Predstavitvi dokumentov ZSMS v naši krajevni skupnosti na rob
Kot že veste, se tudi v Zvezi socialistične mladine Slovenije pripravljamo na Kongres, 13. po vrsli. Znotraj organizacije v zvezi s tem tečejo določene aktivnosti, o katerih na tem mestu ne bi pisali. Namen tega prispevka je spoznati čim širši krog občanov z bistvenimi točkami našega programa in novostmi v statutu, ki sta sicer v fazi predloga in ju mora potrditi še kongres.
Kot lahko preberete v »Komentarju statuta«, se bo lahko v ZSMS včlanil vsak, ki je starejši od 15 let. Vabimo vas, da preberete naslednje vrstice, nam sporočite svoja stali&a in pripombe.
Če se z nami strinjate in ste pripravljeni aktivno sodelovati pri našem de-lu, se lahko že danes včlanite med nas, ne glede na starost. Za nas je pojem mladinskosti (mladosti) opredeljen bolj ideološko kot biološko. Mlad je vsak, ki v sebi nosi mlade, še neuveljavljene ideje. Živimo v času, ko posa-mezniki, tudi po dopolnitvi doslej veljavne slarostne meje (v ZSMS), živijo »podaljšano mtadost«. Problemi izobraževanja, prve zaposlitve in stano-vanja, kot najbolj tipični problemi mladih, postajajo vse bolj žgoči tudi za Ijudi do 35. leta in čez. Zato se ne odrekamo prvenstveni skrbi za oblikova-nje in uresničevanje interesov mladih. Že dolgo pa ni veL skrivnost, da ZSMS s svojim delovanjem nagovarja vse državljane, vse vas torej, ki imate volilno pravico.
Naš naslov: OK ZSMS Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje, tel. 771-310.
Vabljeni — več nas je, močnejši smo! za Predsedstvo OK ZSMS Grosuplje—sekretar OK Z.SMS Zlatko Mehič
PROGRAMSKE OSNOVE
Politični okvir programskih dokumentov je parlamenarna demokracija s pluralizmom političnih subjektov, vključno s stankami. Ta politični okvir sam po sebi seveda ni »socialističen«, t.j. v njem imajo polno legitimnost tudi politič-ne usmeritve, ki se ne opredeljujejo za »socialistično«. Socializem je torej ena izmed poti razvoja, ki jih dopušča politični sistem in o katerih na volitvah odlo čajo državljani. V skladu 5 tem bi lahko rekli, da naši programski dokumenti izhajajo iz 3 osnovnih izhodišč:
I. parlamentarne demokracije, temelječe na pravicah človeka in državljana; II. tržne ekonomije, kombinirane z regulativno vlogo države, ki skrbi za in-frastrukturne pogoje za razmah podjetištva, za socialno ogrožene sloje in za ekološko primernost proizvodnje;
III. ekološke osveščenosti državljanov, kajti ekološke krize ne bo mogoče premagati le z državnim reguliranjem, ampak se bo moral spremeniti ce-loten sistem proizvajanja, odnosa do potrošnje itd.
Programske osnove tvorijo trije deli — splošno politični, ekonomski in eko-loški. Predstavljajo zaključeno (kar pa ne pomeni zaprto tn deflnitivno) celoto, ki skuia v sebi zaobjeti tiste temeljne predpostavke in kriterije delovanja ZSMS, iz katerih bi bilo mogoče izpeljati vse ali vsaj večino nadaljnjih in nujno potreb-nih konkretnejših političnih linij, pač glede na področje.
I. ZA DEMOKRACIJO
Obstoječi monistični politični sistem, ki se je vseskozi kazal kot še ne dovršen, se je realiziral, prišel do konca. Njegov rezultat je blokada normalnega življenja na vseh ravneh. Neizbežna je temeljita politična in družbena reforma.
