Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3fl.j za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr. Tečaj Ljubljani v saboto 27 m ai a 1854 List 42 Od živega apna po domaćih skušnjah. To so bili dobri nasledki živega apna je s svojo razjedno močjó šoto in druge razjedljive „Novice" so unidan živo apno kot eno naj řečí razkrojilo in rastiinam v berž pripraven žívež boljših reći za kmelijstvo priporočevale. Ker pa premenilo; pa tudi s tem jim je pomagalo, ko se je većjemu delu naših kmetov gnojenje z živim ap- je v zemlji samo po sebi gasilo, da je s svojo gor nom še celo neznana reć, jim hoćemo tudi mi svoje JSIUIII OV VVll' llV£iilUiiU M \ J JMM " skušnje in ravnanje z živim apnom povedati y da prepricajo, ua iu, ivai ruiciu v a» nm na iiiigaiintuj, vjjuinuni oc pa liiuia, ua oc apuu ic uu o u- Francozkem in Nemškem že davnej tako dobro hem vremenu in pri suhi zemlji koristno rabi 9 - * « 1 • • • 1*1 • j y • . • 1 • • « i • V • * i i v • • « da to, kar kmetovavcem na Angležkem koto zemljo nekoliko ogrélo. Saj vsaki vé, da se apno po gašenju zgreje. Opomniti se pa mora, da se apno le ob su stori stori tudi nas, in da je korist zivega in da je naj boljsi, će se tako v y zemljo spravi, da apna gotova kot beli dan. Pridelki so na tacih ni ne preveč naverhi, pa tudi ne pregloboko v zemlji, emljiših, kjer zemlja že sama po sebi apna nima, ampak tako rekoč v sredi tište zemlje, do ktere ZclIIJJlSllJ , tt.jci /irujijd LC atiuia pu acui apna mimici, diiipaiv tasvu ic za polovico večji, ako se pognojé včasih z apnoia. korenine sežejo Leta i852 smo pervikrat živo apno rabili jucia iuu« ouiu pti vmiai jui »u upnu luunu ZCUllje , 00 usu gazii ^pumj, ni ou íasiiiuaui aa i/i- f'osmelioval se nam je vsak, kdor koli nas je vi- vež potrebni, prenaglo v zrak spuhté in rastlinejih 1 ti i A • t • t ^ • j v • • • a I • 8 >«*••■ Zakaj če je apno preveč verh se tisti gazi (pulii), ki so rastiinam za ži 5 apno potresati po njiv dil umno zdelo Kdor se pri nas kaj pu uji v., »sacfcmu se je to ne- ne povzijejo, zraven pa tudi premalo razpadljivih azadnje snio se pa mi smejali. reči zadenejo. — Ce je pa apno pregloboko v zemlji 5 ega loti, kar je drugod že se pa njegova moč prepozno 5 kaze, in tako apno čez in čez za dobro pot mora pravlj biti 5 da ga boj 1) u dj zasmehovali kteri celo milovali, da je tako neumen! Al to naj ne smé. ne moti nobenega umnega moža, ki hoče zboljšať selej pri- po nobenem ravnanju svojega namena popolnoma spolniti ne more. Nikdar se apno globoko podorati ne bolj limuii iiuut/iit^f* uuiu^^t* iiii/^w ^ "vvv #iMuijKjuft 11 aj uuijc JG j ivanui uju iva/Jtju ^ i^u svoje polja: kratka pamet posmehovavcev ne seže ysako tretj'e leto potresa, Jn sicer po toliko kakor skušnje kažej apno da dalj 9 kakor do tega 5 kar je pred nosom vidila oje žive dm ravno postavim, na kakih 30 mernikov emlj poversne navadno obdelane Ravnali smo takole : obsadili smo na hišnem padenega živega apna pride mlj 5 5 se vé da mernik raz vertu leho z 16 verstami z natičnim fižolom ene sorte okopati, smo je fižol toliko odrasel, da ga je bilo Apno mora biti 5 da se dá drobno raztrositi, v / m t tako z živim apnom po tresli, da je bila zemlja poverh vsa bela; druzih na zraku tako razpadeno, da je kakor moka 5 pani casa čakati, da bi na zraku razpadl Ce bolj ? 1* J/V f Vi u ' U« MV1M , v. M. u u i i" M V/ •» J , UU CJV » OU It I I\UO UpilU Ai U MlUJUV/11 V potresli. Potem smo vsih 16 vtakne, in na odločenem prostoru razloži osem verst pa m verst po navadi okopali. Samo na to smo pazili, da je naj da se vsaki kos apna za majhen čas v vodo pa ne na se je apno dobro z e m 1 j pomesalo kupe. Tako bo apno v prav kratkem y azpadlo V jeseni je bil z apnom obděláni íizol za ce ted en pred zrel, kot uni, kterega nismo apnili. To zamoremo s pričami poterditi. Da pa en teden cesar se vsaki z en par kosci lahko sam prepriča y Apno se smé, kakor je bilo že rečeno, le pri e m 1 j m pri ce apno v mokro zemlj m vremenu rabiti pride zakaj 5 ali pa, če prec na v jeseni, ko že slana dostikrat škodo delà, dosto apno dež vdari, se apno prenaglo ugasi, in tako zdá, vé vsak kmetovavec Ravno tisto leto smo tri četert orala obsadili apnjenje tekne le celo malo. Kdor hoče njivo za t apniti 5 naj jo tri dní popřed potroši z apnom s krompirjem, fižolom in koruzo (na močirju poleg in ga plitvo podorje in njivo povleče; potem še le Lip 55 J V lil • llliuiv 111 111 â»Vl VICiV ua V VI A J V» ^ M 11 ^ MU JJ1IW » V J./ V VI VIJ V * l M 1JJ 1 T U JJU f 1VVV' ^ JJVIV All Pred okopavanjem smo vse to z živim naj žito vseje in se vé < a še enkrat povleče apnom dobro potresli, potem dobro okopali in tako apno z zemljo pomesali Kaj mislite: kaj je bil následek našega le večjega truda in ceió majhnih stroškov za apno tak 9 9 emlje naj se z apnom potresaj ali gnoie 5 ktere imajo malo ali celo nič apna v sebi 2 Spozná se pa, kt apna em Ij ima malo ali celo nič v sebi, že iz rastlín, ktere na takém svetu Znano je, da je bila v jeseni leta i 852 zgodaj rade rastejo. Kjer raste resje, pir nic ru slana, posebno na močirju je bila prav huda AI d k i s 1 i c 5 nam je malo škodovala; zakaj krompir je bil dav- drugo smolnato drevj mereka, jelk 5 c nej dozorel in spravlj bil 5 fizolu in koruzi je pa kromp po sebi 5 3s en m se réž, in celo malo do popolne zrelosti manjkalo. Fižol in naj bolj d in kostanj bolje kot scer v zemlj koruza druzih gospodarj obnasajo : vse te emlj 5 dní pa tudi še pred sadili ko mi, je bilo se zeleno so ju ravno tište prav malo ali clo nič apna v sebi, in tak malo dnéh po zgorej imenovani slani je bila taka in dá vsaka stvar, v kteri so imajo m je drobci apna namesani, tečna povodinj, da je celo močirje pod vodo stalo Pa emlj kaj smo marali mi Gotovo je lastnost apnene zemlj 5 da emlj spravlj fižol in koruza sta bilaže pridelk za polovico pomnoži v pravi men poapnjena, V 9 5 stala pod vodo druzih pa večidel se na pol zelena sta tako ste slana in voda vse tako apnenju skušinj Tako kakor pri vsakem delu, je pa tud onam jjuu v uuv ^--IUAU ott oiaiu* JIJL VUUC* poškodovale, da eni še polovice dobili niso potreba, zato naj vsakd 5 svoje zemlje popolnoma ne pozna, izperva i pri dokler maj 166 hen kos, pa na već krajih, z apnom pognoji 5 da zgodo vi no zlo važne. Koliko tacih pišem, ki so za ne bo, ako je zemlja že pred dovolj apnéna, škode povestnico domačo zlatega dnarja vredne, je prišlo že terpel. J. Pajk. Zgodovinske reči i .Nekaj od Cer krtice in Loža (Konec.) Med obema krajama ostanjki st m s k tobakarjem ali štacunarjem v roke, ki so jih raztergali za zavitke! Memo gredé le omenim, da je lani blizo 50 i z vir ni h pišem, ki so jih frajzinški škofi v 16. s to-let ja nekema vradniku na Krajnskem pisali, se čisto celih prišlo v neko stacuno v Ljubljani za zavitke v drago nekoliko starih pišem na pergamenu, in pri nekem rokodelcu sem našel cel kap izvirnih spisov pot z d ( i ki je sèmtertjè s kamnjem vdelana, to je v goj- in popisov iz francozovskih časov, med kterimi so med Ložem in Metlami: na drug se tadi v se imenuje t stran proti Pivki nekteri posebno važni bili za Krajnsko, drugi za Dalta, ktera zadeva blizo ma ci jo. Serce boli člověka, ako pomisli, koliko tacega drugi Cerkniškega jezera. Ta obojna pot mora biti ostanek imenitnega papir ja so ze bukvovezi, orgljarji in tište ceste, po kteri se je blago ob rimskih časih iz Ogleja pokončali iz gole nevednosti. (Akvileje) čez Planinske hřibe (mons Ocra) memo Cer- ali Ložkega jezera (lacus Lugeus) proti Kolpi knipkega Kakor so za povestnico vsake dezele stari kamni tako imajo tuđi stare z napisi in dragi spominki važni. na Sisek (Siscia) vozilo. tej priložnosti naj se pristavi beseda, da bi ljudjé, tudi neučeni, kaj več na najdene stare v f naj si kam z P ali posod i d e na rj pogledati in jih ceniti hotli písma, ljudjé večkrat radi kaj slišij Tudi naši pisma, ako zapopadejo to aii uno imenitno reč, svojo veliko vrednost v zgodo vi nskem obziru, če tudi scer po blagu niso krajcarja vredne. Lepo tedaj prosim vse tište, ki star papir za kmečki zavitke ali kakošno drugo rabo kupujejo, naj mi domo- > bodo . ali od tari h časov; pa ako ljubno dajo vediti, če kaj tacega starega najdejo, kar bi se vsi stari spominki v nemar pušali ali pokončavali jim bo málokdo kaj povedati mog zidov najde zidar kak rezan, * bi utegnilo kako zgodovinsko vrednost imeti. Zgodovinsko Pri podiranji starih družtvo bo jim rado povernilo stroške za kupljeni papir se P kam Hrt U| I ji JA lir r . |[ đn JL *] W I I U ■ * IHi UKH ali ga jim bo izmenjalo z drugim še boljšim. . Škoda je precej ga spet v zid vtakne, ker mu ga ni potreba ob- za vsako tako stvarico, će pod zlo gré. Iz malega rase veliko! Kakor kamenček h kamenćku naredi poslopje, in kapljica h kapljici reko, tako iz malih zgodovinskih po- delovati; zakaj bi tacega kamna komu no pokazal? Tako je přišel, na priliko, pred malo časom na nekem kraji star ? grob, po tem drug kamen z napisom v nič. berkov naraša povestnica. Dr. V. F. Kinu Pri oranji ali prekopovanji zemlje se najde sèmtertjè star denár, ne samo kak sold; ako je bolj neznan denár, naj, se dá komu pogledati , morebiti je kaj več na njem ležeče Ni dolg v se y ko je někdo na Verhniki de nar s ćudnimi čerkami; prodal ga je v šali za tutko je krajcar nj dobil Kupec dol£ ne šteje kaj na ta tutko, vláni pa jo nese v Ljublj y in dobi zlatarji 4 gold y bil je namreč t ur šk k Pri pre Domače slovstvo gosp. Terstenjakovih spisih. Kar je gosp. Terstenjak do zdaj od svojega delà v „Novícah" dovino naših straní razglasil, je silno važno ne samo za zgo y temuč za celi s!ovanski narod, in njo pri ta(jj ne \q v dokazovanje naj starjih sedežev naših tu kajšnjih prednikov, temuč še v pojasnovanje njihovega kopovanji zemlje se dobijo tudi stare perstene ali steklene jn sjovanov basnoslovja. Kar se je dozdaj govo posode, staro zelezno ali bronceno orodje; vselej y ne ležeče včasih je vendar razumnemu mozu več na ujem rilo in pisalo 5 9 zakaj yy da : od nekdaj stanuje tukaj moj rod" 7 se takému od najdbe kaj ne povedalo? je bilo samo golemu domišljevanju in dozdevanju po _ v i I I A _ « 1 « • i II • _ « « 1 • « V 1 # i a • a • « l « • . V nekem kraji so našli veliko starih lone in steklenic; dobno: zdaj so prišli terdni kamneni dokazi na dan za djali so: „tukaj je bila enkrat apoteka", ter so dali vse to, smé se do tem reci zgodovinsko resníco. Kar otrokom pobiti. Nespametni niso vedili, da je bilo to se je do zdaj od basnoslovja in božanstev starih Slova msko pokop « v Stari pominki so na več * nov pisalo, se je opiralo le na spominke iz 10. in 11. straní važni; na priliko: stoletja, namreč na spise tedajšnjih keršanskih misijonar- poprejšnji sicer le kratki sostavek je vés vzet iz starih kamuov, starih pisem, in iz pripoved od starih řečí. jev 9 na nektere se ohranjene podobě, in zraven na pri G povedi prostega naroda: to je dobilo sedaj poterjenje Terstenjak veliko piše od nekdanjega stanovanja Slo- iz veliko starejih spominkov, saj iz rimskega časa. (Pri vencov v naših krajih N koga opira svoje dokaze tej besedi se sicer ne smé pozabiti, da je k temu Ko Naj več na stare rimske kamne Kraji y kjer bilo na larovo delo o S ta roi tali i nekako pot pripravilo/) Krajnskem vec na rimske starine paziti, so okoli Lj ? blj y Meng in Troj y Trebneg in Kerškeg y gat P L okoli in Vi p okoli Zat V e r h n i k e > L Kar sem opomnil od basnoslovja starih Slovanov ima svojo veljavo še za sedanje slovensko ljudstvo. Od kod namreč so vse tište prazne vere, kterih se med ave, ker skozi te njim še dan današnji dosto najde,kakor iz basnoslovja sta kraje so šle gotovo rimske ceste; pa tudi pri Loki, rih slovanskih očetov, kteri niso še le v 6. stoletji vsi Kranju in Kadoljci^ Černo mi ju in Ribni< pri Novem mestu, Metlik pri Post oj ni iu S h bi ne utegnilo prazno biti. Dostavek. Hicinger. Dostavljamo temu pozivu poziv, ki nam ga je gosp izza tatranskih gor prišli, ampak so velik del že davno davno popred tukaj stanovali. To vediti je ravno važno za podučenje našega priprostega ljudstva; zakaj ako se mu izvirek njegovega praznega mnenja pokaže, ga bo pred v nemar pustil. So tedaj Terstenjakovi spisi prevažni na dvojo stran: dr. Klun izročil, ker se v vsem vjerna z gosp. Hicin- za svet učení in za ljudstvo prosto. gerjevim Takole se glasi: Pr o š nj 9 Skušnje nas učijo, da pri nas na Krajnskem pa ravno tako tudi drugod ljudjé Po tem takem bi ne bilo napacno, ako bi se gosp Terste nj akovo razlaganje hitreje ne le med Slovani ampak tudi med Nemci razglasilo; in prav je storil nekdo ta rih pisem naj ki je lánsko leto v dunajském cerkvenem časniku na y so na dnem papirju ali na pergam P* tisto pokazal 9 samo s prekratko besedo je bilo. Naj sane, nic ne porajtajo, jih zametujejo in ko staro šaro bolje je gotovo, ako gosp. Terstenjak s celim razlaga tergajo. In vendar so take starine dostikrat d njem sam pred učeni nemški svet stopi; kdor drug bi 167 pekel madžarski bi Bil je K « V govo vidil, izdelano od Jovno spoznah njegove slovenske spise kar gladko in neutegoma v nem áko potolmačiti se prederznil, lahko bi se c namreč ti spisi tako lahko kakor francozki a romani ponernčevatiza dunajské feuilletoniste). Dru bila vendar ta, ako bi kdo po dobrem pretehtanji in bolj po večjem to, kar je brez dvoma in do dobrega doka- čanin hitro pregleda rokop kazano (da maraiktera reč se terdnejih dokazov in tu mindeluk blizo njega. Ra Kdor je Se enkrat podobo nje > na pervi hip ga bo or m Poklonivši se mu izračim pismice, ki mi ga je eden njegovih naj boljših oficirjev saboj v priporočilo dal. Kni- nu veli, naj vsedem na in tam todi poprav potřebuje, nam je gosp. pisatelj v te sobice, neprecenljivih svojih spisih sam odkritoserčno povedal) druzega pohišja v nji zun mindelukov krog in krog ki je generalu naj ljubsa, ni bilo nobenega v u po poglavitnem obsezku nemskim bravcom v po- ^vi, gospodine, ste Cek, kakor se mi piše kupnjo dal. Zoper tak početek, menim, da b'^ gosp. povzame Kničanin besedo, položivši pismice na stran Terstenjak žalega ne rekel P. H „Da, 5 slavni general! blizo zlatnega Praga doma" Ozir svetu t rt Dobro došli mi réče ter se prijazno nasmeja Eno uro pri Kničaninu. 55 Vasi rojaki so mi jako dragi. Oni so parneten in pri den narod, od kterih imamo še mnogo lepega pričakovati Eden naj glasovitiših mož sedanjega časa v Serbii Oekom je mar za vse, oni se vsega naucijo. Nevtrud je general Kničanin. Ne davnej ga je knez serbski delaj z z mitdimi in s peresom, zato za kakor je bravcem „Novic" znano, izvolil za višjega po- služijo, da se mi drugi Slovani po njih izgledih izobra V š ď veljnika serbske armade. Dobroznani pisatelj dr. S. K a p- zujemo . per ga je na svojem potovanju po južnoslavenskih de- Tako hvalo mojemu narodu izrečeno sem bil dolžau želah v Beligradu obiskal in to obiskavo takole po- poverniti s hvalo nasproti. Zacel sem tedaj, kar sem ? • j l í «n i .» (/'. ,mogel, v serbskem jeziku častiti narod junaški Serbov, Da si člověk kar naj bolj more svojo obleko lepo čigar visokovredni sin je general. Ker pa mi jezik ni gré kakega visokega gospoda obiskat, je tako gladko tekel, kakor sem želel, je bistroumni mož naštima. kadar starodavna navada menda po celem svetu. Tudi v Serbii, vselej uganil, kar sem reci hotel, in mi prijazno poma sem si mislil, mora tako biti. Napravil sem se tedaj gal z besedo naprej. prav praznično in tudi rumenih rokovic iz olikanega usnja Tako sva se marsikaj pogovariala. Koj pa, kosem nisem pozabil, ter jih vlekel kar sem naj bolj mogel čez se vsedel, mi je prinesel generalov > sluga pipo s tako so bile od velike vročine zlo zabuhle. Četer- dolgo lulo, da je mene skor odměřila. Imenuje se to- je da je to počesčenje tinko ure sem imel ž njimi opraviti, preden so se lepo bačna pipa po turški čibuk. ..Gosta počeštit vlegle po rokab. Poslednjič mi je strežaj moj se prašne sveta navada pri Serbih in Turkíh ékornjice otepel s svojim fesom (turško kapico) in od pri Serbih veliko prijetniši in micniši, ker tudi gospod nog do glave sem bil pripraven stopiti pred imenitnega postreže gosta, kakor pa pri Turkih, kjer bolj okorni možki generala. strezejo. Oe je Serb še tako reven, si prizadeva kar Ko stopim na dvor tište hiše, kjer Kničanin sta- le more počestiti gosta; če nič druzega nima, mu po-nuje. sem mislil. da kakor pri druzih generalih bota naj nudi saj pipo duhana (tobaka), ali vina, mleka, kave manj dva stražnika s puškama stala na straži pred vratmi. sadj i ali kar scer ima v omari. Premožni pa se že ve Pa ni bilo tako. En mlad člověk v navadni temnovisnjevi liko bolj skazujejo in gostuj gosta bolj ali manj bo serbski obleki stopi pred me, pa me prijazno nagovori: v želite, gospodine?" gato, stanu 55 55 55 Ali morem z generalom govoriti?" ga vprašam kakor jim je bolj ali manjljub, višjega ali nižjega buka pa nikodar ni, in če gospodarja v boi} Brez tudi se doma ni, da mora gost na-nj čakati u Da! Je li bi napovedati, da mi odgovori me, prijatel, ravno so vstali general", imenitnih hišah strežaj berž pritira čibuk mu v Cibnka - yy I C* T JU VF Dl/ ▼ PIM 11 ^ VU VA U ft • . v m » win M « ^Vi V#JM j M VI #J J./ fl I V ft fl M V I U l* 11» SI MUC1M ne hotel gospodinu svojemu nobeden ne smé braniti, naj je tobakar ali ne (Serbi se se mu želim pokloniti?" 55 poznajo tega razlocka; tarn vsak tobak pije) ; treba pa ni, da bi ^a gost moral piti; dost je, da le čibuk vzame in le lišpa Tega pri nas ni treba. Idite le z mano". Berž grem ž njim. Hiša od znotra je prosta in brez enekrat iz njega potegne, potem pa ga na stran postavi kakor od zunaj. Vse tiho je bilo. vse v lepem redu , vse čedno. Prijeten hlad mi je pihljal iz sôb, v tako rokah derzi. Sploh ne pijejo i , da bi puhali goste oblake Turki krog sebe Serbi tobaka , kakor pri * kterih povsod sem vidil europejsko pohišje. Le naj pre- nas. Oni le polagoma piju svoj prijetni pa mocán duhan možnise h'še imajo tako pohišje,— ali većjega lispa v stolih, toliko da jim čibuk ne vgasne. Tudi ga nikdar dokonča mizah in drugi opravi ne nahajaš tukaj, kakor k večjem ne izkadé; če je tretjina ali k večjem polovica duhana tecega 5 ki ga vidiš na Nemškem pri vsakem bolj pre- pogorelo ? ? ga mozuem mestnjanu. Celo poslopje knězovo nima preobi denejo na stran ali uabašejo z novim (Dalje sledi.) lega lepotičja; srednje velika hiša je obdana z vertom premožnost se sicer kaže povsod, nikjer pa krasota via ? Pogled v stare case. dajocega gospoda. Zgodovina nam kaže, da v več letih, ki so ae pinie napoti v malo sobico, sale s 54, so se primerjale imenitne prigodbe. Na pri-v ktero se n&ravnost iz mostovža pride. Prijeten hlad liko: V letu 354 sta bila sv. Aagaštin in sv. Krisostom me je tudi tii sprejel, ko sem ozke vrata odperl. Zagrinjala rojena; Sluga, s kterim sem šel, v letu 1454 se je Earopa pervikrat sozna okinj so bile doli spušene na pol temno je bilo v iz- nila s Turki in njih tadanjo strašno divjostjo ; leto bici. Nasproti vratam je sedel na mindeluku (poćivalu) 1554 spominja na vojske kralja Filipa z Nizozemljo ? 9 preprogami odetem krepák, širokoramat mož v prosti Ferdinand Kortez je umerl 9 temnovišnjevi obleki, širok pas okoli života je imel > in na za pašom dva sreberno-okovana samokresa (pistoli), glavi visok rudeč fes z dolgim svilnim čopom; glavo je «> podvergli Kozake, lika sila na Francozkem, cane premagali na morju pri Dardanelah v letu 1654 je bila ve v tem letu so Turki Bene Rusi so Oxel Oxenstjerna, véliki prav- 9 deržal nagnjeno po strani, ena noga je bila čez drugo Ijár tridesetletne vojske, je umerl 9 v letu 1754 je položena; na tleh so ležali cevlji; v desni roki je imel bil Talleyrand, diplomat vsih diplomatov, rojen; leto dolg cibuk (pipo), na tla opert. Po polnem, bistroum- 1754 spominja na eedemletno vojsko. Leto 1854 pa nem obrazu je bila tista mila prijaznost razlita, ktera je začetek velike vojske, v kteri se bo razsodila osoda. se člověku na pervi pogled berž prikupi. Turčije. 168 Novičar iz austrianskih krajev teržaško okolico pride z štajarskim, koroškim io krajn skim vred v Gradec. — Okoli Vidma se nek že ka-Od Verhnike21. maja. H. Kaj pravi železnica v žejo znamnja tertje bolezni. — Tudi v Farlanii so naših stranéh? ali se delo kaj pospešuje? Poglavitna Francozi za svojo armado na Turškem naročili klavnih reč je tukaj veliki most (viadukt) pred Barov- volov. Na turško-ruso vskem bojišča se se ni nič ni co; stebri spodnjega oddelka so vsi doveršeni, kakor bi bili vliti, toliko lepo in gladko so iz kamna izrezani. Že se na vsih zidanje iz opeke vzdiguje, in v oboke vzame druge v roke krivi, kterih posebno važnega zgodilo. Će člověk prebira več časnikov, bo mislil, da je zvedil novic na kupe; ko pa , da je bral večidel le prazne y vidi eden je že zapert, in dvema se komaj kaj kvante, s kterimi se zdaj pitajo novičarji eden druzega manjka. Opeke(cegel)za ta most so pa posebno pripravljene, kakor je stranka, ki derži z Rusom ali s Turkom. Ka-niso namreč skozi enako debele, ampak kakor klin na kor se vojska bolj zapletuje, toliko bolj se kujejo lažu cnem koncu bolj tanke. Na stebrih spodnjega oddelka Tako se žalibog! zgodoviua pise, ne s peresom mirne med oboki pa gredo tudi stebri za zgornji oddelek kvi- resnice, ampak s peresom stranske razkačeno- ško; enako spodnjim so iz rezanega kamna, in oboki na sti! Će se že tako imenovani „Leitartikelni" pisejo pri- njih bodo zopet iz opeke. V sredi med spodnjim in zgor- stransko, se nihče ne bo čudil; će se zgodbe v dopi- njim oddelkom pa bo cesta za navadne vozove odperta. sih in bulletinih ponarejajo po pristranskem vetru, to je po kteri se bo od druge strani lahko do kolodvora prišlo« gerdo. Prijatel Turkov ne more nič slisati • • 5 ce se jim Druga dva večja mosta v tej strani se tudi pridno izde- kaj nesrečnega primeri in berž pravi: to je laž; in ravno lujeta; in sicer so pri enem, v Dol ih pred Darovnico, taki so prijatli Rusov: trezne resnice malo kje najdeš, visoki stebri nekaj do verha , nekaj do srede izpeljani; — in vendar bi se v tacih spisi h ne smela kaziti resnica l drugi most, v Blatném dolu čez staro cesto nad Verh- S o čut ja in simpatije grejo na drugo stran, ne pa v popise eni pravijo z s o d b. niko pa bo v malo tednih dokončan. Med tem je tudi drugo temeljno delo za železnico od Žalostné gore doBarovnice, in od Barovnice terdnih nogah, V dokaz teh omenkov da Silistrii že kljenka, povemo, drugi da stoji da na em * do Loga tea ze bolj ali manj do konca dognano, in kjer 8000 mož pri Silistrii y da je Rusov že padlo blizo . da Sili- druzi le 200 y em se kaj pomanjkuje, se delavci pridno kakor mravljinci stria se hoće podati (ka pit u lira ti), drugi, da so Rusi gibljejo, kopajo, vertajo, parst nasipljejo, kamnje pre- jo le nehali bombardirati, ker so jim Turki most po- vazvajo. Dalje je tudi cesta od Logatca na I van je žgali ko so ga te dni pri Silistrii čez Donavo napravili 9 selo in na Rakek ze precej dobro pretergana; delo tretji pravijo, da ta most še stoji, — eni, da so an-gré ondi prav redoma in pridno od rok; pri Rakeku je gležko - francozke barke vnovič bombardirale Od eso, da so bombardira Sebastopol ze veliko kamnja pripravljenoga, ker pride tam vecje drugi da ne y eni y postajalisce, in blezo tudi nekaj večjega mosta. To po- in Re val, drugi da ne eni da so Rusi Rasovo stajališće ne bo deleč od Cerknice, in ptuji potniki ne vzeli, drugi da jo Turki še imajo, — eni, da so Rusi bodo veliko v stran stopati imeli, ako bodo hotli sloveče 16. t. m. spraznili malo Valahijo popolnoma, drugi da je čudo naše krajnske dežele, zalo Cerkniško jezero, ogledati. oiso in da je tudi ne bojo. Tako se piše zgodoviua, da Bog pomagajl Gotova resnica je le, da je knez Paskie- Še kaj druzega. Letošnja suha spomlad je semtertje na Krajnskem pogoriša, po gojzdih in na mahu nar več, pokazala, tudi • V VIC 18. t. m. s svojim glavnim vojništvom pri Kala gubo šio. nektero človeško življenje je po tem v po- rašu čez Donavo šel nad Silistrio, ktero hoče, naj veljá Lahko se je spoznalo, da ljudjé nevarnosti kar hoče, Turkom vzeti, ki pa se ravno tako junaško ognja celo nikakor noćejo spreviditi; kakor da bi vodo branijo, kakor jo Rusi junaško napadajo. Naj važniša nosili ali prelivali, tako prenašajo ogenj, tako nepremišljeno prigodba poslednjega časa je , da so zedinjene vlade ga povsod kurijo. Ko sem spomnil od zgube ćloveškega gerški vladi 4 dní pomislika dale in ta čas potem življenja, pa poterdim besedo, ne daleč od Verhnike je podaljšale do 22. dné t. m.: v kterem mora gerški zgorel starcek pri peziganji laza , drugej je hlapec in kralj in gerška ví ada očitno izgovoriti, da je zo- zopet drug služabnik pri pogoru hleva in barako se za per punt Grekov in ta bo vse puntarje kaznovala smert opekel. 9 lz Ljubljane. Po razglasu vis. deželnega pogla ako kralj Oton ne stori tega, bo odstavljen. Kmalo VBambergu pa so se 25. t. m. se bo odgovor slišal. rekrutirengi, varstva pride pri novi prihodnjega mesca končana biti, od določenih 95.000 novincov 1319 na krajnsko deželo; pri ti rekrutirengi poterjeni se ne morejo, kakor je popřed bilo, o dk u piti. ki ima do konca poročniki manjših nemških vlad na povabilo parske vlade snidili, v kterem shodu se bojo te vlade posvetovale : kaj Novičar iz mnogih krajev jim je storiti zastran zaveze austriansko-pruske vlade v rusovsko-turški vojski; par ska vlada pa je v bližnji žlahti z gerško, ker kralj Oton je kraljević parski kterega bo se vé da storila, kar bo mogla. y za Da se potrebno število konj za konjike in vprego hitro vkup spravi, je višji vojaško poveljništvo ukazalo, Stan kursa na Dunaji 24. maja 1854. remonte na Dunaji in na več druzih krajih gornje Austrije nakupovati, in scer remonte za kirasirje po 220 fl., ., za lahke konjike po Obligacije deržavnega < dolga za dragonarje po 140 145 5 4 3 0/ 1/ / 0 2 55 r> r> 2 55 85 76 69 56'/ 43'/: fl. 2 130 > za topnićarje po 120 y voz po 120 do 170 zih deželah našega cesarstva več nesreč po ognju primirilo, se je število spametovanih gospodarjev zlo pomnožilo, ki so hiteli se a?ekuri rat. Voda nam mora do gerla stati, potem se že zmodrimo. — Za gotovo se sliši, da bo c. k. deželno dnarstvino (iiuancno) vodstvo v Terstu jenjalo, in da en oddelk tega ureda za dal- Oblig. 5% od leta 1851 B 107 za vprego topniških Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 83 • • 227 . . 122 . . 91 i 55 55 55 55 rt i / r O Ker se je to spomlad po mno- Zajemi od leta 1834 » 55 55 55 1839 1854 2 yy yy yy 55 Esterhaz. srećke po 40 fl Windišgrac. Waldštein Kegleviceve Cesarski cekini Napoleondor (20frankov) 10fl. 40 Suverendor.......18 fl. 36 Pruski Fridrihsdor ... 11 fl. 40 Nadavk (agio) srebra na 100 fl. 55 55 55 55 20 „ 55 20 „ 55 ™55 85 V4 fl. 29 Ví » 29 % „ 10 » 6 fl. 23 36% fl Lotei ečke V Terstu 20 roatinsko primorje pride iznova v Zadar, drugi pa za Prihodnje srečkanj na Dunaju v Gradcu Prihodnje sreckanje 1)0 na Dunaj 1854: 30. 07. 54. 78. 40 Terstu bo 31. maja 1854. 24 1854 24. 69. 83. 20. 57. 29. 3 54. 05. 82. in v Gradcu 3. iunia 1854 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in zalužnik : Jozef Blaznik.