štev. 7. V Ljubljani. 15. aprila 1928. Leto XLIII. Glasilo ECmetij§ke družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3 Urejuje Viljem Rohrman. Vsebina : Univerzalni plug s podzemnim lemežem. — Gnojilni poskusi v kamniškem okraju. - Če štirje vkup drže. — Izbor koruznih semenjakov. — Moljavo žito. Kužni katar spolovil. Živinorejski odbori v kranjskem okraju. — Cena galici gori, vinu pa doli. Razkisanje vina. Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja. Vprašanja in odgovori. - Iz delovanja podružnic. Kmetijsko-šolski vestnik. Gospodarske stvari. - Kmetijske novice. Družbene vesti. Tržne cene. — Inserati. Univerzalni plug s podzemnim lemežem. Rahljanje spodnje plasti se danes splošno in močno priporoča, če hočemo izboljšati zemljino ro-dovitost. Dosedanje izkušnje, ki jili imamo s takim obdelovanjem po njivah, nam to do cela potrjujejo. enem spodaj ležeče mrtvo zemljo rahljati. Za rahljanje spodnje plasti je spredaj takoj za plužnjo pritrjen močan m globok lemež, ki rije in ruši spodaj v tleh po prejšnji brazdi. Ker leži navstran in spredaj, dela seveda pred navadno brazdo. Na Pod. 15. Univerzalni plug s podzemnim lemežem, sestave Bendhaak. Podzemni lemež je pritrjen na plužnjo s posebno pripravo in se uravnava s pomočjo nastavnega vzvoda (pretikačem), ki ga je videti nad gredljem. Spodaj ležita oralna in spodnja plast. Teža pluga 149 kg. Pod. It). Plužnja, na kateri je pritrjen podzemni lemež. Na levi strani vidimo nastavni vzvod, pritrjen s pomočjo prožne zmeti v zobati točenj. Zadaj za desnim kolesom vidimo podzemni lemež. Na ta način postane dosedanja mrtva plast bolj živa in s tem tudi bolj rodovitna, kar se močno pozna na vsakoletnih pridelkih. V zadnjem času smo dobili nov plug (pod. 15.), s katerim ic mogoče navadne brazde rezati in ob- ta način se zrahljana spodnja plast ne zahodi in ne stlači, ampak s sledečo navadno brazdo takoj zakrije. To je veliko več vredno, kakor če bi šli po isti brazdi dvakrat s plugom, najprej z navadnim in potem še s podzemnim, kakor se je doslej delalo K METO VALEC in se še dela. S takim obdelovanjem se brazda kolikor toliko shodi in zatlači. Važna prednost tako sestavljenega pluga je pa tudi to, da je podzemni lemež v prožni zvezi z nastavnim vzvodom (pretikačem) s pomočjo posebne zmeti (glej tia plužnji), ki zabranjuje, da bi se lemež poškodoval, če bi zadel na kako oviro. S pomočjo te zmeti se lahko lemež umakne dotični oviri in nato zopet zarije v zemljo. V izrednih primerih se vzvod (pretikač) tudi izmakne in skoči sam iz zobatega locnja (glej na levi strani plužnje), tako da postane podzemni lemež popolnoma prosto gibljiv. Na ta način se lahko premagajo največje ovire v zemlji. Pod. 17. Univerzalni plug, ki ima podzemni lemež pritrjen spredaj na gredlju. Teža pluga 121 kg. Podzemni lemež sam tehta 15 kg. Podzemni lemež sestave Bendhaak lahko dobimo tudi samega zase, če imamo že univerzalni plug. Ni treba drugega kakor zavrtati samo eno luknjo na plužnji, da ga pritrdimo. Ravnotako pa plugu lahko odvzamemo tudi podzemni lemež in delamo potem z njim kakor navadno. Podzemni lemež tehta sam 42 kg, ves plug pa 149 kg. Bolj preproste sestave je univerzalni plug s podzemnim lemežern, kakor ga kaže pod 17. Pri tem plugu je podzemni lemež pritrjen na gredlju in je zaraditega vrat lemeža navzven in na desno zakrivljen. R. Gnojilni poskusi v kamniškem okraju. Sr. ek. M. Marinček. Gnojilni poskusi z umetnimi gnojili, napravljeni 1. 1925. v kamniškem okraju, so imeli sledeči namen: !. Preskusiti učinke polnega gnojenja z rudninskim superfosfatom, 40C/r kalijevo soljo in apnenim dušikom na oziminah, deteljah in travnikih ter pokazati razlike pri uspehih med jesenskim in spomlad-nim gnojenjem; 2. primerjati pri oziminah uspehe močnega in polmočnega spomladnega naglavnega gnojenja samo z apnenim dušikom; 3. pokazati pri okopavinah učinke močnega in polmočnega gnojenz rudninskim superfosfatom, 40% kalijevo soljo in apnenim dušikom poleg navadnega gnojenja s hlevskim gnojem. Napravilo se je skupno 25 poskusov, vsakega na 3 poskusnih parcelah, ki so merile po 100 m2. Iz- vzemši travnikov so se poskusi napravili deloma na | lahki, deloma na težji zemlji. 1. Gnojilni poskusi na travnikih. Narejenih je bilo 5 enakih poskusov na raztne-; roma dobrih travnikih s sladko rušo. Parcele št. I. so bile gnojene dne 9. oziroma 10. decembra 1924., na kopno, računano na ha s 300 kg rudninskega superfosfata, 300 kg 40% kalijeve soli in 200 kg aprie-| nega dušika; parcele št. II. so ostale negnojene: parcele št. III. pa so bile pognojene spomladi, dne 9. aprila 1925. z istimi množinami ravnotakih gnojil kakor parcele št. I. Uspehi so bili sledeči: Poskus št. 1; na globoki, srednjetežki ilovici: predgnojeno v spomladi 1. 1924. z rudninskim superfosfatom in s kalijevo soljo. Pridelki na ha v q: na parceli št. I. sena 42, otave 37, skupaj 70; na parceli št. II. sena 23, otave 21, skupaj 44; na parceli št. III. sena 35, otave 33, skupaj 68. V primeri z negnojenim je dalo spomladno gnojenje, računano na 1 ha za 24 q, jesensko pa za 35 q večji pridelek, jesensko gnojenje torej za 11 q več kakor spomladno. Poskus št. 2; na srednjetežki, vlažni ilovici; predgnojetio 1. 1923. s hlevskim gnojem. Pridelki na ha v q: na parceli št. I. sena 37, otave 24, skupaj 61; na parceli št. II. sena 23, otave 13, skupaj 36; na parceli št. III. sena 28, otave 19, skupaj 47. V primeri z negnojenim je dalo spomladno gnojenje na ha za 11 q večji pridelek, jesensko pa za 25 q; torej jesensko gnojenje za 14 q na ha več kakor spomladno. Poskus št. 3; na srednjetežki, globoki ilovici: predgnojeno 1. 1924. z gnojnico. Pridelki na ha v q: na parceli št. I. sena 50, otave 29, skupaj 79: na parceli št. II. sena 26, otave 21, skupaj 47: na parceli št. III. sena 52, otave 32, skupaj 84. Pri tem poskusu je dalo spomladno gnojenje v primeri z negnojenim za 37 q na ha večji pridelek, jesensko pa za 32 q, torej spomladno za 5 q na ha več kakor jesensko. Poskus št. 4; na srednjetežki, globoki, mokrotni ilovici, predgnojeno 1. 1924. s pepelom. Pridelki na ha v q: na parceli št. I. sena 45.- otave 50.—, skupaj 95.—-: na parceli št. II. sena 25.—, otave 32.5 , skupaj 57.5 ; na parceli št. III. sena 42.5 , otave 52.5 , skupaj 95.— . Jesensko in spomladno gnojenje je dalo v primeri z negnojenim enako po 37.5 q na ha več krme. Poskus št. 5; na srednjetežki, globoki ilovici;' predgnojeno pred 5 leti s pepelom. Pridelki na ha v q: na parceli št. I. sena 32.— , otave 31.8, skupaj 63.8 ; na parceli št. II. sena 16.75, otave 17.2, skupaj 33.95: na parceli št. III. sena 30.5 , otave 29,2. skupaj 59.7 . Spomladno gnojenje je zvišalo pridelek za 25.75 q na ha, jesensko pa za 29.85 q, torej za 4.1 q na ha več kakor spomladno. Kakor je razvidno iz navedenega, je dalo pri treh poskusih jesensko gnojenje večji skupni pridelek krme kakor spomladno; pri 1 poskusu je spomladno gnojenje boljše učinkovalo kakor jesensko, pri 1 poskusu pa ni bilo razlike v uspehu jesenskega in s^omladnega gnojeuia. Povprečno je torej jesensko gnojenje močneje učinkovalo kakor spomladno. Poleg tega je pri vseh teh travniških poskusih vplivalo jesensko gnojenje razmeroma bolj na višji pridelek sena, spomladno pa na boljšo košnjo otave, iz česar sledi, da so tudi gnojila z lahkoraztopnimi hraninami in v milem (blagem), dovolj vlažnem letu (kakršno je bilo 1. 1925.) potrebovala časa, da so se uveljavila in da so razvila svoj. vpliv na raščo. V suhem letu bi bila razlika med učinkom jesenskega iu spomladnega gnojenja najbrže še večja. Travnikom z globoko, bolj težko, vlažno ilovico kaže torej zgodaj gnojiti, da zamorejo gnojila pravočasno učinkovati. V pogledu i entabilitete se je pri teh poskusih pokazalo, da pri občasno nizkih cenah krme niso vsi poskusni travniki povrnili stroškov tako močnega gnojenja, anmak samo najboljši izmed njih. Ako računamo (po takratnih cenah v »Kmetovalcu") 1 q rud. superfosfata za jesensko gnojenje Din 120, za spomladno Din 90, 1 q kal. soli Din 160 in 1 q apnc-tiega dušika Din ,320: dovoz in trošenje umetnih gnojil Din 25 za 1 q; pridelek sena in po od- bitih stroških za spravljanje, pa 45 Din za 1 q, je bilo v dosega čistega dobička potrebno, da je z gnojenjem povzročeni večji pridelek presegal 37 q na ha. Tako sta po tem računu samo dva poskusa (št. 3 in 4) izkazala dobiček od 7.5 do 97.5 Din na ha. (Dalje sledi.) Če štirje vkup drže Inž. C. Jeglič, Grm. Sejalni stroj je tudi med tistimi našimi kmetovalci, ki bi ga lahko z največjim pridom uporabljali, prav malo razširjen. Kot glavni vzrok, ki preprečuje, da bi se tudi pri naših maloposestuiških razmerah sejalo žito v vrste, se marsikod navajajo previsoki stroški za nabavo sejalnega stroja. Sejalni stroj, ki seje 11 vrst, stane danes okrog 6000 dinarjev. Naše kmetije niso tako velike oziroma jim tudi pri-rodne razmere ne dopuščajo, da bi posamezni posestniki sejali po 20 in še več hektarjev žita, kakor n. pr. v Vojvodini. Tudi večjim našim kmetom, ki letno posejejo vsaj žita, pese, repe itd. skupaj za 5 hektarjev, se zdi, da bi jim sejalni stroj prinesel premajhne in premalo očitne koristi. Vzemimo pa sledeči primer: Štirje napredni gruntarji iz dveh sosednjih vasi, kateri ,imajo vse njive v ugodni, položni legi, sklenejo skupno kupiti sejalni stroj. Vsi štirje skupaj posejejo na leto okrog 20 hektarjev pšenice, ječmena, ovsa, koruze, ajde in pese. Delovnih moči za intenzivnejše kmetijstvo jim primanjkuje in na kmetijski šoli so videli, kolikšne koristi prinaša setev v vrste. Sledeči račun jim pokaže uspeh, kakršnega še sami niso pričakovali: I. Stroški setve s strojem. Din 1. Obresti 6(a; nabavnih stroškov za stroj (6000 Din)........... 360 2. Amortizacija iu popravki stroja (vzdrže- valni stroški) 13% nabavne glavnice 780 3. Seme: Din za 4 ha ozimine pšenice a 150 kg = 600 kg po 3.50 Din.....2100 za 2 ha oz. ječmena a 120 kg = 240 kg po 3 Din......720 za 4 ha ovsa a 120 kg = 480 kg po 3 Din..........1440 za 2 ha strn. ajde a 64 kg = 128 kg po 3.50 Din........448 za 4 ha koruze a 18 kg = 72 kg po 2.50 Din .......180 za 4 ha pese a 20 kg = 80 kg po 15 Din .........1200 skupaj Din 6088 6088 4. 7 vprežnih dni a 90 Din........630 5. Za delavca pri stroju 7 dni a 25 Din ... 175 Celokupni stroški za posetev 20 ha s strojem znašajo torej ........Din 8033 II. Stroški setve z roko. ]. Seme: Din za 4 ha pšenice a 200 kg = 800 kg po 3.50 Din........ 2800 za 2 ha ječmena a 160 kg = 320 kg po 3 Din......... 960 za 4 ha o-vsa a 180 kg = 720 kg po 3 Din ......... 2160 za 2 ha ajde a 80 kg = 160 kg po 3.50 Din . ........ 560 za 4 ha koruze a 18 kg = 72 kg po 2.50 Din ........ 180 za 4 ha pese a 15 kg = 60 kg po 15 Din ......... 900 skupaj Din 7560 7560 2. Zavlačenje žitnega semena (12 ha) . . . 400 3. Za sejalca, 4 dni a 25 Din..............100 4. Saditev koruze v kupčke z motiko, na 1 ha 8 delavk, skupaj 32 dnin po 20 Din . . . 640 5. Setev pese v vrste na 1 ha 8 delavk po 20 Din, skupaj 32 dnin po 20 Din .... 640 Celokupni stroški za posetev 20 ha z roko znašajo ..........Din 9340 Stroški setve z roko so torej pri posetvi 20 ha v enem letu za 1307 Din večji nego stroški strojne setve. Že samo zaradi tega, ker se s strojem, ki seje v vrste, porabi približno Vs manj žitnega semena, imajo navedeni štirje posestniki v enem Eetu 1300 dinarjev dobička. Toda, ako sejemo s strojem v vrste, ni glavni namen le prihranek semena. S strojem v vrste se-1 jano seme se enakomerno porazdeli, kakor ne more sejati z roko niti najspretnejši sejalec; seme se enako globoko in enako daleč narazen poseje, tako da se tudi rastline enakomerneje, lepše in bolj zdravo razvijajo ter dajo večje in lepše pridelke. Stran 54. KMET (3 VALEČ Letnik Xl.i Računati smemo, da pridelamo, ako sejemo v vrste, najmanj 100 kg več žita na 1 hektar. Ako vpoštevamo v zgoraj navedenem računu tudi povi-šek pridelka, tedaj bi morali prišteti k dobičku še sledeči znesek: na 4 ha 400 kg pšenice a 3.— Din = 1200 Din na 2 ha 200 kg ječmena a 2.50 Din = 500 Din na 4 ha 400 kg ovsa a 2.50 Din = 1000 Din na 2 ha 200 kg ajde a 3,— Din = 600 Din skupaj 3300 Din Ako se torej pridelek zviša za 100 kg na 1 ha, znaša vrednost večjega pridelka na 12 ha žitne po-setve letno 3300 Din. Tedaj se končni letni obračun za sejnini stroj glasi takole: Razlika med strojno in ročno setvijo 1300 Din Vrednost večjega pridelka .... 3300 Din Dobiček znaša v 1 letu 4600 Din Pri 20 ha posetve se torej sejalni stroj v poldrugem letu popolnoma izplača in navedenim posestnikom se že v drugem letu pokrijejo (vrnejo) vsi stroški za nabavo stroja. Ako bi se pa še več posestnikov skupaj združilo ali pa bi navedeni štirje lastniki oddajali stroj za setev tudi svojim sosedom proti primerni odškodnini (100 Din dnevno), tedaj bi se sejalni stroj izplačal že v 1 letu. Kajpada bi se stroj ne smel prepuščati nezanesljivim in neveščim ljudem. V našem primeru smo računali za amortizacijo in popravila stroja (vzdrževalne stroške) 13 odstotkov glavnice, ■ potrebne za nabavo novega stroja. Ako se s strojem dobro in skrbno ravna, zadostuje za vzdrževanje tudi 10%, pri nemarnem ravnanju pa znašajo ti stroški 20% in še več. Po mnogih naših poljedelskih krajih, ki bi se lahko okoristili s sejalnim strojem, bi tedaj obenem izginil tudi stari način oranja na ozke kraje, ki mar-sikod očitno priča, kako nedopovedni in nenapredni so še nekateri naši kmetje. Z združenimi močmi! Evo, to je pot, ki tudi pri naših maloposestniških razmerah često vodi do hitrih in lepih uspehov! S sejalnim strojem se ne prihrani le ročnega dela kakor pri mnogih drugih strojih, marveč se predvsem setev izboljša in povišajo pridelki, a obenem zmanjša potrebna semena. Izbor koruznih semenjakov. (Dalje in konec.) 2. Izbor storžev-semenjakov. Kadar si našel najbolj odgovarjajočo vrsto koruze, jo pa obdrži v pridelku na .isti višini in skušaj jo celo izboljšati! Kako? Le s pravilno izbiro storžev-semenjakov. Ni vsaka krava dobra za pleme, tako tudi ne vsak storž oziroma vsaka rastlina za seme. Eto, kako postopaš! Že tekom leta opazuj in si zapomni najlepše koruzne rastline! V krajih, kjer nastopajo jesenske slane preden koruza splošno dozori, pojdi na njivo in poberi z zaznamenovanih rastlin storže takoj, ko nastopi mraz, kjer pa dozoreva koruza pred mrazom, poberi stroke-semenjake en ali dva dni pred- spravljanjem koruze! Rastline, kjer trgaš semenjake, si dobro oglej! Matica semenjaka mora biti močna, zdrava in je- dra, t. j. s kratkimi členi, imeti mora veliko listja, močno razvite korenine. V vetrovnih krajih more biti listje krajše, v suhih pa ožje in manjše. Storži morajo sedeti na steblu 100—120 cm nad zemljo. Ne odbiraj semenjakov med spravljanjem, ker se tedaj navadno mudi! Naši kmetovalci pa največ grešijo s tem, da izberejo semenjake šele na podu ali celo tik pred setvijo. Tega se je odvaditi! izbiraj le na polju in en dan pred branjem. Ce nisi tako postopal preteklo jesen, zapomni si to za prihodnjo! Pri odbiri semenjakov glej na njihovo zrelost, zdravje, velikost in obliko, na obliko in velikost zrna, na število vrst zrna, na čas dozorevanja, na razmerje med zrnom in stružkom (oklaskom) in na pristnost sorte. Zahtevamo, da so semenjaki popolnoma zreli, da so dovolj suhi in trdi, da se ne kvarijo, — da zgodaj dozorevajo, da njihova teža odgovarja velikosti. Morajo biti čisto zdravi! Velikost semenjakov se ravna po podnebju in zemlji. Za kraje z milim podnebjem in plodno zemljo izberi malo večje in daljše, za hladnejše kraje in slabejšo zemljo, manjše in krajše storže. Oblika storža naj bo po možnosti valjasta, t. j. zgoraj in spodaj naj bo strok skoraj enako širok (debel). Predebeli ne smejo biti, ker sicer počasi dozorevajo in se težko suše. Ličkanje ne sme biti pretrdo in debelo, tudi pecelj ne; kadar dozorijo, se morajo storži pobesiti navzdol. Stroki z debelim in podolgovatim zrnjem dajo navadno večji pridelek, ker so na teh strokih vrste bolj goste, zažete. Vsa zrna morajo biti enako debela in enake oblike. Barva zrna ne igra vloge. Klica more biti zdrava, ne sme biti na vrhu črna. Zrno mora biti na prerezu kleno, ker tako daje boljšo hrano in krmo. Za industrijo je moknato zrnje boljše. Tanjši stroki imajo navadno manj vrst zrna. Čim manj vrst zrna ima strok, tem bolj so vrste redke in čim več praznega prostora je nad vrstami, tem manj zrna dobimo. Pod enakimi okoliščinami dajo stroki z manj vrstami manjši pridelek, toda take sorte so bolj zgodnje in se hitreje suše! Oblike s številnejšimi vrstami imajo prednost, vendar ne smemo pretiravati, kajti preštevilne vrste imajo za posledico drobno zrno in slabo klico. Če orobkaš strok in tehtaš zrnje, stružek in klas, dobiš razmerje med zrnjem in stružkom. Teža stružkov najboljših sort znaša \0% teže celega stroka. Semenjaki smejo imeti stružke, ki tehtajo največ 14% teže celega stroka. Stroki ne smejo biti zgoraj in spodaj škrbasti', t. j. brez ali z maloštevilnimi zrni posejani, temveč izpolnjeni. Vrste naj teko ravnoi. Če dosedaj še nisi odbiral semenjakov po navedenih načelih, prični takoj in še enkrat preglej vse semenjake, če odgovarjajo! Odslej pa le strogo postopaj po tem navodilu! Moljavo žito. (Dalje in konec.) Žitni molj (Kornmotte, lat. Tinea granella) je vse kaj drugega kakor žitni rilčkar. To je majhen metuljček, ki leta v mesecu maju, juniju ali juliju. V tem Letnik XL1I1. Stran 55. času se oplodi. Oplojena samica poišče žitne zaloge in odlaga jajčeca po eno ali dve na -žitna zrnja. Ko je prilepila vsa jajca na žito, potem pogine. Iz jajčeca se izvali mala, bela, črvu podobna gosenica, ki se zaje v zrno, katerega razjeda toliko časa, da porabi vso moko. Ko je z enim zrnom gotova, se loti drugega, tretjega itd. Za seboj pa pušča tanko nit, ki veže zrnja v kepe, včasih kot lešnik debele, 15 do 25 zrnj skupaj1. V sredi te kepe je navadno ličinka in okoli nje polno blata, ki' ima zoprn in neprijeten duh. Tega duha se žito naokoli navzame. Pravimo, da je žito okopelo. Moka iz takega žita ima neprijeten duh, pravimo, da je zatohla. L Znaki bolezni. Ta bolezen se pojavlja največkrat pri kravah in telicah kakor tudi pri bikih. Če raztegnemo sramnico, vidimo, da je sluznica znotraj močno rdečkasta, sluzavo gnojna in polna belkastih mehurčkov, debelih kakor proso. Če se bolezen razpase, se začne iz nožnice izcejati gnojna tekočina, ki jo najbolj opazimo, kadar krave ležijo. Pri okuženih bikih opažamo, da se jim pogo-stoma na vodo mudi, in da imajo zalepljeno in ote-čeno nožnico, iz katere izteka rumenkasto gnojna tekočina. Spolni ud je rdeč in istotako mehurčkast kakor pri kravah. Take bike je prepovedano pripuščati. Pod. 20. Skupina udeležencev prvega pastirskega tečaja, ki se je vršil 6. marca 1926. na Jesenicah. Mala gosenica doraste jeseni, tedaj preneha jesti. Izleze na površino žita, lazi semintja ter išče prostora, kjer bi se zapredla. Med tem pa pušča za seboj tanko nit. Ko najde primeren kotiček, navadno v lesu, se zaprede v bel mešiček, najrajše v kaki špranji. Tu prezimi kot ličinka in šele spomladi se zabubi. Čez kake 3 tedne se iz zapredka prikaže dorasel metuljček. Značilno je. da ta škodljivec opravlja svoje delo na vrhu kupa, dočitn ima črni žužek na dnu predala svojo gostijo. Zaraditega po njem nastala škoda ni tako opasna kakor po prvo opisanem. Ako se hočemo uspešno braniti zla pred tem škodljivcem, velja pred vsem pravilo: Red in snaga v žitnici ter večkratno pregrebanje in premetavanje žita. Z malim trudom se da pa metuljček tudi loviti v nastavljeno past. V času, ko okrog leta, se mu nastavi plitva posoda z vodo. Ponoči se na sredi posode postavi mala lučca. Metuljček se navadno v luč zaletava in v vodi utone. Kužni katar spolovil. Na Dolenjskem se kmetje tnočno pritožujejo, da se jim krave nočejo ubrejiti in da jih morajo po-gostoma k biku goniti. Drugi, ki imajo zdrave krave, se zopet pritožujejo, da so biki povsod okuženi in da si ne upajo svojih krav voditi po plemenu. Ker je ta bolezen povsod razširjena, je lahko mogoče eno in drugo. 2. Posledice bolezni. Ta bolezen povzroča pre-pojavanje in če ostanejo krave ali telice breje, pri močnem nastopu bolezni rade zvržejo in se težko otrebijo. Zvržejo navadno v 5—6 mesecu brejosti. Kužni katar spolovil povzroča govedoreji veliko škodo in se prenaša vsled stika z drugo živino z nastilom, gnojnico itd. Ako pripustimo bika na okuženo kravo, se tudi on okuži in prenaša bolezen na vse krave, ki jih zaskoči. V svoji praksi sem opazil, da so nekatere živali proti tej bolezni tudi tako odporne (imun), da ostanejo zdrave. Vsa bolezen je po svojem poteku zelo nadležna in v svojih posledicah zelo škodljiva, za živali same pa ni tako nevarna. Ker je to spolna in bolj prikrita bolezen, jo navadni človek večkrat sploh ne opazi. Zato naj se vsak živinorejec za to bolezen malo bolj zanima in pobriga. 3. Zdravljenje okuženih živali. Dolžnost vsakega bikorejea je, da vsako kravo pregleda preden jo pripusti in da pripusti le zdrave krave. Te imajo nožnico rožnato, gladko in brez mehurčkov. Pred in po pregledovanju si mora roke umiti in razkužiti (2% lizol). Ako se je v hlevu bolezen pojavila, moramo obolelo kravo ali telico takoj ločiti od drugih zdravih živali. Stajo je treba na tem mestu dobro razkužiti (z apnenim beležem). Sosednjim živalim omijmo zadnji del telesa z 2% lizolovo raztopino. Tudi rep je treba oprati. Bolne živali je po navodilih A. Trommsdorfa v Aachenu, ki izdeluje „Bisulm", na ta način zdraviti, da najprej nožnico K M E T O VALE C Letnik XLIII. izplaknemo z 2% galunovo vodo (na 1 liter mlačne vode 2 dkg galuna). Čez 2 uri namažemo nožnico (sramnico) od znotraj z „bisulin-svečicami", m ostanek svečice porinemo s kazalcem globoko v nožnico. Prvi teden se priporoča dajati vsak dan po eno tako svečico, drugi teden vsak drugi dan po eno svečico, tretji teden pa po dva- do trikrat_ na teden, pozneje, če treba, še vsak teden 1 svečico, kar je odvisno od poteka zdravljenja. Lekarnar Hočevar na Vrhniki izdeluje „bosulin"-svečice zoper okuženje sratnnice. V nekem nemškem časopisu sem bral, da enkratno izbrizganje nožnice z 2% lisolovo raztopino in naknadno namazanje nožnice z 10% jodovo tinkturo1 bolezen prav hitro zatre. Pozneje zadostuje mazanje z „bisulin"-svečico in se bolezen v 10—14 dneh ozdravi. Če bi bili po tem času še kakšni sledovi bolezni, namažemo še enkrat z jodovo tinkturo. To sredstvo je sicer hudo, ampak dobro. Tudi jaz zdravim obolelo živino na ta način, in se mi je obneslo. Poudarjam še enkrat, da moramo paziti na to bolezen. Natančna navodila so priložena vsakemu zavitku svečic. Neizkušeni živinorejci, poslužite se pa le živinozdravniškega nasveta! Fr. Malasek, Grm. Živinorejski odbori v kranjskem okraju. Hladnik, Kranj. Živinorejski odbori so se ustanovili v Kranjskem okraju 1. 1923. in 1. 1924. Osnovani so s podporo okrajnih blagajn iu za območje sodnih oziroma davčnih okrajev. Živinorejski odbori delujejo s pomočjo občinskih živinorejskih odsekov, ki so sestavljeni iz tolikega števila članov, da ima vsak član svoj rejski okoliš pod nadzorstvom, vsi skupaj pa vso občino. Člani volijo izmed sebe načelnika odseka, načelniki vseh odsekov z okrajnim ekonomom in živinozdravnikom pa sestavljajo okrajni živinorejski odbor. Namen take organizacije je skrb za poVzdigo živinoreje kot najvažnejše gospodarske panoge v okraju, predvsem pa skrb za dovoljno število dobrih plemenjakov. Izvršuje pa to nalogo na sledeči način: 1. Podpira rejce plemenjakov z vzdrževalnimi podporami. 2. Skrbi za dovoljno število odbranega in pravilno izrejenega naraščaja plemenjakov (če potrebno s primernimi premijami). ,1 Posreduje nakup, prodajo ali zamenjavo plemenjakov zaradi preprečenja krvnega sorodstva z nasveti in primernimi prispevki. 4. Ustanavlja po potrebi oplemenjevalne postaje ter jih nadzoruje. To so glavna načela za delo živinorejskih odborov. Temu delovanju primerno je prikrojen tudi pravilnik za občinske živinorejske odseke in okrajne živinorejske odbore. !. Namen živinorejskih odborov. Živinorejski odbori so proste organizacije, ki imajo nadomeščati živinorejske zadruge, in sicer toliko časa, dokler ne postanejo razmere ugodne za delovanje živinorejskih zadrug. Živinorejske zadruge se z malimi izjemami niso dosedaj obnesle. Manjkalo je dobrega vodstva in zavednih delavcev, pa tudi zavednih članov. Glavni in najvažnejši vzrok pa, da so te zadruge propadle, je bil ta, ker niso bile ustanovljene v predvojnem času na podlagi zadružne samopomoči in gospodarske potrebe, marveč na podlagi podpor in brez potrebnih drugih predpogojev. Živinorejski odbori so poklicani, da pripravljajo tla za poznejše delova-p nje živinorejskih zadrug. Delo v občinskih živino-rejskih odsekih mora usposobiti bodoče člane za 1 vodstvo in podrobno delo v živinorejskih zadrugah. Živinorejski odbori so torej obenem važna predpriprava za uspešno organizacijo živinorejskih zadrug. 2. Dosedanji uspehi. Da se je organizacija živinorejskih odborov posrečila, nam dokazujejo tudi statistični podatki licen-covalne komisije, ki nam kažejo uspehe licencevanj pred in po osnovi živinorejskih odborov. Pred osnovo do vštetja 1. 1923. je bilo v okraju število licenci-ranih plemenjakov sledeče: L. 1920...... 90 komadov L. 1921...... 79 komadov L. 1922...... 77 komadov L. 1923...... 75 komadov Število licenciranih plemenjakov je padalo letno, in v štirih letih za 15 komadov ali 16%. Po organizaciji teh odborov je pa narastlo število licenciranih plemenjakov takole: L. 1923. 75 kom., nad 3 leta starih 21 kom. L. 1924. 105 kom., nad 3 leta starih 38 kom. L. 1925. 134 kom., nad 3 leta starih 52 kom. Iz teh številk je razvidno, da je reja licenciranih plemenjakov močno napredovala. V dobi 3 let je prirastlo 59 plemenjakov ali 78% ter reja starejših za 31 komadov ali 147%. Iz zapisnikov licencovalne komisije je na podlagi ocene po enotah povzeti, da se je tudi kakovostna reja plemenjakov izboljšala za okrog 80%. Zaraditega se je pa tudi zboljšal ves plemenski naraščaj mlade živine po sodbi nepristranskih poznavalcev razmer vsaj za 30—40%. (Konec sledi.) Cena galici gori, vinu pa doli. Dolgo in težko so pričakovali naši vinogradniki na odločitev finančnega ministra, ali se carina na galico, ki znaša okroglo 1.50 Din za kg, odpravi ali ne. Kdor temeljito poizna naše žalostne državne gospodarske razmere, je pač z gotovostjo računal na protivno stališče, a večina je bila mnenja, da bo vlada upoštevala sedanji težki položaj vinogradnikov in vinske trgovine, ki se nagiba že na vinsko krizo. V stroške za vzdržavanje in' negovanja letošnjega trtja bo treba sedaj vračunati še večje izdatke za najpotrebnejše pokončevalno sredstvo, t. j. za galico in žveplo. Vse to bi se še prezrlo in pretrpelo, ako bi bila vsaj prodaja vina bolj živahna in ako bi se cene vinu sedaj spomladi kaj zvišale, namesto da padajo. Vzroki, da v tem oziru tako močno nazadujemo, so pač različni. Največ je seveda krivo splošno slabo gospodarsko stanje v vsej državi, ki ogroža Letnik XL1I1. KMETOVALEC Stran 57. primerno izhajanje kmetskega prebivalstva, delavstva in uradništva, zaradi česar se tudi poraba vseli pridelkov na deželi in po mestih močno zmanjšuje. Zato ponujajo mali. vinogradniki sedaj vina, katera bi bili lahko jeseni takoj po trgatvi po ugod-njih cenah prodali, za 1 do 1.50 in celo po 2 Din za liter ceneje kakor jeseni. To je velikanska izguba na blagu in denarju, ker med tem časom se ga je »mnogo usušilo, še več pa doma popilo, a denar, po-Itreben za davke in druge gospodarske potrebščine, | so si izposodili pri raznih denarnih zavodih in pri-| vatnikih proti visokim obrestim. Vkljub tem nedostatkom naj si pa vsak vinogradnik omisli takoj sedaj zadostno množino galice in žvepla, da ne pride pozneje, ko se bodo ti predmeti še podražili, še v večjo zadrego. Fr. Gombač. Razkisanje vina. (Dalje.) 2. Kemično razkisanje. Tako razkisanje vina spada po avstrijskem, pri nas še vedno veljavnem vinskem zakonu, med dovoljene kletarske manipulacije. Vendar začrta vinski zakon temu razkisanju ozke meje s tem, da za-branjuje uporabo vsakojakih razkisevalnih sredstev, kakor so: pepelika, nevtralni vinskokisli kalij, apno in drugo ter dovoljuje le uporabo ogljikovoki-slega apna. Da pa ne pridemo v nasprotje z ostalimi določbami vinskega, odnosno živilskega zakona, moramo pri razkisanju z ogljikovokislim apnom upoštevati tu se odigrajoče kemične in mehanične procese in se držati gotovih načel. Pri dodatku ogljikovokislega apna vinu se oglji-kovokislo apno razkroji v apno in ogljikovo kislino. Apno se pri tem spaja (veže) s prostimi kislinami, med tem ko ogljikova kislina, kot plin, uhaja v zrak. V pogledu vezave raznih prostih organskih kislin vina (nevtralizacije), je treba uvaževati, da se taka vezava vrši v gotovem redu. Apno veže najprej prosto vinsko kislino in šele za tem vinski kamen. Vinska kislina in vinski kamen izpadata nato kot težko raztopile vinske soli (kalcijevi tartrati) iz vina. Ostale proste organske kisline v vinu, kakor so jabolčna, mlečna, ocetna, jantrova kislina itd., se vežejo ali spajajo šele po vinskem kamnu zaporedoma po svoji kislinski moči, ki jim podeljuje prednost v tem zmislu, da se jačje kisline vežejo z apnom pred šibkejšimi. Zato bi oni težko kaj dosegel, ki bi hotel recimo cikastemu vinu odvzeti z ogljikovokislim apnom njegov ocetnokisli cik, ker bi moral odtegniti vinu skoro vso njegovo naravno ki-sloto in bi na ta način izpremenil vino v brezizrazno brozgo. Razen na kisline vpliva ogljikovokislo apno tudi na ekstrakt ali suhi ostanek, ki ga mehanično potegne v precejšnji meri s seboj na dno soda. Pri močnejših dodatkih ogljikovokislega apna izgubi vino na ta način mnogo na svoji polnosti. Pri obilni unorabi omenjenega sredstva se zna prigoditi, oso-bito pri bolj praznih vinih, da izgube razmeroma zelo mnogo svojega ekstrakta. Vino, ki pa nima dovoljne množine ekstrakta, se ne more po določilih vinskega zakona smatrati za vino in se ima označiti kot pol-vino. Ista stvar je tudi z vinsko kislino in vinskim kamnom. Vina brez vinske kisline, odnosno brez vinskega kamna, so polvina. Zatorej pozor pred uporabo večjih količin ogljikovokislega apna. Pa tudi živilski zakon se protivi uporabi večjih količin ogljikovokislega apna. Večja količina ogljikovokislega apna se spoji z jabolčno kislino in nastane kislo jabolčnokislo apno, ki z zdravstvenih ozirov ni brez vsakih pomislekov, osobito ne v zmernostnem (dijetetičnem) oziru. Splošno se ne priporoča uporabljati več kakor 200 gramov ogljikovokislega apna na 1 hI vina, kar odgovarja 3°/00 razkisanju. Dokazano je s poskusi, da 3°/oo in celo malo višje razkisanje ne škoduje kislim in obenem polnim vinom. Bolj prazna vina prenesejo le zelo nizko razkisanje ali pa ga sploh ne prenesejo, in se mora v takem slučaju vsako kemično razkisanje z ogljikovokislim apnom opustiti. Preden razkisujemo vina v velikem, moramo v malem poskušati. Za poskušnje v malem si damo stehtati v lekarni ali drogeriji več porcij garantirano čisto oborjenega ogljikovokislega apna. Recimo 4 porcije po 0.33, 0.67, 1.33 in 2 grama ogljikovokislega apna, ki odgovarjajo po vrsti razkisanju od 0.5, 1, 2 in 3°/„0 v 1 litru vina. Pustimo si pa tudi lahko stehtati več takih porcij in si napravimo v tem primeru več sličnilj poskusov. Če ostanemo pri štirih poskusih, bomo potrebovali štiri steklenice in štiri litre vina. V vsak liter vina stresemo po eno porcijo praška. Potem dobro premešamo in pustimo steklenice nekaj časa stati odprte, nato pa zaprte kakih S dni, pri sodu vina, ki ga mislimo razkisati. Pri bolj praznih ali ekstraktno šibkejših vinih bomo previdno postopali, če si damo pri poskusili razkisano vino kemično preiskati, vsaj na ekstrakt in kisline. Šele tedaj, na podlagi poskusov, se bomo odločili za en ali drug način razkisanja, ko smo izvedeli iz svedočbe o preiskavi, da je vino po izvršenem razkisanju še vedno stanovitno. Poskuse oziroma uspehe, ki ne odgovarjajo okusu in jih je preiskava označila za neodgovar-jajoče vinskemu zakonu, izločimo in jili ne upoštevamo pri preračunjanju ogljikovokislega apna na celotno množino vina. Tak račun je povsem enostaven. Če smo se odločili za drugi poskus in hočemo razkisati recimo 800 litrov vina, tedaj bomo potrebovali za to razkisanje 800 X 0.67 = 536 g ogljikovokislega apna. To množino ogljikovokislega apna je treba najprej izprati. V ta namen stresemo apno v škaf, nalijemo nato vode, ter dobro premešamo. Ko se .ie prašek vsedel na dno, odlijemo vodo iz škafa. To ponavljamo dva- do trikrat. To postopanje je potrebno, da spravimo iz praška morebitne vonjave, ki si jih je prašek navlekel iz zraka pri svojem vskladiščenju v lekarni ali drogeriji, kjer se I nahajajo različne dišave. Tako izprani prašek splak-netno z majhno količino vode pri neprestanem mešanju v sod z vinom, katero hočemo razkisati. Iz soda moramo odvzeti poprej nekoliko vina, recimo 10%, da vino pri dodatku praška ne prekipi. Sod pa smemo zabiti po nekaj dnevih, ker bi ga razvijajoča se ogljikova kislina lahko razgnala. Po dveh Stran 58. K M E T (J VALE C Letnik XL111. do štirih tednih vino, ko se je prašek vsedel, že lahko pretakamo. Kemični način razkisanja vina naj se uporablja za močno kisla vina, ki kažejo na 10°/oo svobodnih kislin in so tudi po okusu močno kisla. Slednje poudarjam pa le zaraditega, ker naš okus ne gre vzporedno z zgoraj omenjeno množino kislin, ki sino jo določili z bireto ali kislinomerom po Mollenkopfu. V novejšem času se določa kislinska stopnja, ki bolje označuje jakost kislin. Ta določitev gre popolnoma vzporedno z našim okusom in se ž njim tudi bolje krije. Končno naj še omenim, da razkisanje pri mo-štili ni na mestu in naj se rajše opušča. Istotako bo kazalo mlado vino razkisavati le v manjši meri in pri polnem upoštevanju naravnega razkisanja in izločevanja vinskega kamna. Le razkisanje že dogo-tovljenih vin se sme, upoštevajoč vsa tozadevna pravila, izvesti kemično brez ozira na naravni razpad kislin. _____(Konec sledi.) Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja. Kako sadje in grozdje tako uporabiti, da bo v popolni meri služilo ljudski prehrani, ne pa zastrup-ijevanju potom alkohola, je problem, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta. Kakor v drugih strokah, napreduje znanost tudi v tej panogi. V Ameriki' Nemčiji, Franciji, Švici in drugih naprednih državah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa javnost in se z vedno večjo vnemo oprijema praktičnih preizkušenih metod. Brez pravilne rešitve tega aktualnega problema je vsako stvarno treznostno gibanje — o katerega upravičenosti posebno pri nas nihče več dvomiti ne more — v praksi zelo otež-kočeno, celo onemogočeno, posebno v krajih, kjer je sadjarstvo in vinarstvo močno razvito in nudi enega izmed glavnih virov dohodkov. Ravno vsled zanemarjanja gospodarske strani treznostne akcije je gibanje zadelo ponekod na odpor sadjarjev, vinogradnikov, posebno pa gostilničarjev. In vendar ne sme in ne more biti treznostno gibanje naperjeno proti nobeni izmed teh panog: treba je !e pridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali ljudskega zdravja in morale, šli v izgubo, temveč v resnici služili ljudski prehrani! Da se nudi vsem interesentom (kdo bi se za to vprašanje ne zanimal?) poučiti se vsestransko o tem problemu, namerava prirediti osrednja zadruga „Brezalkoholna Produkcija" v Ljubljani o priliki ve-lesejma (od. 1. do 6. julija t. 1.) poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) obravnavali popolnoma objektivno vsi raznovrstni načini kouserviranja (vkuhavanje sočivja, jagodi-čevja, sadja, sušenje, pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta iti vina v domačem gospodarstvu in v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd. itd.). Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodarskim strokovnjakom, okr. ekonomom, voditeljem (icam) raznih zavodov, gospodinjskih tečajev, duhovnikom, učiteljem (icam), županstvom, gostilničarjem, sadjarskim, vrtnarskim in treznostnirn organizacijam, zadrugam in kmetijskim društvom, ženskim dru- štvom, za napredek vnetim sadjarjem in vinogradnikom, viničarjem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo in skušajo reševati ta gospodarski in zdravstveni problem v svojem delokrogu. Čas za tečaj je zelo primeren; ob velesejmu, ob pričetku počitnic, pred sezono! Da se more sestaviti proračun in vse potrebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že v naprej vedeti, na kakšno udeležbo je računati. Preziranje od te ali one strani ideje ne bo ubilo, pač pa bo škodovalo tistim, ki nočejo iti s časom naprej! Zato je vsak bojkot od te ali one strani le v škodo „neinteresentov" samih in se bo isti prej ali slej sam maščeval! Opozarjamo, da se zaradi velikih stroškov in obsežnih priprav tak vsestransko izčrpni tečaj (za voditelje) v doglednem času ne bo kmalu več vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski stro-i kovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem tečaju : usposobljeni voditi v svojem okolišu in delokrogu take tečaje, kar bo mnogim pripomoglo do večjega | ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom! Vsi interesenti iz vse države naj pošljejo (neobvezne) prijave čimpreje osrednji zadrugi »Brezalkoholna Produkcija" v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Po tem roku bodo dobili prijavne pole in natančnejša pojasnila! _ VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Vrašanje 25. Želim odstaviti teleta, in sicer brez mleka. Kaj mu naj pokladam. da dosežem blizu tak uspeli kakor z j mlekom. Svetujejo mi eni kuhan krompir, drugi kuhan fižol, i bučne in solnčnične tropine, poleg tega seneni zdrob, pome-I šan s pšeničnimi otrobi, dalje seno ali otavo. Kako naj od-j stavim teleta brez mleka? (M. B. v B.) Odgovor: Vaše vprašanje je pomanjkljivo, ker ne na-| vajate, v kateri starosti želite teleta odstaviti od mleka. Ni namreč vseeno, v kateri starosti mu začnete mleko nadomeščati z drugo krmo. V ostalem Vam moramo povedati, da pri teletih ne velja veliko umetničenja s krmo. Kjer ni mleka, jt sploh vsako odstavljanje otežkočeno in manj uspešno, ker se mleka v nežni mladosti sploh ne da dobro nadomestiti. | Kuhan krompir, kuhan fižol, vse to ne velja za telečji želodec. I ker je taka in enaka krma nenaravna in zato manj prikladna j takemu želodcu. Svetujemo Vam. da se držite mleka čim dlje mogoče in da prcidete potem k naravni močni krmi, ki obstoji iz ovsa (ovsenega zdroba oziroma moke), pšeničnih otrobov, zdrobljenega lanu ozir. lanene moke in otave ali drobnega sena. Namesto surovega ovsa lahko pokladate v pričetku tudi kuhan oves ozir. zdrob, ravnotako je kuhati tudi I lan. Prikladna bi bila iz ovsene in lanene moke tudi juha ozi-; roma redek močnik. Vobče pa bodi tako nadomeščanje ma-ternega mleka le nekaka pomoč v sili in zato tudi izjema. R. Vprašnje 26. V kleti požene repa poganjke, ki so lepo rumeni, podobni kaki solati. Ali so te rože užitne ali ne? Nekdo mi je trdil, da so mu jih dali kot solato na mizo in da mu niso dobro storile. Ali je užitna repna cima? (M. T. v C. pri K.) Odgovor: Repna cima daje solato, ki je grenka in zdrava. mora hiti pa prej skuhana. Surova taka solata na velja. —r— Letnik XL1I1. Stran 59. Vpršanje 27. Ali jo Saneolin priporočljiv za zatiranje uši pri živini? (I. M. v L.) Odgovor: Saneolin je novo sredstvo, ki se da z uspehom uporabljati tudi za uničevanje uši pri živini. V ta namen je Saneolin razredčiti z vodo, in sicer tako, da vzamemo na en liter vode 5 do 10 gramov Saneolina, t. j. približno eno žlico. —r— Vprašanje 28. Kako preženein mravlje iz shrambe za sladkor? (V. D. v G.) Odgovor: Najzanesljivejše sredstvo za zatiranje mravelj v hiši je, poiskati mravljišče in ga uničiti ter ukreniti potrebno, da se mravlje ne morejo naseliti v hiši. Posamezne mravlje, ki prihajajo v shrambo, se na.i umore. V ta namen se nastavi s sladkorno vodo namočeno gobo in ko se na tej vabi nabere veliko mravelj, se vse skupaj vrže v vrelo vodo, da mravlje poginejo. Mravljišča se uničijo s polivanjem z vrelim 1'ugom ali pa s kako drugo jedko tekočino. Posebno uspešno sredstvo je petrolej, s katerim polivamo mravljišča in tudi poti, po katerih mravlje lezejo v hišo. Izmed sredstev navajamo še sledeče: Zmes moke fino zdrobljenega sladkorja in neugašenega apna se v suhi obliki postavi na pot, po kateri prihajajo mravlje v shrambo. Dobro sredstvo je tudi tekočina, ki jo napravimo iz 50 gramov medu, 10 gramov pepelike in 100 gramov vode. Na vsa ta sredstva se mravlje vlove in deloma poginejo, deloma jih pa sami pokončamo. Najboljše sredstvo pa je uničevanje mravljišč in preprečevanje dohoda v hišo. L. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Koprivna je zborovala 14. februarja 1926. Od 20 udov je bilo 17 navzočih. Poročilo je pomanjkljivo in navaja samo izid volitev v odbor. Načelnikom je bil izvoljen .lan. Polavšek in za odbornike Justin Verdel, Martin Golob, Jan. Kupec in Fr. Kaker. Kmetijska podružnica v Prekopi je zborovala 14. febr. 1926. Od 32 udov je bilo 20 navzočih. Načelnik obžaluje premalo zanimanja posebno o priliki kmetijskih predavanj. Blagajniško poročilo izkazuje 547 Din preostanka. V odbor so bili izvoljeni: Fr. Turnšek načelnikom, namestnikom Jar. Ocvirk. tajnikom Fr. Karničnik, blagajnikom Avg. Vratiič; odbornikom Jak. Vranič, Val. Brinovc, Fr. Ružigaj, Sim. Berdnik, Greg. Zabojnik, Fr. Cencen in Fr. Aleš. Delegatom je bil izvoljen Avg. Vranič. Pri slučajnostih je opozarjal načelnik na potrebo splošnega škropljenja v hmeljnih nasadih, da ubranimo nasade pied pogubonosno pcrotiosporo, v drugo je pa poudarjal poti ebo, da se popravijo podružnični stroji. Kmetijska podružnica v Ložu je zborovala 7. marca 1926. Od 21 udov je bilo 6 navzočih. Grajati je slabo udeležbo. Blagajniško poročilo izkazuje 420 Din dohodkov, 395 Din stroškov in preostanka 25 Din. Delegatom je bil izvoljen načelnik Al. Znidaršič, ki je pri slučajnostih pripomnil, da se člani veliko premalo brigajo za podružnico, kar priča tudi današnja udeležba in sploh prenizko število organiziranih gospodarjev, zborovanje se je končalo s predavanjem okr. ekonoma Zdolška o raznih kmetijskih vprašanjih. Kmetijska podružnica Celje je zborovala 7. februarja 1926. Od 43 udov je bilo 28 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je imela podružnica 6 odborovih sej, da je gosp. potrebščine naročevala pri glavni družbi v Ljubljani in da je priredila tri gospodarska predavanja. Blagajniško poročilo sc je odobrilo, ni pa izkazano. Po končanem zborovanju sta govorila M. Levstik o sadjarstvu in M. Zupane o živinoreji in drugih gosp. vprašanjih. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTN1K. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme 1. maja 1926. praktikante (vajence) za enoletno praktično šolo. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti dobivajo stanovanje in hrano v zavodu brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1926./27. kot redni učenci kakortudi pri podelitvi brezplačnih mest za revne učence v slučaju ubož-nosti. Bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 in 20 = 25 Din) za sprejem praktikantov je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. aprila 1926. s sledečimi prilogami: 1 krstni list; 2. do-movnica; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. izpričevalo o nravnosti, v slučaju ubožnosti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali izpričevalo ubožnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Vsi drugi pogoji za sprejem so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zanimancu proti nakazilu 5 Din v gotovini. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. GOSPODARSKE STVARI. Obrtno-ogospodarska razstava Ormožu. Na velikem sestanku obrtnikov in kmetovalcev v Ormožu dne 25. marca se je sklenilo prirediti meseca avgusta t. 1., med 8. in 15. obrtno gospodarsko razstavo ormoškega okraja, in sicer po sledečem sporedu: v nedeljo, 8. avgusta otvoritev obrtne, v sredo, 11. avgusta vinske, v četrtek, 12. avgusta konjerej-ske in v petek, 13. avgusta t. 1. govedorejske razstave. Obrtna razstava bo obsegala vse prostore meščanske šole, vinska se bode vršila v dvorani gostilne Skorčič, konjerejska in govedo-, rejska pa na sejmišču v Ormožu. Vsa prireditev je v rokah strokovnjakov iu uglednih mož ormoškega okraja ter bo pokazala v vseli gospodarskih panogah, kaj premore ormoški okraj. Opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge širom naše države na to prireditev, ki bo tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rujnega ljutomerčana. tako tudi glede konjereje in živinoreje na višku ter prosimo, da se na to razstavo ozira predvsem celokupna Slovenija ter za navedene dneve ne prireja nobenih drugih sličnih prireditev. Odbor. Naši velesejmi. Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčije bolj preprosto, tako kakor borza, in združuje v sebi nazornost razstave, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je neobhodno potrebno in zato je postalo trajen člen naprav modernega svetovnega gospodarstva. To priča že dejstvo, da hoče skoro vsaka dežela imeti svoj velesejm, in to vkljub vsej depresiji in pomanjkanju denarja. Torej se sejmstvo narodno-gospodarsko in zasebno-gospo-darsko vendarle izplača in stroške kmalu spet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. Ali pa je potrebno, da je toliko vefesejmov, kakor jih imamo sedaj? To odloči vsaka dežela zase. Ona najbolje ve, ali ji prinaša velesejm uspeh ali ne. Strokovnjaki, ki o tem določajo, so seveda v prvi vrsti trgovski iu industrijski sejmski interesi. Na te se je uprava Ljubljanskih velesejmov obrnila z tozadevnim vprašanjem in 85% jih je odgovorilo z „da". Tudi je večina njih že vposlala svoje prijavnice za VI. Ljubljanski velesejm od 26. junija do 5. julija 1926. To naj bo v spodbudo vsem, ki se še niso odločili za sodelovanje, da se požurijo s svojimi prijavami. KMETIJSKE NOVICE. Cepilni tečaji na Gorenjskem. Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi v nedeljo, 18. aprila na Bledu iu v Lešah, v nedeljo, 25. aprila t. 1. na Lancovem pri „Dežmanu" št. 6. Letnik XL1I1. celodnevni sadjarski cepilni tečaj. Odbor vabi vse zanimanee iz teh okolišev, osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo teh tečajev v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboj cepifno orodje. Tečaji se prično ob devetih dopoldne, na Bledu pa ob osmih zu.itra.i. Nakup mladih bikov. Ministrska komisija za nakup plemenskih bikov je kupila v zadnjem času na Dolenjskem zopet 25 mladih bikov, in sicer iz okrajev Velike Lašče. Ribnica in Trebnje. V Ortneku so naložili 14 bikov in v Vel. Loki pa 11 bikov v starosti 1 do 2 let. Živali so vobče ugajale, vendar so oddale najboljše živali živinorejske zadruge na postaji v Ortneku. Kupna cena je znašala 11 do 12 Din za kilogram. Biki so nakupljeni za Bosno, in sicer za velikega župana v Bihaču. - Z veseljem beležimo to vest, ker nam ti nakupi kažejo, da se je začela naša živinoreja tudi na to stran razvijati. Ce bo reja plemenjakov tako napredovala, bodo kmalu utihnile tožbe zaradi pomanjkanja bikov. DRUŽBENE VESTI. Poučni sestanki kmetijskih podružnic. Kmetijska družba je priredila dosedaj že po raznih okrajih te sestanke, ki imajo namen, urediti pravilno in enotno poslovanje pri podružnicah. Udeležba od strani poklicanih zastopnikov pa ni povsod odgovarjala namenom in potrebam takih prireditev. Vsled tega se tudi poslovne knjige niso mogle razdeliti na vse podružnice. Opozarjamo zaraditega vse zaostale podružnice, da se preskrbe s poslovnimi knjigami za tajnika in blagajnika, ki se dobe pri dotični podružnici, kjer se je vršil poučni sestanek. Družbene članske diplome. Družba nabira zopet nove naročnike za članske diplome. Člani, ki želijo dobiti te umetniško izdelane diplome, naj se zglasijo s svojimi naročili do 15. maja. Vabimo zlasti podružnice, da nabirajo o priliki svojih, občnih zborov taka naročila in da jih pošiljajo skupno naši družbi. Družbene članske diplome se pošiljajo po 15 Din in je treba ta znesek naprej plačati. Diplome se pošiljajo naročnikom poštnine prosto. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.--6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t.J. vsaj 10 dni pred izidom onvga »Kmetovalca**, v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kme-tiiski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poorej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Dobrepotie, v nedeljo, 2. maja 1926. ob osmih zjutraj po sveti maši v posojilnici; Gornji Logatec, v nedeljo, 16. maja 1926. ob treh popoldne pri načelniku Alojziju Gostiši; Hotedršica, v nedeljo, 2. maja 1926. ob enajstih dopoldne pri g. Ivanu Petkovšku, 28.; Koprivna, v nedeljo, 2. maja 1926. ob eni popoldne pri Mež-narju; Lesce, v nedeljo, 9. maja 1926. ob treli popoldne v šoli; Ljubno, v nedeljo, 2. maja 1926. ob devetih dopoldne v šoli; Marenberg in okolica, na Vneboliod, 13. maja 1926. ob treh popoldne v posebni sobi hotela Lukas v Marenbergu; Moste pri Ljubljani, v nedeljo, 9. maja 1926. ob desetih dopoldne v ..Ljudskem domu"; Radomlje, v nedeljo, 2. maja 1926. ob petih popoldne v Radomljah št. 46.; Slovenjgradec, v- nedeljo, 16. maja 1926. ob desetih dopoldne v sejni dvorani okrajne hranilnice; Sovodenj, na Binkoštni ponedeljek, 24. maja 1926. ob treh popoldne pri Lovru Telbatiu v Podjefovem Brdu; Železniki, v nedeljo, 16. maja 1926. ob treh popoldne v Železnikih h. štev. 22. Modra galica. Družba je oddala že vseh 30 vagonov galice podružnicam in udom, ki so jo pravočasno naročili. Če bo nujno potreba, jo bo družba še naročila, toda po današnji ceni, ki bo gotovo višja od sedanje. Tržne cen® v LJu&IJanl In v Mariboru. Cene »o navedene v dlnortlb. Konji (prigon v Lj. 368, v M. 13): 1 o«.- dobrih konj..........<*<> U.000 Voli in krave (prigon v Lj. 129, v M. — glav): LJublian* Maribor I 1 ki tive teže I. 1 .. .. ., II. 1...... 'II. 9- - do — •- 8-50 do -*- 8'— do -•— 3"- do 4 — glav): 1C-- do 11-50 1...... krave, klobasarice . Teleta (prigon v Lj. 16, v M. 1 kg žive teže ........ Prašiči (prigon v Lj. 435, v M. 179 glav): 1 komad 6— 8 tednov »tarl .....203" - do 275 1 „ 3— 4 mesece .. ...... 1 ., B- 7 ......... 1 ., 8—10 ,. - .... ! ,, eaoletil........ 1 kg žive teže, debeli....... 1 .. mrtve teie, debeli..............— Kože: 1 komad konjake kož« . 1 ki goveje kože , . . 1 telečje ko it . . i .. prašičje kože . . 1 .. gornjega maja I .. aadplator . . do do do do 125"— do 150*— 350*— do 36')'— 4(!0*— do 450-— 550*— do 560--do -•— 10-50 do 12*50 15*- do 17*— 100'— do 175'— 12*— do -*— 15 — do 19 — 6- do 7 50 75 — do 100*- 65 do 80*- Perutnina: 1 komad, piščanec 1 ., kokoS . Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka....... 1 „ smetane...... 1 kg čajnega masla .... 1 ., suroveza masla . . . 1 ., bohinjskega sira . . . 1 .. sirčka...... 1 iajce ......... Ljubljana do —•— 30-- do 45*— 2-50 do 3'- 6 V— do -•- 40-— do 45'-36 - 9-- do 10*-1'— do —•- Maribor 17 50 do 37-50 do 2'50 do 3*— 12'— do 15*— 62" - do E6-- 44*— do 48- 4'- do 9 - -•75 do 1-25 Žito In drugo: 1 a pšenice . . . > 1 .. rži ...... 1 ,. ječmena..... 1 .. ovsa...... 1 ., prosa...... 1 koruze (nove. sašeae) 1 .. ajde...... 1 . fižola, ribničan . . 1 ., ližola, prepeličar . . 1 .. kromplija (novoga) . Krma: 1 a sladkega sena . 1 ,. kislega seaa . . . 1 .. slame...... Kurivo: t m' trdita drv ... . t .. aiehklh drv . . . 330' do 340-- 325-— do 350'- 2<=0-- do 290 - 200"— do 225- 230 - do 250'- 2 0*~ do 225*- 225 — do 245'— 250" - do 3 0* 275-- do 300'- 200 — do 225*- 200-— do 218-— 175-— do 225* 283'— do 300*— 2U0 — do 25'1- 35T- 150'- do 300 350'— 125- do 150 - 75*- do 125* 75"- do 80 -50*-50'— do 160'- do -*-75-- do -•• 60* 45'- 1 SO* 105*- do 85* do 50*- do 180*-do 120.- Tlsk J. Blasnlka nasl. v Ljubljani. - Za tiskarno odgovoren MIh. Rožanec. Slamoreznice 10 col. reg. od 6 mm do 48 mm, komad Din Sirišče. Mlekarnam priporočamo namesto telečjih želodcev ali drugih sredstev za napravo sira sirišče po navodilih dr. Mor. Blumenthala. Dobi se v pločevinastih puščicah po 50 gr Din 24, po 100 gr Din 46, 250 gr Din 110. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Din 120 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din. Telečji napajalniki po Din 100.— Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 12 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Trokarji za goved po Din 100.—. Trokarji za teleta in ovce po Din 70.—. Žitni čistilniki manjši z 7 sitami po 1400.— Din, večji z 10 sitami po Din 1600.—. Plugi: Poljedelski stroji. Univerzalni plug D7 MN po Din 1150. Univerzalni plug D6 MN s kratko desko po Din 850 Univerzalni plug ESB5 po Din 920 Univerzalni plug D5 MNR po Din 780. Obračalni plug UW5 po Din 1040. Obračalni plug UW4 po Din 920. Podzemeljski plug po Din 400. Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 175 Okopalnik H4 po Din 315. Osipalriiki kompletni po Din 780. Osipalnik HSE po Din 310. Osipalnik HZL po Din 700, manjši po Din 350. Brane: Njivska brana Z3 po Din 700. Niivska brana SE2 po Din 700. Travniška brana A3 in A4 po Din 700. Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Seialni stroj ..Isaria" širok 1.25, vrst 11. Din 5000 Uspeh je sijajen! Brez „ThUrpil"a ne morem telet vzrejati. — H. K. velepos. v V. ,,ThCirpiI" je najboljše sredstvo proti driski naše domače živine. Zahtevajte pristni ^Tllilrpll", odklanjajte nadomestilo. „TIiiirpll(l se dobiva v lekarnah in pri živinozdravnikih. Tovorna: GL. LflGEJHDN, Chemlsche Fabrift AACHEN (Nemčija). VABILO na REDNI OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG V LJUBLJANI registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 29. aprila 1926 ob 11 uri v Ljubijani v Jan Trdinova ulica Stev. 8. DNEVNI RED: 1. Predsednikov pozdrav in otvoritev, 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 3. poročilo: a), načelstva, b). nadzorstva, i. potrditev računskega zaključka za preteklo leto in sklepanja o uporabi dobička, 5. volitev nadzorstva, 6. slučajnosti. Načelstvo Telefon Štev. 16. Pogini £ek 10.S33. Ustanovljena leta 1SS9. MESTNA HILMCa LIIIEHRH Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev. (Gradska štedionica) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 720 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor Iudi no tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in < bresti iudi tekočega računa je vtčje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča densr neiloletnih, župni:ski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši lirani niči, ker je d?nar tu popolnoma varen Hranilnica daje posoj la po nizki obrestni meri na posestva in menice' Nosilke, cement, štukador, betonsko in drugo železno, okovje, štedilnike, peči, mreže, za ograjo in drugi stavbeni materijal, kakor tudi vse vrste poljedelskih strojev dobite ceno in v veliki izbiri v -SS trgovini železnine in zaloge poljedelskih strojev Schneider & Verovšek LJUBLJANA, Dunajska cesta 16 Točna postrežba! Ceniki na razpolago! Zmerne cene! Lične in cenene ž'čne mreže plelene s strojem iz najboljše v ognju pocinkane žice za OGRAJE VRTOV IN DREVESNIC, vsakovrstne ŽIČNE TKANINE iz železne, pocinkane in medene žice za STROJE, MLINE IN OKNA, ELASTIČNE POSTELNE MREŽE j iz galvanizirane žice na lesenem 'okvirju v različnih velikostih, r raznovrstna SITA REŠETA in £ razne LESENE IZDELKE (suho ■ robo) za hišno in kuhinjsko uporabo izdeluje in dobavlja po najnižjih dnevnih cene h. EVGEN IVANC godražlca Slovenija tovarna žičnih tkanin in pletenin, trgovina s sitarskim in lesnim blagom. Zahtevajte ponudbe in ilustrirani cenik brezplačno! Kaj pravite na to? ako se pogledate v ogledalu in Vam začne Vaš obraz in lasje delati skrbi. Za pravo nego Vaše polti. Vašega obraza in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najboljše! I. Feller-.ieva p ca v a kavkaška Elsa pomada za obraz iii kožo, čuva mladost in lepoto, ter je najmočnejšega delovanja zoper pege. Posamezna steklenica Elzafluida se dobi v lekarnah in sorodnih trgovinah po znižani ceni za 9 Din, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lasu napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst, Elsa pomad že obenem z za-vojnino in poštnino za 3s Din, ali samo proti naprej poslanem denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellt-rui v Stubici Don.ii, Elsatrg 333, Hrvatska. aaaaaaaaaaaaaaa <*aaaa»aa»aaaa«»a»aaaaa«i«aa»aaaBBiaBa .............................. KNJIGARNA, UMETNINE IN MUZIKALIJE v v CELJE, Kralja Petra cesta 7-9 Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. --- Na veliko! — Na drobno! saacaaaaaaaaaaanaatiaaaaaBaaaaaeaaaaiiBaaaaanacsnaBi! nas:iBa;fflr«BB»>iB«ii:«BiiBnimaaiaK»i«aaaKK*laoaaa3iaaHBi«a»a«iaBaoaBKaL s a P. n, Priporočamo sledeče važne strokovjie knjige za jarstvo itd. Poljedelstvo. užit- Beg A., Naše gobe, navodilo za spoznavanje nih in strupenih gob.......... Deset pravila za upotrebu umetnih gnojiva . . Dular Fr„ Umna živinoreja, I. krtj. pošla. II. kn.i. Dular Fr., Domači živinozdravnik...... Dular Fr., Gospodarski nauki........ Mandekič Dr. V.. Naše žitarice, 1. knjiga .... Mandekič Dr. V., Krutnpir, sa K) slika..... Perotninar, posamezni popolni letniki po .... Pevc A., Mlekarstvo s črticami o živinoreji . . Povše Fr., Umni kmetovalec. I. snop. pošel. II. in 111. snopič po............. Rohrmati V.. Kmetijsko gospodarstvo za praktične kmetovalce, vez........... Rohrman V.. Poljedelstvo, splošno poljedelstvo t. in II. snopič po........... Rohrman V.. Poljedelstvo, posebno poljedelstvo II. snopič.............. Slivnik, Perotninarstvo. kako vzgajamo, gojimo in negujemo Steinhausz M.. nje gojidbe . Steinhausz M.. L stanje gojidbe Travništvo. I. del Weinzierl Dr. T., nih mešanic . vez. Nonius. postanak i današnje sta-ipicanac, postanak i današnje Din 8.-. II. del O sestavljanju in sestavi trav- 50. -3.50 22.411 35, 16.— 7-22 - - 24. — 25. 12.10 26. -29.50 29.50 40,-27.50 14, 3,- Vrtnarstvo. tekstu 147 slik. pn- 64, Belic Iv., Sadiarstvt logi 18, vez........... Humek M.. Breskev in marelica kako ju vzgajamo .................10. Humek M.. Domači vrt. kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo, vez..........40, Humek M.. Praktični sadjar, zbirka najvažnejših sadiarskih naukov, pojasnjena s 24 barvastimi prilogami in 92 slikami v tekstu, vez.....80, Sadjar slovenski, posamezni kompletni letniki -po 26. Zefenjadni vrt, kratek opis obdelovanja .... ?.- Trta. \ 1'rtna tiš in trtoreja . . .. Ptronospora oidium. razvoj perono- Belle Iv.. Morovič spore................ Radič Iv., Vino od trsa do trošidbc, 1. in II. zv. po Din 16.50. III. in IV. zv. po....... Kašai M.. Priročnik vinogradarstva za male vino-grade 1925 .............. Rastlinstvo. Benkovič Al.. Rastlinski imenik, sloveitski. latinski in nemški............ Planinske cvetke v podobah s 07 barvanitni podobami...............12. 3.511 44. S.50 poljedelstvo, vrtnarstvo, kletarstvo, čebelarstvo, sad- Din Pimat S., Cviječe u sobi. uzgoj i njega biljaka Seidl F., Rastlinstvo naših Alp, vez..... Vouk V'.. Život bilja (hiologija bilja) sa 249 ; Čebelarstvo. BeraniČ D., Temelji uspešnega čebelarstva Janša A., Nauk o čebelarstvu...... I.akmayer Fr.. Umni čebelar...... Znideršič A., Naš panj. vez. ....... Kletarstvo. Humek M., Sadno vino ali sadjevec .... Kosi A.. Umni kletar......... Rittig Iv.. Vinarstvo......... Skalick.v L., Kletarstvo, nevez. Din 60. , vez Žtnavc A., Vinarstvo, vez........ 35.-. . 15, tika 108, 12. 24, 27, 42, 10, 15, 60, 72, 66, Poljudno zdravništvo. Ambrožič dr. M., Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku........... Človeško telo. karton........... Derč dr. L.. Dojenček, njega njegovanje in pre- hra Kneipp, Domači zdravnik ......... Pečnik dr. K.. .letika. II. spremenjena in pomnožena izdaja.............. Rus dr. M.. Prva pomoč pri nezgodah..... Tičar dr. Jos.. Boj nalezljivim boleznim .... Vcdenik dr. H., Kako si ohranimo ljubo zdravje. I. in III. zvezek............ Zalokar dr. AL, O ljudskem zdravju..... Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod ............... vez. Lastna zaloga. Božič, Lovski zakon za Štajersko, Božič, Občinski red. vez........... Brezovnik. Zabavnik, tievez......... Dornik. Pasijonske povestice za mladino, nevez. Filipič, Civilno pravdni red, v platno vez. . . . Funtek, Luči.............. Kostič, Šta treba kao vojnik da znam. latin., vez. Kostič, Šta treba kao vojnik da znam, latin.. nev. Kostič. Šta treba kako vojnik da znam. ciril.. vez. Kostič, Šta treba kao vojni kda znam. ciril.. nev. Vojtiički bukvar, ciril., nevez...... Vojnički bukvar, latin., nevez..... Navodilo h kartografičnim osnovam, vez. Pregledni izpisek h kartografičnim osno- nevez............... Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. . . . Mlinarjev Janez. 6. natis, vez..... 15. 12, 7.35 35, 14,-32.--18.— 24,-6,— 20, Kostič, Kostič. Kožuh, Kožuh, vam. Kočevar, Kočevar, Kržišnik. Madeži in Kržišnik, Naš dom. nevezan . • ■ 12, 18, 5. 24, 6, 30, 24. 30, 24, 12,-12, 24. njih ZV. snazenje, vez. . . . . . VIII.. zbirka povesti. 2, 12, 18. 12, Velika zaiog-a rastlinskih, vrtnarskih In poljedelskih knjig v tujih jezikih. Priporočamo se k nabavi knjig in revij vseh strok in jezikov po dnevnem kurzu. iBPaaa štev. 7. t*oštiiiim [tlačn tj n v gotovini. V Ljubljani, 15. aprila 1926. Leto KLIII. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati (oznanila) se računajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 Din, na '/« strani 300 Din, na "8 strani 150 Din, na 112 strani 100 Din, na 'l2t strani 50 Din. Vsaka beseda v „Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 Din. •... .r-_ru~lrln' aj-j^rjijj. ' jj j^f_ri_r j-j—j-j-jj~j .tj". r.nj~j.j*-_rju'lrj*f j" n* i- ~~ .* i" * " " " - — Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po-trebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolnoma neobvezne. Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine načelno le proti gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato denar po možnosti nakažejo že ob naročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712, 5e se jim je pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skr-Jljo za takojšnjo poravnavo. Deteljna, travna in druga semena. Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in deteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno „ceneje". Kmetijska družba je letos kupila najčistejša in najbolj ka-Ijiva semena in jamči pri detel.inih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost. Travna semena dospo s parnikom prve dni februarja v Trst. Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih vreč znaten popust: lucerna .........97% „ 92% „ 26,- Din hmeljna lucerna......96% švedska detelja......97% mačji rep........ pasja trava........ francoska pahovka . . . . . 85% angleška Ijulika......94% laška Ijulika.......95% ovčja bilnica....... Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej ra čuna po lastnih stroških 92% 85% 90% 85% 85% 75-80% 26,-18,— 28,— 16,->8.- 24. 17,-17,- 25,- Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kalijevih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg. Din 28.— ; 11. za peščeno zemljo kg Din 26; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.— ; IV. za težko zemljo kg Din 24.— Vsa tu navedena semena se dobe tudi v Mariboru, Meljska cesta 12 v družbenem skladišču. Lupine, seme najboljše zelene krme po Din 4 za 1 kg. Esparzeta, neoluščeno seme po Din 9 za 1 kg. Semenski ječmen po Din 3.50 za 1 kg. Semenski oves po Din ,3.50 za 1 kg, vreče se računijo posebej po 12 Din. Semenska pesa. Mamut in Eckendorfovka po Din 15,— za 1 kg. Vsa semena, gnojila in krmila ter raznovrstno orodje itd. se nahaja na zalogi tudi v novoustanovljenem skladišču Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Prosimo podružnice in ude v mariborski oblasti, da prav pridno naročajo naravnost iz te zaloge za katere veljajo nasplošno iste cene kakor v Ljubljani, event. naj zahtevajo posebne ponudbe. Modra gallca bo te dni pričela iz Italije dohajati, ter se bo po vrsti dodelila dosedanjim naročnikom, ki naj takoj svoje prijave Spopolnijo z natančno navedbo množine in na-plačilom po 1 Din za vsak kilogram. Na poznejše reklamacije in prijave se ne bo mogoče ozirati. Dmetna gnojila za spomladansko gnojenje. Udom iz mariborske oblasti sporočimo, da je žlindra, superfosiat in kalijeva sol na zalogi tudi v Mariboru, Meljska c. št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene* Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 310.— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 330 '.a sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol, 42% po 126 I i1 ? ™ aložljh aparat. Natrijev bisulfil v tabletah l"> ISfi Di,n za 1. kg Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.51) za kg v posodi kupca. Rafija extra Majunga po 13 Din za i kg. Ročni žveplalniki po Din 70. komad. Sadni mlini po Din 1500.—. „Srgo" aparati iz Mannesmar.uve cevi rjave pleskani po Din 200. „Srgo" patroni po Din 7,— za komad. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400. . Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.— ; št. 16 po Din 20.— za komad. Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad. Uspulun najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun je barvasti prah, ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gr Din 22.—. 500 gr Din 92.—, I kg Din 170. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120 za kompletno garnituro v lesenem kartonu. Vinometri „Weiiilaube" od tvrdke Weiss po Din 60.-- za garnituro v okrogli škatfji. Vrtnarsko orodje orig. trvdke S. Ktnide & sin: Cepilni noži za okulacijo in kapulacijo (glej spis v „Kine-tovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25. Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 53.75. Žveplo dvojno ventiiirano 85/95% Chancel po Din 4,- za l kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 ks. Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniki za sode po Din 60.-- za komad. Razne kmetijske potrebščine: Brzoparilniki: „Alia" brzoparilnike pociu.iene za 50 1 po Din J1S0.—, za 65 1 po Din 1300.—, za 80 1 po Din 1560.—, za 1201 po Din 1900.—, za 2001 po Din 2620. Ti brzdtmrihiiki so pripoznano najboljšega in najnovejšega sistema ter priporočamo interesentom naj si te stroje ogledajo- Grablje železne, 10 zobne po Din 9.— ; 12 zobne po Din 11.—; 14 zobne po Din 13.—; 10 zobne po Din 15 za komad. Gumijevi seski z premerom 20 mm po Din 20 komad, seski št. 8181 a iz rdečega patent gumija 40 nun prečnikom in 135 mm dolgost po 30 Din komad. Heidovi (izvirni) trijerji (čistilniki) znamka II.. razred II. po Din 3600.—. Kultivatorje (ročne) po 18, 20 in 25 Din komad. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7.—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—. Motorji. Novi mali - Setidling motorji za bencinski, bencoljski in petrolejski pogon (iz monakovske tvornice motorjev Sendling): model S. O., S. A.. S. U.; moč 3, 4bfspk torjev Sendling): model S. O. S. A. S. U. moč 3 4 5—6 k. s. število okretaiev 600 600 600—650 cena, Din 8500 9600 12.400 Cene se razumejo franko skladišče Zagreb, ocarinjeno z zabojem vred. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Dih, lesene grabljice po 15 Din, klini za vrvico po 3,— Din Na zalogi so zopet škropilnice ..Flora", ki stane Din 350.— za komad, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 Din komad. Peresa k vrtnim škarjem po 1 Din komad. Pinje Alfa Separator št. 9 po 760 Din. Na željo nekaterih mlekarn si je Kmetijska družba naba vila tudi zelo priljubljene ročne posnemalnike znane švedski znamke „Baltic", ki jih oddaja po sledečih tvorniških cenah na uro 35 1 posnemajoč „Baltic" posnemalnik H : F za gospodinjstva Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 130 1 K : 2 za kmetije 4-7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950. Posnemalnik ..Titan" od danske tvrdke ..Aktieselkab« Titan" Kobenhavp L za 150 I po Din 2500,- Požiralnikove cevi za teleta Din 160, za goved po Din 350.—. „Ptičji strah" strašilo proti' vranam, škorcem, vrabcem I. dr. škodljivcem v vinogradih, koruznjakih in na polju. Vsebuje 20 strelov, ki enkrat tiigani počiio vsake pol ure. Komad itane Din 20.— Ročno sejalico po Din 210,— komad. Knjjgii: Prva pomoč >pha! dr. Mavrici i Kns, mestni Jizik j" -« ' zdravnik rešilne postaje v Linl>ij;.iii. > It' sli f-atrv. Založila lici telička nskarfta v Linbliani Cena 32 Din. - Človeka prejtunja Mu i.i -in ne vreč na dan in podleže lahko smrti, če si ne /na pomagali. Mnogo ljudi lahko rešimo smrti, če :n:i pravočasno priskočimo na pomoč m če iim zinoiio; pomagati. . V to s\rho ie spisal dr. Rus kniigc ..Prva pomoč". Knjiga je velikega pomenu /:i pouk mladine v šoli. v.\ poliudna preda mi ni a. ki iti lahko vsakdo napravi na podlagi tc kniige, /a ljudske in šotarske knjižnice, ker ie knjiga pisana tako poljudno, da .ie razumljiva vsakomur. Obsega pa tudi vsa poglavia. ki iili mora znan vsakdo, ki hoče priskočiti na pomoč ponesvečv nemu človeku. Učitelji jo potrebuje j t,, ker se i;:;! pri telovadnem pouku ali- pri ročnem delu lahku ponesreči kak otrok, ki mu morajo pomagati. Knjiga opisuje vse slučaje, ki se dogodijo lahko v družini, in razne bolezni, pri katerih ie mogoče pomagati z navadnimi sredstvi. V vseh rmi slučajih nam pove dr. Rus. kako s t- bolezni in nesreč obvarujemo in kako ie postopati s ponesrečenimi ljudmi. Knjiga ie edina te vrste \ naši literaturi, poljudno pisana in opremliena s slikami, iz katerih je razvidno tudi na sliki, kako je postopati v posameznih slučajih:. 144 Velika stavbna parcela s,'a-:- na: O kril lištvo graščine \eukloster, pošta Sx. Pe- ter v Savinjski dolini. 1 -K. Krasno tele ttličic s-simodolka. od dobre nilek nce. ie even- tllelilO tudi s kravo ali Pa s h pol mesecev breja irava sirnodolka naprodai pr Krai t Vrtač- ni Ji ii. Vič 14. 145 Lucerno ali nemško deteljo , r.! 'o francosko in vsa druga semena v najboljši kakovosti prodaji Josip 1'rbaniC. semenska trgovina \ Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. (Nasproti hotela Union). Cenik se dobi brezplačno. S2 Vozeči motor >3 4 Iv.a.iske sile). v dol rem s:aniu kupi takoj: Mirko Rauman,, posestnik, Sent Ili v Slovenskih goricah. 1411 Kose iz švedskega jekla, najboljše kakovosti, jamčene za najboljši rez, nudi komad Din 40 s kamnom vred: mani kot 5 komadov se ne pošilja. Poštnina prosta Ivan Oder, kosni kovač, Tržič. Gorenjsko. 141 la KNOCH-JERMENA ZA POGON vedno na skladišču A, LAMPRET Ljubljana, Dunajska cesta 22 Telefon 247. Najboljše dušičnato gnojilo za vse zemlje in vse rastline je ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v L.ubljani Njegova poraba je priprosta, učinek pa hiter in gotov. Vsebuje rastlinsko hranilo dušik, ki največkrat primanjkuje našim zemljam Vsa potrebna pojasnila in tiskana navodila o pravil i porabi tega in drugih umetnih gnojil, o umnem obdelovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno. Podde egacija proizvajalcev čilskega solitra L ubijam, Gruberjevo nabrežje štev. 16. TISKARNA in litagrafisni umetniški zavod 1 BL9SNI nasledniki liuuBUHii, mm lo-iz se priporoča v izvršitev vseh t -skarskih in litograf. del, izvršujoč jih prvovrstno in po zmernih cenah Knjigotisk Offsettisk V zalogi ima obrtno zadružne tiskovine. Iz založništva knjig priporoča najnovejše knjige: ROBINSON z barvastimi slikami za mladino. Vezan Din 10'—, broširan Din 15"—. REGINA povest uboge služkinje, ki je postala imenitna g ospa. — roširano Din 5-—. OBČINSKO 3ETE humoristična povest novorojenčka, ki je prehajal iz rok v roke in bil trikrat krščen. Cena Din 15'—. ZELENI KADER resnični medvojni doživljaji četašev iz bosenskih in dalmatinskih hribov. Vrlo zanimivo. Cena broš. Din 14'—• Fr! naročil.) posameznih izvodov je poslati denar naprej in 50 para za poštnino. IO?"* Najcenejše strešno kpiije! Združene opekarne d. d. ' IKlgi BMEBHE Ljilpna, Mililošičesci cesto 13. preje Vidic-Knez, tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini — takoj da-bavno — najboljše, preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidtno o p e b o. Na željo se pošlje takoj popis in ponudba Ljudska posojilnica regristrovana zadruga z ae©m©i©i»® zavezo i« w LJubljani obrestuje hranilne vloge p® najugadnejši obrestni saeri, vezane vloge pa dogovoru brez vsakega odibitka. Svoje prostore ima tik za frančiškanske cerkvijo v lastni palači, zidani le pred vojno iz iastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednest vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron. Mala naznanila. 7.6 vsako besede i?, naprej plačati 50 para v de-narjn ali znamkah. tiajmani pi skupal Din s.. , er so naznanila ne objavijo. — Vsakega 10. in -'5. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Jajca za valjenje od čistokrvnih velikih kokoši ..Plimontk". komad po 2.50 Din in jajca od velikih gosi Touluška pasma (sivolisa&te), komud po 0 Din, so na prodaj! Pošilja se po povzetju! Avgust Kuhar, gostilničar v Vevčah pošta Dev. Mar. v Polju. 95 Zlatnike 10 kronske plačam po 100 in 20 kronske po 200 dinarjev. Večje množine boljše. Naslov: Poštni predal 6, Prevalje. Brizgalna (štirikotna) na peresi! skoraj nova, ima na prodal: Prostovoljno gasilno društvo v Zgor. Šiški pri Ljubljani. III KMETOVALCI! Zvišajte pridelek svojega posestva z umnim obdelovanjem zemlje in uporabljajte sredstva za varstvo rastlin z označbo KASTEL" 99 Sulfarol je v vodi topljivo žveplo in najboljše sredstvo za zatiranje trsne plesnobe: OJ1DIJA, PLESNI na vrtnicah, jabolkah, kumarah i. t. d. 1 kg Sulfarola odgovarja 50 kg žvepla. 1 kg Sulfarola stane Din 40-—-. Arsola je v vodi topljivi arzen in in služi za pokoncavanje GROZDNEGA MOLJA, BOLH NA REPI, GOSENIC, in vseh škodljivcev ki grizejo zelene rastlinske dele. 1 kg stane Din 44"—. Thanol i sredstvo za uničevanje LISTNIH UŠI in KRVAVIH UŠI. Razentega imamo v zalogi izvrstna sredstva za pokončavanje LISTNE UŠI NA HMELJU. Vsa pojasnila in navodila o uporabi podaja brezplačno prolivajcitelf ..HflŠTEL" D- P KARL0VAC in glavno prodaja PMIRBES" ILMaoreb Poltni predal 104. i Enonadstropna hiša v Ljubljani na prodaj!!! /. šestimi stanovanji, dvoriščem in \itom. Ugodna za vsako obrt, v sredini mesta, blizu Mestnega Doma. Cena primerna, zlasti za Ame-rikanca za pres-Oitev v Liubiiano. Več pove upravništvo ,,Kmetovalca". 115 Važno za kmete i/, okolice Maribora! Najboljše zamenjate oljno seme (bučne jederce) za olie ali pustite preuati v tovarni bučnega olja I. Hochmiiller v Mariboru, Pod mostom št. 7 (južna stran Drave). Priporočam prav po ceni tudi redilne mastne otrobe, ki vsebujejo 11.6 odstotkov surove tolšče in 36.4 odstotkov dušičnatih snovi, torej skupaj 48 odstotkov čistili redilnih stiovi, nadalje oljno pogačo (prgo) z 69 odstotkov redilnimi snovi. 113 Železna korita pregibljiva na omrežju za svinjake, železna okna in štedilnike! ,,Peči za kurjavo z žaganjem". Kaz-pošilja od tukajšnje postaje najcenejše: ..Delavnica železnih konstrukcij" Malerršek, Bohinjska Bistrica. 56 „Jullienovo" čistilo za hitro In uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisio vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže 1 Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijelne ponudbe. Glavna zaloga: Droge-rija ..SANITAS". Ct;je in Ljubljana. 348 „Krosna" tkalnica domačega platna v Ljubljani, Zrinjskega cesta (i izdeluje najmočnejše domače platno, zamenjava tako platno za predivo, sprejema prejo v tkanje ter ima v zalogi kmečko platno za rjuhe. Naročajte dobro domače blago! 3S Semenski krompir! Krompir beli. debeli, prebrani brez blata nudi več vagonov po Din 90, franko vsaka postaja v Sloveniji, tvrdka: Ivan Ravnikar, trgovec z mešanim blagom in izvoz krompirja. Mursko Središče (Medjimurje). 114 Kmetovalci pozor! Preureditev gospodarskih strojev (mlatilniee ud. iz ročnega pogina ali na vitelj) na motorni pogon izvršuje, kakor tudi vsa popravila gospodarskih strojev. Strojno stavbena delavnica Josip Šiška v Kranju. Glavni trg 115. 134 Absolvent z nižjo kmetijsko šolsko izobrazbo in že tudi nc-kai prakse z dobrim spričevalom išče službe na kakšnem veleposestvu ali kaj sličnega. Nastop službe takoj. Vojnščne prost. Naslov pri upravi Kmetovalca pod šlev. 128. Prodam 101(0 litrov jabolčnika po 3 Din, 1 kosilnico Cor-mick za 1 konja 2500 Din. m 300 litrov dobrega sadnega oeta po 2.50 Din. Ponudbe pošljite na Fr. Malasck, Grm, Novomesto. 139 Šafar sc sprejme za domača in poljedelska dela. Pojasnila daje Uprava veleposestva Slatna. pošta Šmartno pri Litiji. 142 Vabile na redni občni /bor Mlekarske zadruge . • Iju. ki se vrši v nedeljo 2. maja ob 3. uri popoldne v mlekarni. Dnevni red: 1. Ci anje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka 7.a leto 1925. 4. Slučajnosti. Načelstvo. ♦»Brezalkoholna Produkcija" Ljubljana. Poljanski nasip 10 pošlje vsakemu naročniku ..Kmetovalca" zanimiv cenik brezlačno! Zahtevajte ga takoj: ne bo Vam žal! 14N Vabilo na občni zbor Splošne gospodarske zadruge na Krki, r. z. /. o. z., ki se vrši dne 2. maja 1926 ob s. uri zjutraj pri Borštniku na Krki^ s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. in sklepanje o kritju izgube. 5. Sklepanje n likvidaciji in razdružbi zadruge. 0. Do'očitev likvidatorjev. Načelstvo. 147 Agrarni biro Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana Šelenburgova ul 7, I. nadstropje (v hiši Jadransko-Podunavske banke) Strokovni nasveti, najcenejše preskrbovale vseh kmet. potrebščin. Pomoč pri vnovčevanju kmet. proizvodov, — Posredovanje pri nakupu in prodaji posestev, graščin, hiš, trgovskih in drugih obrtov, vodnih sil itd. Pomoč pri iskanju posojil. — Pouk v kmet. davčnih zadevah. Prodaja lastne zelo priporočljive in praktične knjige, in sicer: ..Določanje žive teže pri govedu — brez tehtnice — (slov., srbolirv., nem., mad.i., ital.). Cena Din 10,— s poštnino vred, v inozemstvo Din 11.—. Vsak takoj razume. Denar vnaprej! — ..Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva" za razumevanje kako delajo denarni zavodi in borza. Cena Din 22.— s poštnino vred, v inozemstvo Din 24.—. Denar vnaprej! Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti Din 22.—. Ako kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-a, priloži pismu Din 2.— (oni iz inozemstva v obeh slučajih po Din 2.— več). Motna vina čistiti in trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavno! Na zalogi imamo špecijelno francosko želatino „Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard, Pariš. K vsaki pošiljki prideuemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga: Drogerija ..Sanltas", Celje In Ljubljana. 34" Priporočamo sledeča zdravila: Hočevarjeva aromatlčna železnata tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Pol litra stekl. 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 steklenice. Lecithin krogljice z železom. Za živčno oslabele, nervozne in od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatlja 24 Din. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revraa-tizem in trganje. Steklenica 14 Din. Prsni sok iu prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine v prsih. 16 Din. Za živino: Bosulin svečice, zoper sramnično vnetje ter jalovost krav in telic. Z vivinozdravniškim mivu dilom 30 Din, SadnlkarjeV zdravilni prašek zoper obolenje pra* sičev. Izborno preizkušen pri boleznih na prebavilih, zaprtju in rdečici. Z živinozdravniškim opisom rdečice 12 Din. 10 zavojev 100 dinarjev. Hesalln uniči takoj vse uši in bolhe pri domačih živalih. Tuba z navodilom 8 Din. Za vse te izdelke zahvale na razpolago. V zalogi vsa druga zdravila za ljudi in za živino. Izdeluje in razpošilja z navodili samo: Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR, Vrhnika 96. 72 Priznano najHolidnejša ! domača tvrdka JOS. ROJINA LJUBLJANA Aleksandrova r. 3. \Miku za'oga vsako rstnega čpškega in angleškega blaga in sukna. - Bogata i/.bira vseh vrst iz-gotovljenih oblek, ra-glanov, površnikov, dežnih plašeev etc. po izredno nizkih cenah. LASTNI KKOJAŠKI ATELJE! Solidne cene! Točna postrežba! Proti gotovemu jamstvu dnjptudi na ugodna mes. odplaei a I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvttska c. 2 priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji \dler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrt. Vozna kolesa Stjria Dtlrkoop, Orožno kolo (\Vaffenrad). Ceniki zastonj in frar.ko.