Marec 2005 Številka 3 Letnik VI Novice iz Moravske doline OBČINA MOR A vri; 1251 MORAVČE, TRG SVOBODK 4 Knjižnica Domžale^^4? Ljubljanska 58 1230 Domžale Potica - nepogrešljiv del velikonočnega pogrinjka Blagoslov velikonočnega ognja KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV • 25.03. ob 10. uri predavanje KSS Moravče • 31.03.ob 10. uri predavanje KSS Moravče • 2.04. ob 13.uri okrogla miza na temo »mladi in kmetijstvo« • 4.04. ob 17.30 prireditev za Materinski dan • 14.04. ob 17h. revija mladinskih zborov občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin • 23.04. ob 20.uri »Vdova Rošlinka« peta gledališka predstava za abonma april in izven z vsebine abonmajske predstave »VDOVA ROŠLINKA« Spoznali boste bogato in živahno vdovo, ki kar naprej ošteva svojo hčerko Manico, češ da je preveč spogledljiva, čeprav je od pogreba njenega očeta minilo šele nekaj mesecev. Manica je seveda ogorčena, saj jo mati po krivici obtožuje. Ko obišče vdovo popotnik in ji obljubi mladega moža iz hleva pobegne telica. V hiši se prične pravi direndaj, potem pa ... Pridite pogledat! Spoštovane matere in babice! Ko je Bog zaupal ženi vlogo matere, jo je hkrati obdaril tudi z mnogimi darovi, da lahko to odgovorno nalogo izpolnjuje. Ob tem pa, ko je materi naložena še skrb z.a vsakdanji kruh, je še toliko bolj potrebno, da čuti pri tem podporo moža in družbe. KID Limbar Moravče v sodelovanju z vrtcem in Osnovno šolo Jurija Vege ter Otroškim cerkvenim pevskim zborom, vabi na prireditev ob materinskem dnevu. Proslava bo v ponedeljek, 4. aprila 2005, ob 17.30 uri v KD Moravče. Vsem materam in babicam čestitamo ob materinskem dnevu in želimo, da bi bile v tej vlogi srečne in bi z veseljem izkazovale svojo skrb in ljubezen vsem članom družine, hkrati pa bi tudi same bile deležne zvrhane mere ljubezni. Zadovoljna družina je tudi pot k boljši družbi in lepši prihodnosti naroda. Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Veterinarska uprava RS, Veterinarska inšpekcija območnega urada Ljubljana, izdaja odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi 84. čl. Zakona o veterinarstvu, 207.ČI. ZUP-a in 18 čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v upravnem postopku o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2005, se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Moravče. Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini PONEDELJEK , 04. 04. 2005 09.00 - 09.15 - Velika vas pri gasilskem domu 09.30 - 09.45 - Sp.Prekar pri Krajevni skupnosti 10.00 - 10.30 - Katarija pri Srenjščku, Katarija II 10.15 - 10.45 - Dešen pri Ribiču, Dešen 6 11.00 - 11.30 - Gora p.Pečah na križišču za Sp. in Zg. Goro 11.45 - 12.15 - Peče pri Malu, Peče 3 12.30 - 13.15 - Gaberje pod Limb.goro pri Urankarju 13.30 - 14.00 - Drtija pri Mrčunu, Drtija 14 TOREK, 05. 04. 2005 10.00 - 11.00 - Vrhpolje pri Dominiku Lenčku, Vrhpolje IS 11.15 - 12.00 - Krašce pri Gasilskem domu 12.30 - 13.00 - Češnjice pri Moravčah pri Cirilu Veselu, Češnjice 16 13.15 - 14.45 - Moravče pri KZ Emona 15.00 - 15.30 - Negastrn pri Martinu Koviču Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter na mestih rednega cepljenja. PETEK, 08. 04. 2005 Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov! Cepimo vse pse starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 01. januarju 2003, morajo biti označeni z. mikro-čipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik 07.00 - 12.00 in od 17.00 - 18.00, ter v sobotah od 07.00 - 09.00. Stroški cepljenja znašajo 7.500,00 SIT. Novice iz Spoštovani! Že nekaj številk nisem imela možnosti napisati uvodnih vrstic, ker preprosto ni bilo prostora. Danes pa je potrebno pojasnili nekaj dejstev, ki vplivajo na naš časopis. V novembru na skupnem sestanku izdajateljskega sveta, dopisnikov in uredniškega odbora ni bilo časa ali volje, da bi se med vse graje vključilo tudi načrtovanje novega letnika. Tako smo članice UO pripravile načrt vsebine in izhajanja, urednica pa seje dogovorila s pisci določenih rubrik za letno sodelovanje. Posebne pozornosti so bili deležni tudi oglaševalci. Že na januarskem sestanku UOje župan zahteval, da časopis izhaja v črno-belem tisku z barvno naslovnico in zadnjo stranjo. UOje sprejel sklep, da do sprejetja proračuna ali odločitve občinskega sveta o tem ukrepu izhaja po določilih proračuna za preteklo leto. Županu je bilo predlagano, da se na sejo OS uvrsti posebna točka dnevnega reda. Tudi na februarskem sestanku UOje župan zahteval, da naslednja številka izide v črno-belem tisku, posredoval podatek , da je v proračunu predlagal znižanje postavke za časopis za 2,5 mio. SIT, kar pomeni glede na minulo leto za približno tretjino sredstev manj, točke dnevnega reda o časopisu pa ni uvrstil na dnevni red seje OS. Le po vztrajanju nekaterih svetnikov na seji je bila točka uvrščena na dnevni red. Sklep OS seje glasil, da časopis izhaja v nespremenjeni obliki in se financira po Odloku o začasnem financiranju občine. Že po nekaj dneh sem dobila odredbo župana, koliko znaša dvanajstina stroškov v preteklem letu, čeprav časopis izhaja le desetkrat v letu, in predpostavko po črno-belem tisku. Jasno je, da svojo odredbo župan lahko tudi udejani, saj je podpisnik naročilnice z.a tisk. Njegova odločitev bo hkrati jasen dokaz, ali imamo župana, ki ravna po demokratičnih načelih in upošteva tudi mnenja in potrebe drugih, npr. svetnikov in občanov, ali pa takšnega, ki pravi, da seje tako odločil in pika, kar pa ni več demokracija temveč diktatura. Tudi nenehne tožbe o pomanjkanju denarja, počasi dobivajo ironične razsežnosti. Moder gospodar bi verjetno iskal poti, kako nasititi volka in ohraniti ovco celo in na ta način pokazal svoje voditeljske in ekonomske zmožnosti izogibajoč se obtožb predhodnikov in nenehnega jadikovanja. Tudi to je nova priložnost, da bomo čez. leto in pol z lahkoto rekli: »Ja, ta pa zna!« Ob vsem tem neokretnem merjenju politične (ne)moči, ki jemlje ustvarjalne moči namenjene vsebini časopisa, se pojavlja še eno vprašanje, in sicer če za vsem skupaj ne tiči le en sam problem: kako si podrediti občinski časopis, da bo postal županov časopis. Upam, daje to le neutemeljen preblisk! Naj na koncu dodam še čestitke vsem staršem, predvsem materam, ki danes praznujete in željo, da bi s svojim poslanstvom znali odgovorno vzgajati in ljubiti. In vsem, ki praznujete velikonočne praznike, želim, da bi spodbudno z obujenim zaupanjem vase in druge zmogli živeti polno življenje. BERNARDA MAL. odgovorna urednica Društvo sp. in Zg. Tuštanja vabi na 12. tradicionalno Prvomajsko srečanje, ki bo 1. maja 2005 na gradu Tuštanj pri Moravčah. Vabimo vse ljubitelje, lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobilov in motorjev starejših od 30 let), da sodelujete v povorki in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto bo ob 11. uri pri gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico), start pa bo ob 12.30 uri. Povorka bo potekala na relaciji Zalog pod Sv. Trojico - Krašce - Tuštanj. Program, ki ga nudimo obiskovalcem se bo pričel ob 11.00 uri z Živ-Žavom in Damjano Golavšek, ob 12.30 bo nastop skupine Polka punce, ob 13.30 Nataša Madjar, ob 14.30 Vili Resnik, ob 16.30 ansambel Svetlini, ob 18.00 Mambo Kings in od 20.00 ure dalje ponovno ansambel Svetlin. Bogat ribolov. Za dobro domačo hrano bodo poskrbeli prijazni gostitelji. Prireditev bo ob vsakem vremenu. FOTOGRAFIJA Za vse, ki se jeseni še niste mogli odločiti, da bi se udeležili začetnega tečaja digitalne fotografije in z.a tiste, ki ste bili sffiqavo prepozni, bomo v aprilu ponovno organizirali začeaii tečaj (seveda, če bo zadosti prijav - pribl. 15). Prijave sprejemamo do 6. aprilu na tel. 041 326 292 (Danica Jfctčar), kjer boste izvedeli vse podrobnosti. Če pa Vas zanima nad sporočamo, ilanri Turis poscbnegamttÉM nisi znanja vam^Bfjumo eah odprtega društva. Delavnice bodo potekale skjirzi\ jetneje enkrat mesečno, oz., po Prvo srečanji h" -r 30. marca oh kf.uri v sejni sobi Občine (nad trgovino Tuš) in bo namenjeno utrjevanju začetnega znanja o delovanju fotoaparata, o njegovih nastavitvah in funkcijah. Prijavite se na zgoraj navedeni telefon. Za Turistično društvo Moravče Danica Jančar tečaj. Vam 'ivu Moravče i. Poglobitev skih delavni-mtlye foto sekcije 'seleto. najver- Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 22. aprila. Vaše prispevke pričakujemo do 6. aprila. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si. f--^ Novice iz Moravske doline 25. marec 2005. Letnik VI, Številka 3 Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4. 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Martin Rebolj (predsednik). Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si. tel. 031 452 022.» Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Petere, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline 3 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Prvi meseci letošnjega leta so minili v znaku zime, nizkih temperatur, skratka neprijaznega vremena. Vesel sem, da počasi a vztrajno prihaja v naše kraje pomlad. Zakaj vam to pišem ? Predvsem zato, ker si želim, da bi se ta otoplitev, jasnejši dnevi in več svetlobe dotaknile večine naših svetnikov Občinskega sveta Moravče. Kot sem že večkrat javno omenjal, je naša občina v veliki proračunski finančni krizi. V preteklem letu se je prekomerno trosilo in zadolževalo. Proračun je bil prenapihnjen in nerealen. Tako kot v vsakdanjem življenju mora tudi občina poravnati te račune za nazaj. In to leto je prav leto 2005. Res je trajalo kar nekaj mesecev, ki sem jih potreboval, da sem uspel pregledati vso dokumentacijo, se seznaniti s pravnimi podlagami delovanja lokalne skupnosti, pridobiti krog sogovornikov po posameznih ministrstvih, na katera je po svojem delovnem področju občina še kako vpeta. Mogoče sem kdaj deloval celo nekoliko nerodno, a vedno dobronamerno. Toda normalni življenjski tok se umirja in Občina ponovno začenja delovati v začrtanih okvirjih. Žal je dediščina, ki sem jo dobil, precej klavrna in kot posledica takega stanje ja tudi Računsko sodišče, ki te dni pregleduje poslovanje Občine v preteklih letih. Seveda sedaj o tem ne bi govoril, kajti časa in priložnosti bo za to še dovolj. Vrnil bi se k mojim uvodnim stavkom. Pred kratkim sem na osnovi vseh dejstev, ki jih navajam, sestavil osnutek proračuna, ki kaže povsem jasno sliko trenutnega stanja občine. V mojem predlogu osnutka, ki ga je obravnaval in zavrnil Občinski svet, gre za realen proračun, ki mora korigirati »grehe« preteklosti v višini 164 milijonov SIT. V praksi to pomeni, da bodo vsi porabniki proračunskih sredstev v letu 2005 močno prikrajšani. Pri tem ne bom delal razlik med posameznimi proračunskimi porabniki. Za tako imenovani investicijski del proračuna praktično ni ostalo skoraj nič. Nekaj malega, kar bo moč koristiti, pa namenjam našim krajem in ljudem, ki so bili v celotnem obdobju delovanja naše občine zapostavljeni in odrinjeni na stran, kot da ne bi bili to naši občani in to ne naši kraji. Gre z.a območja, ki ne prinašajo zmagovalnih volilnih glasov in ki nimajo »svojih« svetnikov v OS. Njim namenjam v tem osnutku nekaj sredstev za vodovod in ceste. Vem, da je to premalo za te kraje in te ljudi, a tudi oni bodo morali v letu 2005 nositi breme slabega poslovanja v preteklem letu, dveh. Upam in želim si, da bo leto 2006 bistveno boljše in tudi investicijsko ugodnejše. Prav za to moramo stopiti na realna tla, plačati dolgove starih napak in smelo zakorakati v novo razvojno obdobje, ki se bo začelo v letu 2006. Žal pa je tak osnutek proračuna zavrnila skupina svetnikov. Ker sem odprt človek, brez dlake na jeziku, sem jih seveda povprašal, kje so razlogi in argumenti za takšno odločitev. Pričakoval sem tehtne predloge in pripombe, a žal ni bilo nič od tega. Vsak sije želel le veliko več denarja, ki bi ga lahko pri drugi obravnavi proračuna, torej pri obravnavi predloga z amandmaji prerazporejal na sebi ljube postavke brez realnih osnov. Povedali so mi le nekaj nerealnih predlogov. Slišal sem besede o nujnosti izgradnje smučarsko skakalnega centra, ki bi naj bila absolutna prioriteta. Dosti se je govorilo o visokih zahtevah po kvalitetnem barvnem tisku časopisa. To pa je tudi skoraj vse, kar je bilo glasno izpostavljenega. Odkrito moram priznati, da meje čudila popolna nezrelost razprave in predvsem sprenevedanje ob dejanskem finančnem stanju v občini prav od ljudi, ki to občino predstavljajo tudi v širšem prostoru. Kaj pomeni ta sklep občinskega sveta? Pomeni izgubo vsaj enega meseca, ko proračun ne bo sprejet in s tem bistveno okrnjeno delo Občine. Prihodkovne strani proračuna enostavno ni moč prena-penjati in prikazovati lažnih namišljenih prihodkov. To so počeli v preteklosti in sedaj smo tam, kjer smo. Soočili smo se z. realnostjo in to realnost bodo morali sprejeti tudi svetniki NSI, tako imenovani »neodvisni« svetniki in dva svetnika SLS. Strinjam se, da obstaja dodatna možnost razvoja občine Moravče tudi v letu 2005. Tudi sam sem ponosen, da ima tako mala občina kot so Moravče kar dva poslanca. Poslanca v Državnem zboru in poslanko v EU parlamentu. Kaj lahko torej pričakujemo od njiju? Če pogledamo sosednje občine, ki so imele ali imajo poslance v Državnem zboru, lahko vidimo, kako zelo so prispevali k razvoju občine. Konkretni projekti in velika finančna sredstva so bila realizirana v teh naših sosednjih občinah. Pa naj gre to za Lukovico, Litijo, Zagorje ali Domžale. Zato osebno to pričakujem tudi od našega poslanca že v letu 2005. Državni zbor bo namreč v aprilu oziroma maju sprejemal rebalans proračuna Republike Slovenije. To je tudi formalno čas z.a vsebinske korekcije, ki jih načrtuje vlada. Pričakujem, da bo naš poslanec zagotovil cca. 200 milijonov SIT, ki bi jih namenili izgradnji obvoznice. 4 Novice iz Tolikšna je namreč ocena investicijskega obsega del. Naš poslanec naj predlaga, da se ta sredstva vzamejo iz postavke izgradnje avtocestne infrastrukture. Osnove za obrazložitev so dane. Zaradi izgradnje avtoceste v Krtini so se prometni tokovi zelo spremenili in skozi same Moravče danes teče promet, ki je kar za 500% večji kot pred sedmimi, osmimi leti, ko še ni bil vzpostavljen koridor skozi naš center. Kaj to pomeni za nevarne šolske poti, pa najbolje veste vi, starši šoloobveznih otrok, ki vas dnevno skrbi, ali se bodo vaši otroci varno vrnili iz šole. Ker je NSI vladna stranka, ne vidim razloga, da naš poslanec tega ne bi realiziral v letošnjem letu. Oči vseh občanov in tudi mene osebno so uprte v ta pričakovanja. Le tako bomo lahko cenili in ocenjevali delo našega poslanca. Prav tako vidim veliko možnost za izgradnjo smučarsko skakalnega centra. Kolikor poznam ta projekt, gre za zelo obsežno in zahtevno materijo. Občina Moravče seveda ni in ne more pokriti takšne investicije, ki bi v celoti stala čez milijardo SIT. Poleg skakalnic in komunalne infrastrukture, so bili tu mišljeni bazeni, zunanja igrišča, telovadnice za skakalce, ki bi tu nabirali kondicijo z.a tekmovanja itd... Vsekakor zelo smel projekt, ki ga osebno podpiram. Vendar pa se moramo vprašati, kje pridobiti tako ogromna sredstva. Za takšno investicijo mora hiti interes v gospodarstvu in turizmu. Torej potrebujemo investitorja in sponzorje. Ker gre v bistvu za projekt, ki bi pokrival širše območje tudi izven Slovenije (vsaj tako so mi povedali), je to enkratna možnost za angažiranje naše EU poslanke. EU parlament je mesto lobiranja in navezovanja političnih in gospodarskih stikov. Prepričan sem, da ho naši poslanki uspelo pridobiti investitorje in sponzorje z.a tako pomemben mednarodni projekt. Občina bo seveda pripravila vse potrebne prostorske akte in tako omogočila z.ačetek investicije. Občini bo vseeno, ali bodo investitorji iz. Švedske, Nemčije, Avstrije ali Španije. Na \wlezije torej naša EU poslanka. Za tak projekt jm bo že prej omenjena obvoznica še kako potrebna. Konec letošnjega leta bomo lahko skupaj ocenili realizacijo dela obeh poslancev. Sedaj pa nazaj na realna tla občine. Žal občinski proračun ne more s svojimi sredstvi podpreti takšnih projektov. Realnost v letu 2005 je veliko bolj kruta. Zato bo moral tudi naš časopis doživeti minimalno korekturo. Resno sem razmišljal o smiselnosti obstoja časopisa-mesečnika, kajti pretok informacij zahteva ažurnost. To pa je nedvomno radio oziroma TV. Odzivnost in odmevnost kažeta, da je TV že zdavnaj prehitela naš časopis. Kljub temu pa je v kronološkem smislu tiskani medij pomemben. Zato sem predlagal, da časopis ostane. Zmanjšati jia se morajo stroški pri tisku časopisa podobno, kot to urejajo v nekaterih drugih bolj bogatih občinah. Proračun 2005 bo pomenil zategovanje pasu. Opozoriti moram na razmišljanja nekaterih svetnikov, da se ne sprejme proračun in da se financiramo po dvanaj-stinah iz preteklega proračunskega leta. Vemo pa, da to proračunsko obdobje ni bili realno in je povzročilo veliko zadolženost občine. Ker pa letošnji proračun oziroma obseg sredstev ne zadošča niti za pokrivanje dvanajstin, le teh enostavno ne bo v pričakovanem obsegu. Če to nekaterim ni jasno, naj povprašajo na Ministrstvu za finance in dobili bodo jasen odgovor. Zavedati se moramo, da ima vsak od nas svoja pooblastila in odgovornost. Župan ima vso pravico predlagati poračun, opozicija pa ga dopolniti / spremeniti. Toda za vsak predlog kot za vsako (amandmajsko) spremembo proračuna prevzame odgovornost predlagatelj oziroma tisti, ki predlog oziroma spremembo izglasuje. Spoštovana skupina svetnic in svetnikov, odsvetujem vam politično špekuliranje. Odločil sem se, da bom deloval javno in pregledno tudi za naše občanke in občane, zato bom o takšnih poskusih sproti obveščal javnost. Sprejem letošnjega proračuna je torej odvisen od vaše streznitve in vašim sprejetjem stvarnosti v možnih načrtih občine za leto 2005. Slabo namernost takšnega vašega početja bodo lahko ocenjevali vsi tisti naši občani, ki bodo zaradi takega dela občinskega sveta zelo prikrajšani. Prav zaradi tega pomembnega dejstva pišem tako odkrito in jasno, brez. leporečja in všečnosti bralcem, našim občanom in občankam. To bom počel tudi v bodoče in sproti seznanjal vse z. bistvenimi dogodki občinskega sveta, ki bodo pomembno vplivali na naše delo. MARTIN REBOLJ, župan JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča Občina Moravče obvešča občane, ki so lastniki ali uporabniki nezazidanih stavbnih zemljišč (zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča), o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Javna razgrnitev bo v času od 4.4.2005 do 6.5.2005 v prostorih Občine Moravče, Oddelek za prostor in gospodarsko javno infrastrukturo. Trg svobode 4, 1251 Moravče. V času javne razgrnitve lahko zavezanci za plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča podajo pripombe na podatke. Pripombe podajo zavezanci na obrazcu, ki ga pridobijo v času javne razgrnitve. Pripombi morajo zavezanci priložiti ustrezne priloge (npr. izris iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijsko, gradbeno ali uporabno dovoljenje, drugo upravno dokumentacijo ali izpis iz uradnih evidenc). V nasprotnem primeru pripombe ne bomo mogli upoštevati. MARTIN REBOLJ, župan občine Moravče Moravske doline 5 11 Poročilo z 19. seje Občinskega sveta Občine Moravče Prvi predlog proračun zavrnjen in čaka na usklajevanje s svetniškimi skupinami V četrtek, lO.marca 2005, je v veliki sejni sobi Občine Moravče potekala 19.seja OS, katere se je udeležilo 10 svetnikov in 3 svetnice. Obravnavali so deset točk dnevnega reda, čeprav se je zataknilo že pri sprejemanju le-tega. Zavrnjen je bil prvi predlog proračuna in podelitev enega občinskega priznanja, v 30 dnevno javno obravnavo je bil posredovan predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Moravče. Z dnevnega reda je bila umaknjena točka o sprejemu predloga o imenovanju predstavnikov Občine Moravče v Svet OŠ Jurija Vege Moravče zaradi neustreznega postopka pri pripravi predloga. Na seji pa je prvič sodelovala tudi novo zaposlena direktorica občinske uprave Nevenka Zaviršek. Seja je potekala v precej razburljivem vzdušju, včasih celo osebnem in žaljivem z. vtisom, da svetniki opozicijskih in koalicijskih strank govorijo različne jezike ali pa slišijo le tisto, kar hočejo. Sejo je vodil svetnik Stanislav Ravnikar. Pri sprejemanju dnevnega reda se je zataknilo že pri uvrstitvi dveh točk, in sicer o občinskem časopisu in cesti skozi center Moravč. Ker je grozilo, da ho seja zaradi nesprejetega dnevnega reda prekinjena, so se svetniki le sporazumeli in točki na dnevni red uvrstili. Brez zapletov so svetniki sprejeli sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Moravče od 1.4.-30.6.2005 oz.do sprejetja proračuna. Edini pomislek je bil glede plačila pogodbenih obveznosti in zamudnih obresti, ki hi posledično nastale. Zupan je pojasnil, da je denar za to zagotovljen. Predlog za sprejetje Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Moravče po skrajšanem postopku je bil zavrnjen, ker so svetniki v razpravi ugotavljali pomembnost odloka in so zahtevali 30-dnevno javno obravnavo. Odlok seje moral pripraviti po zahtevah nove zakonodaje in uvajanja novih delovnih področij, ki se prenašajo iz upravnih enot na občino (npr. gradbeno področje). Bistvene ugotovitve, da je v občinski upravi premalo zaposlenih (8,5 delavca, po normativu lahko 10,5), da je kader prestar in ima prenizko stopnjo strokovne izobrazbe, je demantiralpodatek, da delavci uprave torej dosegajo nadpovprečne rezultate svojega deta in si zato zaslužijo vso pohvalo. Vsak delavec pa pokriva preveč različnih delovnih področij. Novost v sistematizaciji, ki jo prinaša odlok, je v zaposlitvi še enega delavca, mladega pripravnika z. ustrezno visoko izobrazbo, ki bo skrbel za dokumentarno delo v glavni pisarni, saj sedaj občina nima urejenega arhiva. Iz, odloka je izpeljan tudi načrt zaposlovanja in katalog delovnih mest. Svetniki so izražali glavne pomisleke glede finančnih posledic zaradi zaposlovanja, vsebinsko neprečiščenega besedila, županove obljube, da ne bo na novo zaposloval in o področju inšpekcijskih organov občine. Nova direktorica je pojasnila, da so inšpekcijske službe, skupne za več občin, da bodo zaposlili pripravnika, za katerega bo nekaj sredstev prispevam iz državnega proračuna za prvo zaposlitev. Tudi pri sprejetju sklepa o podelitvi občinskih priznanj za leto 2005 ni šlo gladko, saj svetniki niso v celoti podprli predloga Komisije za priznanja Občine Moravče. Zavrnili so predlog za podelitev plakete Anteju Pajku za 38-letno delo v pedagoškem poklicu in sodelovanje pri PD, ZLSD in 00 NOB. Sporen je bil predvsem podatek o predlagatelju, kije bil ožji družinski član. Potrdili pa so podelitev priznanja Leonu Lavriču za delo v PD, za opravljanje nalog tajnika in izdajo knjige Odsev blišča moravških gradov. Svetniki pa so imeli tudi pripombe glede postopka pri delu komisije. (O drugih nagrajencih več preberite v posebnem članku na str. 10 in II.) Občinski svet je bil seznanjen sporočilom o porabi sredstev za nadomestne volitve župana. Kandidati so skupno porabili 697. 234,00 SIT, od tega največ kandidat ZLSD, najmanj pa kandidat SDS. Izračunano dovoljeno porabo je presegel le samostojni kandidat. Na vprašanje svetnice, koliko je izvoljeni župan porabil za oglaševanje naATV in od kod so bila črpana sredstva, župan ni hotel odgovoriti. Iz predloga proračuna za leto 2005je razbrati, da bo občina razpolagala s 578.223 mio. SIT, od tega je 35% planiranih prihodkov iz naslova dohodnin občanov, ostalo pa so prihodki iz drugih virov. Odhodki so planirani v višini 600.638 mio.SIT, kar pomeni 22.415 mio.SIT proračunskega primanjkljaja. Županje v obrazložitvi pojasnil svoje poglede na delitev sredstev in varčevalne ukrepe, ki jih predlaga, kar pa pomeni predvsem znižanje postavk na področju kulture, šolstva, turizma, sociale in prenos sredstev na izgradnjo infrastrukture (ceste in vodovod). Svetniki so prvi predlog zavrnili, zato je župan obljubil, da se bo sestal s svetniškimi skupinami in poskušal upoštevali utemeljene predloge. V razpravi so svetniki opozarjali na nesodelovanje vseh strank pri pripravi, odpiranje novih investicij namesto dokončanja že začetih, za kar zavezuje župana že predhodni sklep občinskega sveta, premalo sredstev na področju šolstva, turizma, kulture, športa. Svetnik Cerar je predlagal uvedbo čarobne paličice od listih, ki toliko zahtevajo. Dejstvo, da proračunski predlog ni bil pripravljen s sodelovanjem, vseh svetnikov, je prineslo tudi rezultat ne-sprejetja prvega predloga in posledično tudi poznega sprejetja proračuna za tekoče leto ter izvrševanje investicij bo znova možno po najbolj črnih prognoz.ah šele v zadnji četrtini leta. Občinski svet je sprejelsklep o enakem načinu financiranja in izhajanja občinskega časopisa. Informacije o problemu ureditve ceste skozi Moravče, ki naj bi se začela urejati v letu 2006, če bo Občina zagotovila soglasja za odstop zemljišč (enkrat je tO že povzročilo preložitev del) in denar za izgradnjo pločnikov in pripadajoče infrastrukture, kar bi občino v 4 zaporednih proračunskih letih stalo okoli 100. 000 mio. SIT. Prva jaza je ureditev cestišča od odcepa za Češnjice do odcepa Ceste na Grmače. Načrti predvidevajo tudi rušenje ene hiše, vendar se lastnik s tem ne strinja. Županje nagovoril tudi poslanca Franca Capudra, naj »zrihta« nekaj denarja iz. državnega proračuna, ker to pričakuje od njega on in občani. Capuder je pokazal veliko mero pripravljenosti za sodelovanje, če bo seveda vedel za pogovore in aktivnosti, ki jih vodi občina, saj želi pomagati, vendar se to lahko doseže le z. odkritim sodelovanjem in obveščanjem. Županje enaka pričakovanja izrazil do evropske poslanke. BERNARDA M AL Čas res hitro beži, Ž.e so pred nami občinski in velikonočni prazniki. Vsem občanom želimo lepo praznovanje občinskega praznika, ki naj bo pravi praznik tudi v dušah vseh, ki krojijo občinsko politiko, z Željo, da se bodo modro odločili pri pripravi občinskega proračuna in poskrbeli, da bo prišlo v občinsko blagajno tudi kaj denarja iz drugih virov. V velikonočnem času pa želimo vsem predvsem obilo osebnega miru in lepo praznovanje v krogu svojih dragih. Najpomembnejši simbol Velike noči je seveda jajce - simbol rodovitnosti in Življenja, ki naj vse spremlja v letu, kije pred nami. 00 SLS Moravče 6 Novice iz ZDRUŽENA LISTA sot i a I n i h dem ok rutov Občinski odbor Moravče Aktualno v ZLSD Naša stranka se pripravlja na 5. kongres, ki bo 2. aprila v Ljubljani. Pripravljajo se predlogi za volitve organov stranke, predlogi sprememb in dopolnitev statuta. Novice iz Evropskega parlamenta Evropski parlament je obeležil mednarodni dan žensk. Predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell je dejal, da »se bo moralo za dosego enakosti med spoloma spremeniti predvsem vedenje moških«. Tudi v Moravčah smo obeležili dan žensk s prijazno prireditvijo, ki jo je pripravila naša stranka. OOZLSD Moravče, Vojka Rebolj, tajnica Mnenje svetnika Občine Moravče Spoštovani/ V Občinskem svetu Občine Moravče sem svetnik že od leta 1998 in upam si trditi, da kar dobro poznam razmere, v katerih se je znašla naša občina, in ker se čutim mora/no odgovornega, sem dolžan obvestiti o dogajanjih tudi vse občane. Na zadnji seji Občinskega sveta smo obravnavali Predlog osnutka občinskega proračuna za leto 2005, ki ga je pripravil in predstavil župan Martin Rebolj. Pojasnil nam je, da je proračun varčevalno naravnan že iz vsakomur znanih razlogov, ki jih je že večkrat javno pojasnil preko časopisa in televizije. Dejstvo je, da tretjino letošnjega proračuna predstavljajo obveznosti, ki izhajajo iz pogodb lanskega leta in ker denarja ni, je prisiljen zmanjšati porabo na vseh področjih proračuna in upoštevati realne prihodke. S predlogom proračuna smo se strinjali svetniki: Ivanka Kocjančič, Rajko Vavpetič. Stane Ravnikar, Žarko Rudolf, Roman Cerar in menili, da je primeren za javno obravnavo. Svetniki: Franc Capuder, Milan Kunavar, Janez Prašnikar, Tone Stenko, Renata Vidergar, Franc Majdič. Jože Ribič in Branka Bizjan so predlog proračuna zavrnili, ne da bi navedli tehtne argumente. Kljub vsem pojasnilom in prošnjam, naj razumejo, kakšno je finančno stanje, za katerega župan sam ni odgovoren, so kot majhni otroci vsak za svoje področje zahteva/i. da se denar mora najti. Bolj pomembno se jim zdi, v kakšnih barvah bo natisnjen časopis, pa čeprav bi pri tem lahko prihranili 2,5 mio SIT, in gradnja »nordijskega skakalnega centra«, ki se mora po njihovem mnenju na vsak način nadaljevati, kot pa izgradnja cest. vodovodov in komunalne infrastrukture. Poslancu Državnega zbora Francu Capudru so se zdele vprašljive postavke za cesto Kovačija, Tlačnica ter vodovoda Kalin Sv. Mohor. Pričakoval sem, da se bo odgovorno in preudarno odločal, tako kot se za poslanca v Državnem zboru spodobi. Očitno pa je, da mu omenjeni svetniki slepo sledijo pri neodgovornem vedenju. Navedeni svetniki so imeli tudi pripombe na razdelitev sredstev za društvene dejavnosti. Tone Stenko je menil, da je premalo sredstev namenjenih za gasilce. Verjetno je s Nti zadnji seji občinskega sveta jj^jj ^ h^Jj je bila osrednjo točka dnevnega fg^^gg SIOVBitijO reda sprejemanje osnutka ob- Kr*čan*kaiiuanmmtrantm činskega proračuna za leto 2005. Osnutek so zavrnili tudi vsi štirje svetniki Nove Slovenije zaradi mnogih razlogov. Ob prevzemu funkcije je župan Martin Rebolj izrazil Željo po sodelovanju in je celo predlagal, da bo sklical vse predsednike strank oziroma vodje svetniških skupin in se z njimi posvetoval. Ugotavljamo pa, da te svoje obljube niti ni poskušal izpolniti in je najvažnejši akt, ki ga sprejema občinski svet, predlagal brez. kakršnegakoli posvetovanja z našo stranko. Poslal je sicer vabila predsednikom občinskih odborov, naj skličejo odbore in obravnavajo predlog poračuna, vendar je potem na tistih odborih, ki so bili sklicani, pojasnil, kako ni denarja, da je bilo v preteklosti že vse zapravljeno in je potrebno varčevati z. denarjem. Tako je pripravil osnutek proračuna, ki je neusklajen. Pri nekaterih postavkah so se sredstva močno zmanjšala, za začete investicije ni predvidenih sredstev in jih je izločil, odpirajo se nove postavke, ki niso v skladu z Razvojnim programom občine Moravče. Celo sredstva, ki jih občani namensko zbirajo za svoje investicije, niso v celoti predvidena za namen, za katerega se zbirajo. Ob vsem tem tudi ugotavljamo, da ima župan neprimeren odnos do svetnikov in svetnic, delavcev občinske uprave in občanov in daje njegovo ravnanje daleč od demokratičnih načel. Če želi z nami sodelovati, nas bo moral tudi kaj vprašati in upoštevati naše predloge, sicer ne moremo glasovati za nekaj, kar je v nasprotju z. našimi načeli in programi. In tudi nenehno poudarjanje o zapravljenem denarju ni na mestu, saj je bil občinski denar UPORABLJEN za pomembne naložbe in ne zapravljen. N.Si čestita vsem materam za današnji praznik in vsem želi doživete velikonočne praznike OO N.Si Moravče tem misli/ na Gasilsko zvezo Moravče in financiranje njene dejavnosti. Svetnik N.Si Tone Stenko. se vam zdi primerno, da Gasilska zveza Moravče porabi skoraj polovico denarja, ki ga dob/iz proračuna za izplačilo honorarjev? Za tajniška dela v Gasilski zvezi Moravče zasluži prostovoljna gasilka '00.000.00 SIT. Nekateri posamezniki v naši občini na račun svojega dela v društvih služijo lepe denarce in verjetno bi bilo dobro javno objaviti, da jih je kar nekaj, ki letno pospravijo med 500.000,00 in 1.000.000.00 SIT. Predlagam, da komisija, ki jo vodite vi, gospod Tone Stenko, pridobi te podatke in jih objavi. Prepričan sem, da bo občane zanima/o, kaj se dogaja z njihovim denarjem. Sprašujem se, ali svetniki, ki so zavrnili predlog proračuna vedo. da so s svojim neodgovornim vedenjem podaljšali proceduro sprejema proračuna za mesec ali dva in onemogočili izvajanje še tistih nekaj investicij?! Omenjeni gospodje in gospe se očitno ne zavedajo odgovornosti, ki so jim jo naložili volivci, zanimajo jih le ozki privatni interesi. Lahko vsaj upam, da se bodo glavni akterji nasprotovanja predlogu proračuna oglasili v časopisu in širši javnosti pojasnili svoje argumente. Roman Cerar, svetnik SDS Moravske doline 7 Nevenka Zaviršek, nova direktorica občinske uprave Občine Moravče V naše okolje ste prišla iz Šmarja-Sap, verjetno so občutki nenavadni. Prvi stik z Moravsko dolino je bil resnično vznemirjajoč. Skoraj ne morem verjeti, da še obstaja tako neokrnjena, narava, takšna oaza miru, v neposredni bližini Ljubljane. Prvi stik z. zaposlenimi na občinski upravi pa mi da vedeti, da imam. opravka z. delavnimi ljudmi, kar zelo cenim. Na mesto direktorice občinske uprave ste prišli s samega vrha, z ministrstva. Tudi tovrstna sprememba je opazna. Na teh »visokih« mestih, če smem uporabili vaš termin, je tudi zelo visoka kultura obnašanja, oblačenja, komuniciranja, skratka, res je precej drugače. Tudi vse to zahteva določeno pozornost, zbranost, včasih že meji na napor. Nova kultura mi prija, saj sem rojena na podeželju in ves čas dejansko živim v vaškem okolju. Na vseh nivojih, na vseh delovnih mestih so tudi določeni problemi. Veliko jih v dveh tednih vašega delovanja najbrž še niste uspeli odkriti. S problemi na Občini Moravče sem bila v dobršni meri seznanjena že pred sprejemom na delovno mesto, saj sem kot predstavnik ministrstva že sodelovala pri nasvetih in reševanju določenih zadev v zvezi z delom na občinski upravi. Zato sem na novo delovno mesto s seboj že prinesla določene akte. Nujna se mi zdi pridobitev pravnika. Ker je problem s sredstvi proračuna, bomo zaenkrat zaposlili pripravnika. Potrebna je posodobitev pisarniškega poslovanja z elektronskim pisarniškim poslovanjem, ki bo v podporo poslovanju ter dane možnosti za povezave z. e-upravo in novimi sistemi. Potrebe po finančnih uspehih so zelo očitne. Kateri so aduti naše občine, oz. kje vidite možnost za pridobitev sredstev, ki so večno v pomanjkanju? Usmeritev občine vidim na področju usmerjenega kmetijstva, pridobivanja in prodaje bio prehrane, turistične ponudbe. Najbolj nesprejemljiva bi bila industrija s svojimi ekološkimi problemi. Občina mora kandidirali na evropskih razpisih in pridobiti določena sredstva. Seveda so potrebni dobri programi, da bomo konkurenčni. Dela je torej veliko, k sreči je tudi dan vedno daljši. Resnično mi pride prav. Ker ne zmorem pravočasnega povratka domov, čeprav me doma čaka družina. Trije otroci, ki so že skoraj odrasli, razumejo mojo odsotnost in obveznosti, ki sem jih sprejela z direktorskim mestom.. Sicer pa sem že delala na občinski upravi Grosuplje in vem, daje delovno področje obsežno in zahteva dokončanje del. Poznate naš časopis Novice iz Moravske doline, ki ga imajo ljudje zelo radi? Zaradi predloga, da se preide na črno bel tisk, je veliko hude krvi. Želela bi vaš komentar. Z vašim, časopisom sem se seznanila pred kratkim. Moravske novice so lokalni časopis, ki na pregleden način posredujejo občanom kroniko kraja. Ukrep je finančne narave in le začasen. Malo bo treba potrpeti, nekaj številk bo tiskanih v črno-beli tehniki, ovitek pa ostane barvni. Hvala za pogovor in veliko delovnih uspehov, ki jih bodo zelo veseli občani Moravč. DARINKA GRUM PET MINUT S SVETNICO Renata Vidergar, najmlajša svetnica SMS Glede na to, da ste svetnica iz vrst mladih, torej SMS, sem bila prepričana, da se bom srečala z gospodično. Iz. rodnega, a hribovskega kraja v zagorski dolini sem se poročila na prelep in dokaj raven kraj v Moravsko dolino. Hodim v službo, imam pa tudi dva sinova. Brezskrbni dekliški dnevi so že lep čas za menoj, vendar še zelo čutim z mladimi. Želela sem se spoznati z. njimi. Ponudila se je priložnost ustanovitve SMS v občini Moravče. Dobili smo nepričakovano veliko glasov. Posebne reklame v predvolilnem času nismo imeli, razen v obsegu, kot je dovolila in omogočila Občina Moravče. Prav zato sem bila zelo presenečena, ko smo dobili toliko glasov, da smo dobili eno svetniško mesto. Ko pride »mlada« k hiši, pričakujejo od nje čisto kaj drugega kot pa, da bo izostajala od doma zaradi političnih aktivnosti. Srečo imam, da so moževi starši zelo razumevajoči in da se ob moji odsotnosti posvetijo mojima fantkoma oz, svojima vnukoma. Verjetno je to tudi posledica političnih aktivnosti mojega tasla, s katerim, imava zelo podobno vizijo razvoja moravške občine za vse občane. Verjetno so kakšna konkretna skupna ali samostojna področja, ki se jim posvečate. Zelo zanimiv se mi zdi tastov predlog za postavitev šolske učne poli ob Raci, ki bi bila zanimiva za domače in tuje. šolarje. Pravi zaklad favne in flore bi bil dobra podlaga za raziskovanja in razne stalne programe, s katerimi bi se Moravska dolina promovirala v Sloveniji in izven nje. Kot članica Odbora za turizem seveda zelo podpiram, tovrstno usmeritev. Za vsako realizacijo plana je potrebno še razumevanje v občinskem vrhu. Doslej to ni bil problem, srčno upam, da bosta zdrav razum in želja delali dobro za ljudi premaknila srca tistih, ki o tem odločajo. Zanimivo, da se posvečate turizmu Moravške doline, ko vendar niste domačinka. Kot dekle sem se tod skozi vsakodnevno vozila na delo v Ljubljano. Ze takrat sem vzljubila to dolino. Ob nedeljah se z. družino včasih odpravljam raziskovat okoliške hribe in sedaj jih že kar dobro poznam. Sicer pa sem bila v komisiji pri ocenjevanju hiš, ki gaje organiziralo Turistično društvo Moravče. To je zelo nehvaležno delo. Vsi se trudijo, dobiš veliko novih idej, kriteriji pa delajo selekcijo. Največ »izpadov« je bilo na račun nenaravnih materialov in vzdrževanja okolice. K podeželju spadajo naravni materiali. Verjetno ostane res premalo časa za družino. Otroci še ne morejo razumeti mojega političnega udejstvovanja in to mi vzbuja slabo vest. Možje zelo zaposlen, tudi delo na kmetiji vzame določen čas. Če v političnih strukturah ne ho dovolj posluha za uresničitev idej, se bojim, da mi bo kdaj res žal, da sem bila toliko zdoma. Navado imamo ob koncu zaželeti, naj se izpolni čim več želja. Tokrat si želim, naj se vam ne uresničijo vaši dvomi. DARINKA GRUM 8 Novice iz 11 Javna razgrnitev podatkov o nezazidanih stavbnih zemljiščih v občini Moravče Ze vrsto let smo občani občine Moravče dolžni vsako leto plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ta inštrument urejanja zemljiške politike je bil prvič uveden leta 1984 s sprejemom Zakona o stavbnih zemljiščih. Ta zakon je določal, da se na območju naselij in mest ter drugih območjih, kijih določi občinski svet, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. To nadomestilo je prispevek občana, ki ima v lasti ali uporabi stavbo na območju občine Moravče, če je bilo za to območje določeno, da se na njem plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Znesek, ki gaje dolžan lastnik ali uporabnik prej omenjene stavbe poravnati, predstavlja skupno število točk, ki pripadajo objektu, glede na opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo ter namembnostjo in lego stavbnega zemljišča v prostoru. Uporabna površina objekta, izražena v m2, pomnožena s skupnim številom točk in vrednostjo točke, predstavlja skupni znesek, ki ga je lastnik ali uporabnik objekta dolžan poravnati. Zakon sam je že leta 1984 nalagal vsem občinam v Republiki Sloveniji, da ob računajo nadomestilo tudi za nezazidana stavbna zemljišča, vendar se večina občin, vključno z občino Moravče, za ta način obračunavanja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ni odločila. Naj na kratko razložimo pomen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo je dolžan plačati lastnik ali uporabnik stavbe ali zemljišča, če je zanju določeno, da se nadomestilo plačuje. Namen nadomestila ni polnjenje proračuna občine, ker je zakonsko določeno, da se vsa sredstva, pobrana iz tega naslova, namenijo za vzdrževanje in izboljšanje komunalne opremljenosti območij, na katerih se nadomestilo obračunava in za izboljšanje bivalnega okolja in življenjskih razmer na območju celotne občine. Nadomestilo kol samo je mišljeno tudi kot ukrep aktivne zemljiške politike, s kale rim naj bi uravnali trg ponudbe in povpraševanja po zemljiščih, ki so z veljavnim prostorskim planom občine namenjene za gradnjo. Ta prispevek občana je strogo namensko določen in se porablja izključno za izboljšanje bivalnega okolja v občini Moravče in s tem življenja v njej. Prispevek je določen glede na zazidanost posameznega zemljišča. To pomeni, daje prispevek ločen za zazidana stavbna zemljišča in za nezazidana stavbna zemljišča, kar pomeni, da se loči med parcelo, na kateri stoji objekt in parcelo, ki objekta še nima. V občini Moravče se je do sedaj obračunaval samo prispevek za zazidana stavbna zemljišča. To pomeni samo za parcele, na katerih stojijo objekti. S1. januarjem 2003 je stopil v veljavo Zakon o graditvi objektov, ki je na področja urejanja zemljiške politike zarezal velike spremembe. Zakon po novem nalaga Občini, da obračuna tudi nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča in sicer na celotnem območju občine Moravče. To pomeni tudi za zemljišča, ki objekta še nimajo, vendar so po veljavnem prostorskemu planu občine Moravče namenjena za gradnjo. V občini Moravče je takšnih zemljišč veliko in njihova neiz-koriščenost povečuje stroške vzdrževanja komunalne infrastrukture in slabi položaj občine, kot občine z urejeno zemljiško politiko. Način, kako se bo obračunavalo nadomestilo občana za nezazidana stavbna zemljišča, je določen v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Moravče. Ta odlok podrobni je določa višino prispevka posameznega občana v odvisnosti od namenske rabe prostora (način urejanja zemljišča). To pomeni, ali je območje, kjer se nahaja objekt, po veljavnem občinskem planu občine namenjeno za stanovanja, vikende, proizvodnjo, šport, obrt... in glede na stopnjo opremljenosti s komunalno infrastrukturo (kategorija območja). To pomeni kvaliteto opremljenosti posameznega območja s cesto, pločnikom, javno razsvetljavo, vodovodom, kanalizacijo, kabelskim priključkom... Na končno višino prispevka posameznega občana pa vpliva vrednost točke, ki jo vsako leto določi občinski svet. Vrednost točke se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in s številom točk, ki so določene v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Moravče, za vsako od Zgoraj opisanih navedb. Celoten zmnožek preje opisanih faktorjev predstavlja vsoto, ki jo je dolžan poravnati vsak občan, ki ima v lasti ali uporabi nezazidano stavbno zemljišče v občini Moravče. S spremembo zakonodaje pa je prišlo tudi do spremembe pridobivanja potrebnih podatkov za obračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Tako bomo na Občini pripravili javno razgrnitev podatkov o nezazidanih stavbnih zemljiščih, katere namen je pridobili vse potrebne in verodostojne podatke za pravični obračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Zato pozivamo vse občane v občini Moravče, da preverijo verodostojnost podatkov, ki jih poseduje Občina in v primeru ne strinjanja z njimi obvestijo Občino in pričnejo s postopkom vpisa pravilnih podatkov. V primeru, če lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč ne podajo pripomb na podatke predstavljene najavili razgrnitvi, pomeni, da se s podatki Občine strinjajo in da so podatki Občine pravilni. Še enkrat naj ponovimo, da vabimo vse lastnike ali uporabnike nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Moravče, da pridejo na javno razgrnitev podatkov o nezazidanih stavbnih zemljiščih in preverijo točnost podatkov vpisanih v zemljiški kataster in s svojim strinjanjem ali ne strinjanjem s podatki prispevajo k ažurnosti podatkov v zemljiškem katastru in se s tem izognejo morebitnim kasnejšim sporom. Občina Moravče. Oddelek za komunalo I z poslanskih klop! V našo deželo z velikimi koraki vstopa pomlad, bliža se največji krščanski praznik. Velika noč. Delo v Državnem zboru (DZ RS) poteka nemoteno po ustaljenem delovnem redu, kakršnega je sprejel kolegij predsednika Državnega zbora. Po mojem zadnjem oglašanju v Novicah iz Moravske doline, smo v DZ RS sprejeli novelo zakona o javnih uslužbencih, ki Vladi omogoča izbor takšnih javnih uslužbencev, s katerimi bo lahko izpolnila svoj program. Verjamem, da bo vlada zamenjala le majhno število tistih javnih uslužbencev, ki zavestno "nagajajo" novi vladi. V odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide smo zavrnili predlog zakona o istospolni partnerski skupnosti, ki ga je v sprejem DZ RS vložila poslanska skupina LDS. Vzrok za zavrnitev je bil predvsem v tem. da predlog zakona preveč enači zakonsko skupnost in skupnost istospolnih partnerjev. Zavedati se je namreč potrebno pomembnosti družine za razvoj in obstanek naše družbe. Kol poslanec imam dosti lažji dostop do različnih informacij, ustanov in posameznikov. V kolikor sami ne zmorete rešiti težav, ki jih imate z. državo, sem vam na voljo v poslanski pisarni v Moravčah vsak I. in 3. ponedeljek od 18. do 19. ure. Pisarna deluje nad prostori trgovine TUŠ (bivši VELE) v Moravčah. Pridite, da se pogovorimo in mogoče se bo vaša težava hitreje odpravila. Na koncu pa naj vam zaželim blagoslovljene Velikonočne praznike. FRANC CAPUDER, poslanec DZ Moravske doline 9 Slovesna akademija ob občinskem prazniku V petek, I S.marca, je v dvorani kulturnega doma potekala slovesna akademija v počastitev občinskega praznika, ki ga sicer praznujemo 23.marca, na rojstni dan matematika Jurija Vege. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Tineta Kosa z nepogrešljivim zborovodjem Mirom Capudrom, Simfonični orkester Domžale - Kamnik in Leon Lavrič s predstavitvijo svojega knjižnega prvenca Odsev blišča moravških gradov, kije izšla ob H50-letnici omembe Moravč v pisnih virih. Knjiga pa je v pogovoru z voditeljico Bernardo Mal dobila nove »žive« razsežnosti. Knjigo je bilo moč tudi kupiti, sedaj pa bo navoljo v bližnjih knjigarnah ali pa se lahko obrnite osebno na avtorja. V nadaljevanju je zbrane nagovoril župan, kije podelil tudi letošnja občinska priznanja sedmim občanom in dvema občankama. Dva letošnja nagrajenca priznanj nista osebno prevzela. Podelitev je letos potekala brez video projekcije in ovekovečenja na filmski trak. Že naslednji dan, 19.marca, je v Zagorici potekalo tradicionalno srečanje obeh občin, ki ta dan praznujeta, občina Dol pri Ljubljani in občina Moravče. Naše barve so tokrat zastopali pohodniki PD Moravče, Mladinski pevski zbor Muc-arl OS Moravče z. zborovodkinjo Mojco Malovrh, Godba Moravče. Navzoče sta pozdravila župana obeh občin. Drugih spremljajočih prireditev v tednu pred in po občinskem prazniku pa letos ni bilo, razen abonmajske predstave. NAZIV ČASTNEGA OBČANA ZA LETO 2005 Naziv častnega občana se podeli Radu Francu Kokalju, Vrhpolje pri Moravčah 7 Predlagatelj: Društvo rokodelcev Moravske doline in Občinski odbor SLS Moravče Naziv se podeljuje za delo na umetniškem in kulturno izobraževalnem področju, ki je poneslo ime Moravske doline po vsej Sloveniji in do Slovencev po vsem svetu. S svojo dejavnostjo je postal eden od prvih promotorjev turizma v Moravski dolini. "Nikoli nisem mislil, da bo moje delo, ki sem ga delal z.a lastno zadovoljstvo prišlo med ljudi in bo tako lepo sprejeto pri občanih občine Moravče. Najlepšo pesem sem posvetil Moravčam in ponosen sem na to!" PLAKETE OBČINE MORAVČE ZA LETO 2005 Plaketa Občine Moravče se podeli dr. Mariji Klopčič, Vrhpolje pri Moravčah 26 Predlagatelj: Krajevna skupnost Vrhpolje Plaketa se podeli za opravljeno doktorsko disertacijo z. naslovom Optimizacija vrednotenja proizvodnosti krav v mlečni proizvodnji in z.a več kot 25- letno vodenje cerkvenega pevskega zbora na Vrhpoljah in poučevanje verouka na Vrhpoljah. Nagovor Martina Rebolja župana občine Moravče Spoštovane občanke in občani, spoštovani nagrajenci, dragi gostje Dovolile mi, da vas v svojem imenu in v imenu Občine toplo pozdravim. Praznovali občinski praznik v Moravčah pomeni tudi ponosno praznovati rojstni dan, doma in v svetu slavnega in pomembnega rojaka, velikega matematika Jurija Vege. Hkrati pa je to lepo priložnost, ko lahko simbolično sežemo v roke našim zaslužnim občanom, ki so se trudili in veliko naredili z.a skupno dobro v občini Moravče. Vsi današnji nagrajenci so si želeli svoje cilje delovanja čim prej in čim bolje doseči. Pri tem pa se najbrž, niso niti zavedali pomembnosti, izvirnosti in širine svojega dela. Zato je toliko bolj pomembno, da jim izkažemo pozornost, zahvalo in veselje, da so to, kar so. Vsak na svojem področju so se izkazali s svojo izredno aktivnostjo, ki nam je in mora bili vzor ter vzpodbuda pri iskanju naših odločitev o delovanju v naši skupnosti. Z decentralizacijo smo pred dobrimi desetimi leti dobili svojo lokalno skupnost, svojo občino in od takrat tudi marsikaj dosegli. Ker sem župan šele od pozne jeseni lanskega leta, bom govoril o trenutni situaciji in načrtih za prihodnost. Želja občine, da se občanom in občankam zagotovi enakovredne pogoje življenja, dela in ustvarjanja, je v tem težkem, surovem času strmenja za dobičkom, zelo težka naloga. Kljub temu pa se je treba tej smeri maksimalno posvetiti. Nadaljnja pravica vseh občanov mora biti transparentnost vseh javnih sredstev ter zagotavljanje enakomernega in uravnoteženega razvoja vseh krajev in vasi v občini, spoštovanje človekove osebnosti in svobode v zasebnem življenju, šolanju, veroizpovedi, politični opredelitvi, na področju človekovih pravic in enakosti vseh pred občino in njenimi organi. Ko se pogovarjamo o naravni dediščini, ki so nam jo zapustili naši dedje, se že naslednji hip nehote srečamo z mislijo, da moramo poskrbeti, da bo naravna dediščina, ki jo bomo pustili našim vnukom, še nudila prijazno in varno življenje. Prav gotovo smo s čistilno napravo v Krašcah in kanalizacijo v Zalogu, za katero se pripravljajo projekti, z. ekološkimi otoki, kijih poslavljamo na mnogih mestih naše občine, na pravi poti. Na področju šolstva si prizadevamo, kljub skromnim sredstvom., da bi zagotovili kvalitetno izvajanje različnih učnih programov. Štipendij trenutno na žalost še ne moremo zagotavljali. Marsikatero stisko pa sigurno reši družba Termit, ki otrokom svojih 10 Novice iz 11 delavcev zagotavlja štipendije. Zastopamo težnjo, da se s športom in rekreacijo ukvarja čim več ljudi vseh starostnih skupin ter zato poskušamo vseskozi podpirati različne športne programe. Naši občani se zelo izkazujejo na kulturnem področju. Razna društva in posamezniki dosegajo lepe rezultate, celo zunaj mej Slovenije. Vsekakor bomo še naprej podpirali razvoj domačih kulturnih ustvarjalcev. Zavzemamo se tudi za varovanje zgodo-vinsko-kulturnih spomenikov in obeležij. Izpostavili smo se tudi v rokodelstvu in turističnem društvu. Posebno skrb je potrebno posvetiti družbenim in prostočasnim aktivnostim mladih. Podpiramo vse možne oblike njihovega združevanja. Najbrž, se vsi zavedamo, da s tem lahko vplivamo, kako in kakšno mladino vzgajamo. Pa tudi, da mladina svoje izkušnje v današnjem času nese celo daleč v svet. Veseli me, da vam lahko povem, da je sedaj ustanovljen Mladinski svet, ki trenutno združuje tri mladinske organizacije, pričakujemo pa še nadaljnjo širitev. Na področju cest lahko omenim, da je projekt za državno cesto skozi Moravče v zaključni Jazi in da so že znani finančni okvirji. Predvidena je etapna gradnja. Predvidevamo tudi nadaljnjo izgradnjo nekaj občinskih cest. Lepo so izkoriščene tudi naravne danosti naše občine. Poleg krajanov Limbarske gore in Tuštanja, ki se s svojo prizadevnostjo iz leta v leto bolj uspešni, imamo nekaj turističnih kmetij, intenzivno pa delam na tem, da bi končno zaživela učna pot ob Rači. Vsekakor je potrebno naše turistične bisere podpreti in tržiti. Kot sem že omenil, smo v teh letih samostojnosti dosegli veliko, a naredimo lahko še več, za dosego skupnega napredka, za dosego vse boljših življenjskih pogojev, za naš skupni boljši jutri. Poskrbeti moramo, da čim hitreje dokončamo zastavljene projekte, in pokažimo, da smo v tretjem tisočletju pripravljeni na nove izzive, da bomo z medsebojnim razumevanjem in pomočjo, seveda če bomo znali poiskati pravi, za vse občane sprejemljivi vrstni red, postopoma dosegli vse cilje. Dokler bodo proračunska sredstva edino, kar imamo, bo moral biti naš korak pametno usklajen, kajti občani od nas to upravičeno pričakujejo. Verjemimo v Goethejeve besede: »Če boš obravnaval ljudi, kot da so to, kar bi morali biti, jim boš pomagal, da postanejo to, kar zmorejo biti,« in upajmo, da smo na dobri poti. Dragi nagrajenci, želim vam, da bi vam današnji dan ostal v posebno lepem spominu, tako lepem, da boste v sebi čutili ponos za tisto, kar ste vsak na svojem področju storili za našo občino v preteklosti in tudi še v sedanjosti. Naj za konec izrazim še upanje, da bo v Evropi prevladalo zavzemanje za evropsko socialno naravnano držo. V naši občini pa mora prevladati naravnanost, ki bo pomenila enakost za vse. Za obisk se toplo zahvaljujem gostom, da so si vzeli dragoceni čas in bili z. nami. Vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku. Naš rojak Jurij Vega je s svojo prodornostjo in pridnostjo veliko dosegel, verjamem, da bo postopoma uspelo tudi nam. Plaketa Občine Moravče se podeli Rezki Kušar, Vegova 13, Moravče Predlagatelj: Župnijska Karilas Moravče Plaketa se podeli za pobudo za ustanovitev in desetletno vodenje Župnijske Karitas Moravče ter neopazno in aktivno sodelovanje v tej humanitarni organizaciji, še posebej s posluhom za človeka v stiski. "Vesela sem, da je bilo moje delo toliko vredno, da so se spomnili name." Plaketa Občine Moravče se podeli teonu iMvriču, Vegova 12, Moravče Predlagatelj: Upravni odbor Planinskega društva Moravče Plaketa se podeli za sodelovanje pri izgradnji planinskega doma v Moravčah, požrtvovalno opravljanje nalog tajnika Planinskega društva Moravče in za delo Z mladimi na vsakoletnih planinskih taborih ter za izdajo knjige Odsev blišča Moravških gradov. "To sprejemam kot priznanje Planinskega društva. V 12 letih se že vidijo uspehi. Ves čas sem bil pri aktivnem delu, kar se tudi vidi pri izgradnji doma. 25 let je minilo od izida Stražar-jeve knjige, letos pa obeležujemo 850 let od omembe Moravč v pisnih virih in ponosen sem nanje, zato zbiram vse, kar je zapisano o njih." PRIZNANJA OBČINE MORAVČE ZA LETO 2005 Priznanje Občine Moravče se podeli Janezu Pergarju, Dole pri Krašcah 46 Predlagatelj: Občinski odbor N.Si Moravče, Imenje S Priznanje se podeli za ohranjanje kulturne dediščine na področju domače obrti - kolarstva. Ob oživljanju prevozen' s konjsko vprego je ohranjanje izdelovanja vozil za konjsko vprego in predstavljanje domače obrti mladim rodovom še kako pomembno. "Zelo sem bil presenečen. Moja dejavnost spada v kulturno dediščino, zalo moram poskrbeti, da bodo naši zanamci, vedeli, kaj so delali in znali narediti naši predniki." Priznanje Občine Moravče se podeli Karlu Svetlinu, Spodnji Tuštanj 8 Predlagatelj: Krajevna skupnost Vrh-polje Priznanje se podeli za delovanje v Občinskem svetu Občine Moravče (dva mandata) in za prispevek k političnemu in gospodarskemu razvoju občine in KS Vrhpolje ter za večletno opravljanje ključarja in gospodarja župnije Vrhpolje in aktivnosti pri začetnih delih za obnovo cerkve. "Sam še nisem imel občutka, da sem že na vrsti za priznanje. Mislim, daje še veliko ljudi, ki so zaslužni za razvoj naše občine. Vseeno pa sem vesel priznanja." Moravske doline 11 Priznanje Občine Moravče se podeli Ivanu Lebarju, Vrhpolje pri Moravčah 39 Predlagatelj: Krajevna skupnost Vrhpolje Priznanje se podeljuje z.a dolgoletno opravljanje nalog ključarja oz. gospodarja župnije na Vrhpoljah, vodenje del pri obnovi fasade na cerkvi na Vrhpoljah in vodenje gradbenih del pri izgradnji ž.upnišča na Vrhpoljah ter za aktivno delovanje v PGD Vrhpolje na gospodarskem in operativnem področju društva. Ivan Lebar je bil tudi član KS Vrhpolje in predsednik Vaškega odbora Vrhpolje. "Presenečen sem. Občutki so lepi. To mi daje tudi obvezo, da bom dobro delal tudi v prihodnje." Priznanje Občine Moravče se podeli Marku Urankarju, Limbarska gora 16 Predlagatelj: Društvo krajanov Limbarska gora Priznanje se podeli za trud in delovanje za izboljšanje življenjskih razmer na hribovitem območju Limbarske gore, z.a desetletno opravljanje funkcije predsednika Društva krajanov Limbarska gora in odgovorno vodenje odmevne prireditve »Po nagelj na Limbarska goro«. "Presenečen sem bil nad priznanjem in priznam, da mi je v veselje, ker čutim, da je to priznanje pohvala mojemu delu in prizadevanju v društvu, ki letos praznuje deset let delovanja, in samem kraju. Vse to delo opravljam z. veseljem, z. neko preda- nostjo življenju tu na Limbarski gori. Včasih je težko in naporno, vendar se vedno najdejo ljudje, ki ti v kriznih trenutkih znajo vliti novega zaupanja. In tako gre naprej! Zahvalil bi se rad predlagateljem in občinskim svetnikom z.a izkazano zaupanje, ki ga prejemam skupaj s priznanjem. Rad pa bi se tudi opravičil, ker se podelitve nisem mogel udeležiti, saj smo imeli z družino Že tri mesece planiran dopust." Priznanje Občine Moravče se podeli lvu Žuni, Spodnja Javoršica 10 Predlagatelj: Kulturno društvo Vrhpolje Priznanje se podeli z.a dolgoletno opravljanje funkcije predsednika Kulturnega društva Vrhpolje, predvsem pa tudi za delo v tamburaškem orkestru, ki nastopa tako v občini kot sirom Slovenije in je v času delovanja vključil precej mladih članov. "Občutki so seveda vedno, kadar dobiš nagrado, lepi. Vsako priznanje je tudi pričakovanje, kjer je uspeh je tudi nagrada. Zahvaljujem se vsem kolegom v društvu." Uradno vabilo na prireditev je prejel tudi nosilec naziva častni občan za leto 2002 Franc Vehovec iz. Zaloga pri Moravčah. Vabilu se je odzval, zato smo ga kar takoj poprosili za izjavo: No, ne vidim prav nobene spremembe od časa, ko sem častni občan. Kot pevec pa sem vedno rad v dobri družbi, zato sem se vabilu tudi odzval. BRANKA BIZ.IAN, joto Darinka Grum in Vilijem Majhenič Poslanska pisarna Prvič odprta vrata za občane Franc Capuder je 21.2.2005 ob 18. uri prvič sprejemal občane kot poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. V svojem nagovoru je povedal, da je vesel, da v svojem kraju odpira poslansko pisarno. Zahvaljuje se Občini Moravče, ki mu je omogočila brezplačno uporabo prostorov. Pisarna bo odprta vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 18. do 19. ure v prostorih Občine Moravče, Vegova ulica 7. Če bo potrebno, bo pisarna odprta vsak teden, v kolikor pa občani ob objavljenih terminih ne bodo mogli priti ali bodo zadeve nujne, ga lahko poiščejo tudi doma. Povedal je, da ima poslansko pisarno tudi v Ribnici, Loškem Potoku, Sodraž.ici, Kočevju, Lukovici, dogovarja se tudi z Domžalami. Tako bo imel vse ponedeljke rezervirane za občine. Kot je povedal poslanec je dobra stran poslanske pisarne ta, da se lahko v njej oglasi vsakdo, ki meni, da postopkov proti državnim organom ne more oz. ne zna reševati sam. Povedal je, da poleg rednega dela poslanca dela tudi v odboru za delo, družino in socialne zadeve, v odboru za znanost in visoko šolstvo, je član mandatno volilne komisije in član komisije z.a nadzor varnostno obveščevalnih služb. V nadaljevanju nas je seznanil, da še ni navezal vseh stikov z ministrstvi, ker je poslanec začetnik, kamor bi lahko ideje, ki so bile sprejete pri pripravi dolgoročnih načrtov občine Moravče, posredoval pristojnim, vendar se bo potrudil, da bo le slike kar najhitreje vzpostavil. Imel pa je že priložnost, daje predstavil pristojnim dva moravška projekta s področja turizma in popeljal gosta po naši občini, ki je bil nad lepotami navdušen. Posebej je poudaril, da imamo v Moravčah tudi evropsko poslanko in imamo možnosti kandidirati za evropska sredstva. Najvažneje pa je to, da moramo držali skupaj, ker ni vedno težava v pridobivanju sredstev ampak v nas samih. Z malo denarja znamo veliko narediti in vsem je znano, da veliko denarja včasih ljudi tudi »skrega« med seboj. Občani Moravč smo sprejeli politiko kol način delovanja lokalne samouprave, delo sej občinskega sveta lahko spremljajo na samih sejah, saj so javne, lahko preko ATV. Mnenja so različna, z usklajevanjem, mnenj pa se pride do prave rešitve. Ob koncu se je vsem zahvalil z.a obisk in še enkrat poudaril, da občane pričakuje v pisarni, kjer jim bo lahko svetoval ali pomagal, kako priti do pravih odgovorov. Zahvalil seje predstavnicama Novic iz Moravske doline, Milanu Kokalju, ki bo poslansko pisarno predstavil na ATV in vsem, ki so prišli, pogrešal pa je župana, kije prvi človek občine, ki bi moral z roko v roki sodelovati s poslancem. Ura je bila kar prekratka za vse, kar bi radi izvedeli o njegovem delu. BRANKA BIZlAN.foto: Darinka Grum 12 Novice iz Združeni v različnosti V petek, 4. marca, je bilo v organizaciji K/D Limbar predavanje evropske poslanke Ljudmile - Milke Novak, v katerem je predstavila svoje delo v Evropskem parlamentu. V uvodnem delu je predstavila nastanek ideje o Evropski uniji, le-ta je nastala takoj po koncu druge svetovne vojne. S I. majem lanskega leta pa se je z največjo širitvijo v zgodovini unije število članic povečalo na 25 držav. Sledila je predstavitev delovanja Evropskega parlamenta. Evropski parlament je institucija, ki zastopa državljane držav članic. Parlament sodeluje pri sprejemu zakonodaje, je proračunski organ, ima pa tudi funkcijo političnega nadzora nad komisijo. Parlament ima tudi odbore, komisije in medparlamentarne delegacije. Milka sodeluje v Odboru za kulturo in izobraževanje. Glavno delo tega odbora je bila predstavitev poročila o Europass-u, poročevalka na zasedanju parlamenta je bila Milka. Europass pod svojim okriljem združuje več obstoječih orodij, katerih namen je izboljšati prepoznavnost diplom, certifikatov in izkušenj. Poleg tega sodeluje še v odboru za regionalni razvoj in medparlamentarni delegaciji AKP (Afrika-Karibi- Pacifik). Sodeluje tudi v interesnih skupinah za invalide, družino in manjšine. Evropska ustava, katero je med prvimi ratificiral tudi Slovenski parlament, je sestavljena iz. štirih delov: temeljnih določb ustave. Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, politike unije in končnih klavzul. Evropska ustava začne veljali, ko jo ratificirajo vse države članice unije. Eno glavnih načel Evropske unije pa je tudi: Združeni v različnosti, kar je zagotovilo, da bodo narodi vključeni v unijo, ohranili svojo identiteto. Hvala Milki Novak za njeno predstavitev! UO K/D Limbar Črna kronika SREČA V NESREČI Mislili smo že, da je prišla pomlad, vendar zima še ni storila vsega in je v noči na 22. februar nasuta precej snega. Seveda je bilo treba v jutranjih urah na pot, nekatere ceste pa žal niso bile spluž.ene in posute. Na cesti Grmeče-Hrib je tako zaradi poledenele ceste zdrsnila in se trikrat obrnila po strmini voznica šolskega kombija. Sreča v nesreči je bila, daje bila v vozilu sama in daje to noč zapadlo precej novega snega, da seje vozilo ustavilo v snegu na strmem bregu. Nesreča res ne počiva, verjetno pa se ne bi zgodila, če bi bila cesta oziroma šolska pot pravočasno splužena in posipana. O vsem tem se bodo morali izreči pristojni - Občina, ki mora zagotavljati varno prevoznost cest in izvajalec zimske službe, ki je cesto posipal ob našem prihodu, to je ob 9.30 uri, kar kaže tudi fotografija, pouk v šoli pa se prične ob 7.45 uri. Na tem nevarnem cestnem odcepu je nujno potrebno postaviti varovalno ograjo, na kar je bilo večkrat opozorjeno občinsko vodstvo. Tokrat se je res srečno končalo, le z materialno, če odštejemo strah, ki gaje doživela voznica, in udarce, kijih bo še dolgo čutila. Le upamo lahko, da bodo taki primeri redki in bodo vsaj šolske poti pravočasno splužene in posute, kot velevajo predpisi in se županovo »varčevanje« ne bo poznalo prav na kožah najmlajših občanov, katerih varnost je bila tokrat izrazito ogrožena. BRANKA /i/ZJAN SLOVEKSKO KINOLOŠKO DRUŠTVO Vrl. II, m > 1. 1000 I j 1.1.1 ji. h M&» '.. Ttjl: 01 300 17 00 te: 01 .100 «7 .16 ' fisW'' e-mail: scil-(Jru).h<>«,Nc:tJ- + + + SEM SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ IVMiKr ED0BCINSKI mu A M H I K Mul«|ltl pol I IKI K 1*1 t I 1)1 71 17 i«. .'«' t III TI 41 vabijo k sodelovanju pri projektu EVIDENTIRANJE OZIROMA TERENSKA TOPOGRAFIJA ETNOLOŠKIH IN SORODNIH ZBIRK, KI SE HRANIJO ZUNAJ PRISTOJNIH MUZEJEV NA SLOVENSKEM ETNIČNEM OZEMLJU Slovensko etnološko društvo in Slovenski etnografski muzej sta v letu 2004 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije prijavila projekt, pri katerem sodeluje tudi Medobčinski muzej Kamnik, in s katerim Želimo slovenski muzealci dobiti vpogled v etnološke in druge zbirke, ki jih zbirajo, hranijo in z. njimi upravljajo zasebni zbiralci, lokalne skupnosti, kulturna in turistična društva, turistične kmetije, šole... na slovenskem etničnem ozemlju. Predvsem nas zanimajo tiste zbirke, ki so že dostopne javnosti in si jih je mogoče ogledati. Projekt smo organizirali tako. da smo pripravili vprašalnik za zbiratelje, s katerim bi radi ugotovili, katere in kakšne etnološke in druge zbirke, ki niso na ogled v muzejih oziroma za katere ne skrbijo strokovnjaki muzealci, imamo na Slovenskem. S tem vprašalnikom se bomo muzealci iz. Medobčinskega muzeja Kamnik ali diplomanti etnologije obrnili na zbiralce s prošnjo za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika. Medobčinski muzej Kamnik je prevzel popis zbirk v občinah Kamnik. Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Lukovica in Moravče. Delo na terenu poteka od oktobra 2004 do maja 2005, v naši občini predvidoma v aprilu in maju 2005. Upamo in želimo si, da nas boste zbiralci oziroma skrbniki zbirk prijazno sprejeli. Želimo si. da bi bil ta vprašalnik, na osnovi katerega bomo dobili pregled nad pomembnim delom etnološke in druge premične kulturne dediščine, dobra osnova za naše nadaljnje sodelovanje, strokovno skrb nad zbirkami in dolgoročno ohranjanje pomembnega segmenta slovenske identitete. Vse dodatne informacije so vam na voljo pri Medobčinskem muzeju Kamnik, Muzejska pot 3, /241 Kamnik pri mag. Zori Torkar na telefonski številki 8317 647 in na elektronskem naslovu z.ora.torkar@guest. arnes.si ali pri popisovalki Jasni Paladin na telefonski številki 031/868 - 251 ali na elektronskem naslovu jasna.paladin@volja.net. Za Slovensko etnološko društvo: Bojana Rogelj Škafar in Tita Porenta. za Medobčinski muzej Kamnik: Zora Torkar Moravske doline 13 Krajevna knjižnica v Moravčah Vsaka občina potrebuje glede na število prebivalcev in njihove potrebe splošno knjižnico, ki mora biti organizirana v skladu s strokovnimi priporočili tako, da pokrije 85 % potreb prebivalcev po informaciji in knjižničnem gradivu. Knjižnica v Moravčah je ena od organizacijskih enot Knjižnice Domžale. Trenutno se nahaja v povsem neprimernih prostorih v prvem nadstropju Kulturnega doma. V Moravčah so najstarejšo obliko knjižnice, čitalnico, ustanovili že leta 1871, bralno društvo pa leta 1903. