka	tkalnica II
Rozman Martina	tkalka	tkalnica II
Radivojevič Dragan	čistilec strojev	tkalnica II
Saje Jože	vozač v adjustirnici	plemenitilnica II
Ciglar Dušan	pom. v barvni kuhinji	plemenitilnica I
IZSTOPILI V MESECU Omejec Ljudmila	DECEMBRU 1976 čistilka prostorov	prehr. in oddih
Ladan Edo	belilec I pri šir. str.	plemenitilnica II
Libar Mojca	prodajalka v IPC	strokovne službe
Vujnovič Nevenka	natikalka votka	tkalnica II
Nikolič Milinka	čistilka prostorov	tkalnica II
Dimitrov Dragan	navij, v čistilnici	predilnica
Vreš Stanislav	kuhalec tisk. barv II	plemenitilnica I
Berčič Leopold	mojster barvarne	plemenitilnica I
Hudobivnik Janez	zabojar	VES I
Jakopanec Angela	vezalka	tkalnica II
Parte Marjan	težak I	VES I
Urankar Jožefa	čistilka prostorov	prehrana in oddih
Zupan Pavla	flajerka	predilnica
Knol Jožica	vdevalka	tkalnica II
Sterle Miroslav	skladiščnik sploš. mat.	strokovne službe
Žumer Pavla	čistilka cevk	tkalnica II
čare Anton	direktor razvoj. sekt.	strokovne službe