Mesto oblasti je načelno prazno, kar potneni, da nikomur ne pripada a priori in za zmeraj. Edini suveren je ljudstvo in znotraj družbe (Ijudstva) ne sme obsta-jati noben subjekt, ki bi bil kakorkoli politično privilegiran. Kdor je na mesto oblasti demokratično izvoljen, je sicer nujni, legitimni, toda vedno zgolj začasni nadomestnik ljudstva na oblasti. Ker je mesto oblasti a priori nedoločeno, ima vsakdo neodtuljivo pravico potegovati se zanj na demokratičen način. Držav-
ljan jc torcj tcmcljna politična katogorija drmokratične držnvc
Prvi pogoj za takšno pojmovanje oblasti, ki ga je pri nas šele potrebno izboje-vati, je prelom z diskriminatorsko in nedemokratično privilegiranostjo enega družbenega in politične subjekta. Če avantgardnost Zvezi komunistov ne pripa-da vnaprej in avtomatično, potem ne pripada tudi t.i. delavskemu razredu. Če naj osvoboditev delavskega razreda še kaj pomeni, potem je to osvoboditev iz-pod mistificiranega prisilnega jopiča avantgardnosti, to je izenačenje z vsemi drugimi dižavljani.
Boj za oblast zato za nas ne pomeni preprosto tega, da hočemo mi — ZSMS — priti na oblast. Ne gre nam toliko za našo oblast, predvsem gre za oblast kot tako — za vzpostavitev legitimne oblasti.
Zavzemamo se za polno uveljavitev političnega pluralizma. Ali je ta organizi-ran v strankah ali ne, to sploh ni in ne more biti vnaprejšen problem ne nas ne kogarkoli drugega.
Za »frontne« ali »krovne« organizacije pa velja naslednje: dokler se ljudje nimajo pravice politično diferencirati in tako samostojno nastopati, dotlej je takšno nosilno združevanje lahko samo nadotnestek za pravi politični sistem.
Ena naših temeljnih zahtev pa je zahteva po odpravi in zakonski prepovedi vseh načinov ali oblik političnega organiziranja znotraj sfere privatnega (podjet-ja, organizacije, javne službe oz. družbene dejavnosti, državni upravi, sodstvu, represivnem aparatu države...).
II. EKONOMSKA DOKTRINA
Naš cilj je družbeni sistem, katerega glavni atributi bodo: tržno gospodarstvo, pravna in socialna država ter materialno in duhovno bogata družba. Trg kot mehanizem gospodarskega ststema lahko ustvarja le enake možnosti oz. prilož-nosti, ne more pa izenačiti sposobnosti. Zato edino merilo vrednotenja postane racionalnost — tako na mikro kot na makro ravni. Zavzemamo se za temeljno deregulacijo in liberalizacijo. Tudi ne pristajamo na delitev dela na produktiv-nost in neproduktivno in posledično na t.i. svobodno menjavo dela.
Pred delovanjem (tega) trga so zaščite potrebni tisti, ki v osnovi nimajo ena-kih startnih možnosti. To so: bolni in prizadeti ter zasvojeni, nepreskrbljeni osta-reli, mlade matere, šolska mladina in brezposelni, ki morajo imeti možnost za prešolanje. Njihovo izhodiščno neenakost rešuje socialna politika izključno z denarno podporo. Za enake startne možnosti pa je potrebno zagotoviti tudi brezplačno šolstvo, osnovno zdravstvo in pomoč pri kulturni potrošnji.
Zavzemamo se za izdelavo Kodeksa socialnih pravic.
Priznavamo neomejeno zasebno, zadružno, delniško, skupinsko, mešano in državno lastnino, ki pa so v pogojih poslovanja enakopravne pred vsakim za-konom ali predpisom.
Naloga države na ekonomskem področju je, da posredno in neselektivno ustvarja enake priložnosti za vse državljane in vse gospodarske subjekte. V faze gospodarskega procesa se država neposredno ne vmešava, kaj šele s podrobnim normiranjem.
Ne priznavamo nobenih sfer javnosti kot posebnih družbenih interesov, no-benega posebnega položaja državljanov, gospodarskih organizacij ali instituaj, ki ne bi bili sprejeti skozi demokratični proces v skupščini.
Razvoj proizvajalnih sil določa obseg in kvaliteto življenja določene skupno-sti. To je zgodovinska nujnost, ki se je zavedamo in zahtevamo neenotno skup-no ureditev, ki omogoča regionalno avtonomijo ekonomske politike in eko-nomsko suverenost Slovenije.
Carinska politika mora biti v službi razvoja in spodbujanja konkurenčnosti domačega gospodarstva, ne pa zbiranja prihodkov za proračun.
Za nas so davki legitimno sredstvo samo za financiranje dobrin, kijih na trgu samostojnih gospodarskih subjektov ne moremo učinkovito zagotoviti in za ek-sistenčno nujno prerazdeljevanje bogastva ob bogatih k revnim. V moderni trž-ni državi je lahko skupen vsemu sistemu le davek na dodano vrednost in način financiranja socialnega zavarovanja. Neposredni davki so instrument regional-ne ekonomnske politike in bi naj bili v funkciji spodbujanja produktivnosti, po-djetištva in varstva človekovega okolja. Priznavamo pa ekonomsko funkcijo davkov za netipski sektorgospodarstva, ki ga v našem industrijsko-storitvenem sistemu predstavlja kmetijstvo.
Zavzemamo se za prostorsko politiko, ki bo zaščitila kmetijska obdelovalna zemljišča, za izenačitev pogojev gospodarjenja med zasebnim, zadružnim in kmetijstvom na družbeni lastnini, za ekološko čisto in prostorsko nenasilno kmetijstvo, katerega nosilec so družinske kmetije. Zavzemamo se tudi za izena-čitev socialnega položaja samostojnih kmetov z drugimi zaposlenimi ter za po-sebno skrb za ohranitev hribovskih kmetij.
m. EKOLOGIJA
Vztrajanje pri sedanjih razvojnih konceptih, za katere je značilna enosmerna podrejenost narave interesom človeštva, dominacija parcialnega nad globalnim in razumevanje narave ter ljudi kot neomejenega recursa, je eden izmed možnih in realnih načinov kolektivnega samomora človeštva. ZSMS pri načrtovanju tega samomora noče sodelovati.
Dovclj velika, splošna in planetarna onesnaženost je razvidno pokazala na pet planetarnih omejitev, ki določajo življenje tega planeta in s tem obnašanje človeštva. To so zrak, zemlja, voda, surovine in prebivalstvo. Vse te dobrine, razen prebivalstva, ki grozi, da bo na nivoju celega planela prebilo vse razumne meje, so končne in omejene.
ZA EKOLOŠKO PREOBRAZBO SLOVENUE
Slovenija z onesnaženim zrakom v skoraj vseh urbanih centrih, z ogroženo podtalnico, z več kot 50% poškodovanega in umirajočega gozda, z le 1% čistih površinskih vod, s kontaminirano hrano, s kašljajočimi otroci in bolehnimi odraslimi spada med najbolj degradirane in onesnažene regije Evrope. Dva mi-lijona ljudi onesnažuje tako, kot da na tem delu planeta živi sedem rnilijonov prebivalcev. Jasno je, da prebivalstvo Slovenije trpi veliko zdravstveno škodo zaradi onesnaženosti, le da javnost ne razpolaga z nobenimi ocenami in celovi-timi podatki o stopnji zdravstvene ogroženosti. Hkrati pa se slovensko gospo-darstvo le počasi dviguje iz razvojne depresije, pomanjkanje akumulacije pa de-luje kot argument proti vlaganjem v ekološko sanacijo slovenskega okolja. Takšnim razmišljanjem lahko odgovorimo samo z jasnim NE! Zaradi zdravja prebivalstva, zaradi uničenega okolja in zato, ker zanamcem ne nameravamo pustiti urbane puščave, ne pristajamo več na ohranjanje ekstenzivnega koncepta razvoja, ki poleg ogromnih količin naravnih resursov in energije nekontrolirano uničuje slovensko okolje in izčrpuje prebivalstvo, ob tem, da se evropski stan-dard kvalitete življenja vsak dan bolj oddaljuje. Naš koncept razvoja je koncept ničelne rasti porabe vseh naravnih dobrin (surovin, zetnlje, vode, zraka, energi-je, prebivalstva) in neomejenega razvoja človekove ustvarjalnosti.
Slovenija ima zgodovinsko priložnost, da hkrati s sanacijo gospodarstva sproži tudi ekološko sanacijo. Največja koncentracija industrij z visoko stopnjo onesnaževanja je namreč ravno med industrijami, ki so v razvojni krizi. Zato mora vsaka tehnološka modernizacija hkrati sanirati vplive na okolje, če pa to ni možno, je potrebno industrijski obrat opustiti. Prednost pred širitvami proiz-vodnje pa mora imeti ekološka sanacija. Naš cilj je v dveh letih zaustaviti pove-čevanje onesnaževanja slovenskega okolja, do konca tisočletja pa zmanjšati stopnjo celotnega onesnaževanja vsaj za tretjino.
Ekološka sanacija Slovenije ni samo problem industrije, ampak reorganizi-ranja celotne družbe v skladu z ekološko paradigmo. To pomeni, da je potrebno na ekološke temelje »cepiti« tudi kmetijstvo, storitve in družbene dejavnosti kot tudi celoten koncept organiziranja družbe. S konceptom policentričnega razvo-ja je Slovenija dosegla relativno enakomerao poselitev in industrializacijo. De-centraliziranost, lokalna avtonomija ob hkratni medsebojni močni infonnacij-ski povezavi pa so temelji družbe, ki je sposobna razvojne probleme reševati na čim rižjem nivoju.
ODPOVED JEDRSKI ENERGIJI
Jedrske elektrarne so zadnji simbol človekove vere v lastno vsemogočnost, ki je hkrati tudi dokazal, kako je ta vera bila in je za človeka samega nevarna. Srednje velik jedrski kotel Černobila je prestrašil vso Evropo. ZSMS je imela v bojih proti jugoslovanskemu jedrskemu programu ključno vlogo, toda ta boj ni dokončno dobljen, dokler imamo v naši deželi dva živa pomnika jedrske dobe: Jedrsko elektrarno Krško in rudnik urana Žirovski vrh.
Jedrske elektrarne so kot vsaka druga tehnologija podvržene nepredvidlji-vemu človeškemu faktorju, ki jih naredi veliko bolj nevarae kot so to pokazali opravljeni statistični izračuni. Možne posledice še tako malo verjetne nesreče v Jedrski elektrami Krško pa so lahko dolgotrajne in nepredvidljive, v skrajnem primeru katasttofalne (recimo izselitev večjega dela Slovenije).
Rudnik urana Žirovski vrh je nerentabilen, okoli njegovega vpliva na okolje iii (uka/nu picDivaibivo pa x sialnv porajaju ipoii. RuUnlKI uiaim su v uclcui jedrskem energetskem ciklusu tisti del, kjer se sprošča največ radioaktivnosti in katerih delovanje je najbolj sporno in kontroverzno. RUŽV pa se nahaja 20 kilometrov od največjega urbanega centra Slovenije. V ZSMS se zato zavze-mamo za čimprejšnjo zaprtje Jedrske elektrarne v Krškem na način, ki bo spod-budil orientacijo slovenskega gospodarstva k intenzivnemu gospodarstvu, in za takojšnje zaprtje rudnika urana Žirovski vrh.
EKOLOGUA BREZ MEJA
Radioaktivni oblaki, oblaki kislega dežja in zasvinjane reke so porušile med-državne meje in prisilile sosedske države na medsebojno sporazumevanje kako bi druga drugi Čez mejo »podarila« čim manj onesnaženja. Oblikovani so med-narodni standardi, konvencije in sporazumi, ki kažejo na postopno oblikovanje svetovnega ekološkega prava. Vključitev v Zdmženo Evropo je možna samo ob upoštevanju tega prava. Zato se zavzemamo, da Slovenija izvaja posamezne mednarodne ekološke konvencije neglede na to, ali jih je Jugoslavija ratificirala ali ne. Ravno tako mora Slovenija rapidno zmanjšati svoj izvoz onesnaženja (žveplovi in dušični oksidi, raorje, Notranjska Reka, Soča, Drava, Sava in Mu-ra), da si bo s tem lahko ustvarila ustrezno pogajalsko pozicijo s sosednjimi dr-žavami pri reševanju njihovega izvoza onesnaženja v Slovenijo.
ZA EKOLOŠKO OSVEŠČENO DRŽAVO
V združujoči se Evropi je država tista, ki nastopa proti kapitalu kot zaščitnik interesov varstva okolja in zdravega življenja. V naših razmerah sedanjega mo-nopolnega strukturiranja političnega in gospodarskega prostora je država tista, za katero se skrivajo posamezni lobbyji, sam državni aparat pa nima ne meha-nizmov in ne sredstev za izvajanje tudi tiste ekološke politike, ki jo je sprejela Skupščina SRS. Situacija je absurdna in je jasno dokazala polom teze o odmi-ranju države in podružbljanju mehanizmov odločanja. Skupščina je tisla, ki mora določiti in nadzorovati izvajanje nacionalne ekološke politike. Zato se v ZSMS zavzemamo za tak državni aparat, ki bo sposoben skupščinske odločitve izvajati in ki bo za to razpolagal:
—  z inSpekcijskimi službami, ki bodo financirane iz republiškega proračuna in s tem neodvisne od lokalnih centrov moči;
—  s posebnim denarnim skladom, s katerim bo lahko spodbujal ekološko sanacijo posameznih industrij ali sprožil sanacijo posameznih ogroženih območij;
— s posebnim strokovnim zavodom, ki bo omogočal samostojno strokov-no preverbo posameznih investicijskih projektov in posegov v prostor;
—  s celovitim katastrom onesnaževalcev in merilno mrežo, ki stalno spretn-Ija stanje okolja v Sloveniji (zrak, površinske vode in podtalnice, plodna zemlja, radioaktivnost);
—  pooblastili, da lahko blokira in prepreči vsak poseg v prostor, ki ni v skla-du z opredejeno ekološko politiko.
Le državni upravni organ za okolje, ki bo imel na razpolago naštete meha-nizme, je tahko garancija za uspešno nacionalno ekološko politiko. Hkrati pa je potrebno izoblikovati takšen pravni in ekonomski motivacijski sistem, ki bo silil posamezne producente k ekološko racionalnem obnašanju. Zato se zavzema-mo, da:
—  cena okolja (cena ekološke sanacije) postane sestavni del cene proizvoda;
—  se uveljavijo svetovni emisijski in imisijski standardi, prilagojeni našim geografskim razmeram;
—  lahko občan, skupina občanov, družbenopolitična skupnost ali podjetje sodno izterjajo povrnitev materialne in psihične škode povzročene z onesnaže-vanjem okolja s strani posameznega podjetja;
—  se s kreditno, davčno in carinsko politiko spodbuja razvoj in proizvodnjo novih energetsko in ekološko varčnih strojev in tehnologij in preusmerja indus-trijo k energetsko in ekološko varčnim tehnologijam;
—  se dodatno obdavči potratne stroje (od avtomobilov, tovarniških strojev do gospodinjskih aparatov) in razbremeni energetsko varčne. Mejo varčen/ne-varčen stroj naj znotraj posamezne skupine dinamično določa najvarčnejši tno-del, ki je trenutno na razpolago na tržišču;
—  se pri kritju stroškov sanacijeposledic onesnaževanja dosledno izpelje na-čelo »PLAČA KDOR ONESNAZUJE«;
—  sodne kazni za izpuste nedovoljenih snovi ali za izpuste nad zakonsko določeno tnejo znašajo tolikšen delež celotnega dohodka pcnijetja, da bo to mo-tiviralo ekološko sanacijo.
ZA DRUŽBO KOT ZAPRT TEHNOLOŠKI KROG
Človeštvo izpušča v okotje okrog 8000 različnih snovi. Za večino od njih so na podlagi eksperimentov s testnimi živalmi določene dopustne emisijske meje, ki pa imajo dve splošni pomanjkljivosti:
—   v laboratorijskih pogojih so določene za vsako snov posebej in torej ne upoštevajo možnega medsebojnega vpliva dveh ali več izmed 8000 snovi ali možnega medsebojnega vpliva izpusta in neke snovi, ki jo morda najdemo v manjših količinah v nekaterih posebnih biotopih;
—   nova spoznanja lahko zavrnejo predhodno določeno dovoljeno emisijo, nasploh pa je zaradi kompleksnosti narave izredno težko, če že ne nemogoče, predvideti vse možne kratko in dolgoročne posledice izpusta posamezne snovi.
Zato so dovoljene emisijske stopnje le zelo slab izhod v sili. Cilj celotnega pravnega in ekonomskega motivacijskega sistema torej ne more biti zmanjšati emisijo na dovoljeno mejo, temveč kontinuirano dosegati čim večje zmanjšanje vseh možnih emisij. V strateškem smislu pomeni takšna opredelitev odločitev za postopno organiziranje posameznih proizvodnih procesov kot tehnološko zapr-tih, torej kot sistemov, ki razen vhodnih surovin ter repromaterialov in izhodnih izdelkov nimajo interakcij z okolico. Kolikor to ni možno doseči na ravni po-sameznih industrijskih obratov, da morebitne stranske produkte enega obrata izkoristiti drugi kot vhodne surovine, ali: da je celotna družba organizirana kot zaključena reprodukcijska veriga.
KOMENT AR K OSNUTKU ST ATUT A ZSMS
Besedilo pred vami skuSa v najkrajSih tezah povzeti in komentirati reSitve, ki smo jih vnesli v osnutek Statuta ZSMS, predvsem zaradi tega, ker ste vsi bralci Naše skupnosti tudi polencialni člani »prenovljene« ZSMS. Rafunamo na vas.
ZSMS je že vrsto let odprta in demokratifna organizacija, zato ne žanje sim-patij in podpore le med mladimi, pai pa tudi med ostalimi sloji prebivalstva. Od-prtost, tako organizacijska ko( vsebinska, ki smo jo doslej imenovali frontnost, je v poznih sedemdesetih in v začetku osemdesetih let začela nadomeščati pri-znavanje pluralislične dmžbe nasploh.
Novi statut je odprt za interesno, stanovsko, projektno in drugo organizira-nje, ki ni pogojeno z individualnim članstvom v ZSMS. DopuSča avtonomnost, omogofa pa nekaj več notranje trdnosti v samem organizacijskem aparatu. Hkrati nudi odprte moinosti organizacijskih obtik tudi v sami organizadji, še posebno od občinske ravni navzdol. S tem, ko se novi stalut izogiba predpiso-vanju organizacijskih oblik na najnižjih ravneh, ie\e omogoča razvoj inovativ-nosti in izvirnosti samega članstva.
ZSMS je z novim statutom programsko precizneje definirana, hkrati pa se nima vei za predstavnika celotne mlade populacije (čeprav mora nujno imeti to afflbicijo), saj priznava možnost soobstoja tudi drugih podobnih organizacij.
ČUnstvo v ZSMS in kaki drugi politični organizaciji ali zvezi hkrati je pre-puSčeno odločitvi posameznika. (Tu je treba povedati, da se na tem vprašanju Se lomijo kopja.)
oiuiMvo je opreaeljeno precej iuuanLneje, saj postane Han ZSMS tisti, kj podpiše pristopno izjavo, če je starejši od 15 let. Prepričani smo namreč, da je nasilna politizacija najmlajših dcdiSčina revolucionarnih in postrevolucionarnih iasov. Da ZSMS takSno prakso prekine, zahtevajo ne te prihajajoče družbene spremembe, pat pa tudi upoštevanje številnih mednarodnih konvencij. Spodnjo mejo (15 let) utemeljujemo z omejeno poslovno sposobnostjo, ki jo za to starost dolof a slovenska zakonodaja glede zaposlovanja.
Novi statut ne zamejuje več igornje starostne meje (27 let). Z dotočanjem le-te je organizacija v preleklosti izgubila najbolj izkuiene člane. Do sedaj tudi ni bilo dopu&eno, da bi bilo mogoče po tej starosti šek postali član ZSMS. Organizaci-ja je bila tako potisnjena v poloiaj »valilnice« kadrov za »odrasle sestrske« organizadje.
Povrtno branje osnutka statuta daje vtis, da ukinja asnovne organizactje ZSMS kot temeljne organizacije ravni organizacije doslej. V resnici pa na ravni, nižji od občine dovoljuje vse organizacijske oblike, ki članom najbolj ustrezajo.
V osnutku je predlagano, da je temeljna organizacijska raven, ki služi ZSMS za legatizacijo in legitimizacijo, obiina. Občinske organizacije pa ne konstituira-jo vet osnovne organizacije. pač pa ilani ler interesne, projektne, stanovske in druge organizacije. združenja in gibanja. Minimalni pogoj za kostituiranje občinske organizacije je 25 (petindvajsel) posameznikov. Ustanovitev občinske organizadje in njenih organov je možna z ustanovilvenim zborom.
Clani ZSMS plafujejo čianarino, ki bo ostala v občinskih organizacijah, se pravi na temeljnih ravneh. Ne delamo si Ouzij o finančno saroostojni ZSMS. NajpomembnejSi vir financiranja še vedno oslajajo proratuni DPS. Gre bolj za psiholoSki učinek — zavest o pripadnosti. Kako pa se bo članarina delila znotraj občinske organizacije, bomo zapisali v »Pravilih o organiziranju in delo-vanju OK ZSMS«.
NA KONCU...
Predsedstvo OK ZSMS je na svoji zadnji seji odprio evidentiranje za člane organov in sekretarja OK ZSMS Grosuplje ter rokovnik, po katerem naj bi bila programsko-volilna seja OK ZSMS Grosuplje 15. decembra. Zaradi smiselnosti in optimalnosti je bilo sprejeto stališf e, da se lsfočasno skliče tudi ustanovitveni zbor. Če nam bo do takrat uspelo pripraviti »Pravila o delovanju in organizira-nosti OK ZSMS«, bomo to tudi storili. Prvi pogoj za to pa je, da bomo do takrat zadostili vsem dmgim statutarniin pogojem, predvsem pa številu članov. Zato objavljamo prislopno izjavo. Vse, ki ste pripravljeni stopiti v naSe vrste, vabimo, da izpolnjene pristopne izjave poiljejo aii prinesejo na nai naslov.
PRISTOPNAIZJAVA
Ime in priimek:.......................................................................................................
Datum rojstva:........................................................................................................
Nsslovi........................................................................................................................
Zaposlen (dijak, študent)..................................................................................
Izobrazba:..................................................................................................................
Izjavljam, da se strinjam s »Programskimi osnovami ZSMS« in želim postati član ZSMS.
V (na)................................................................., dne..........................................
Podpis: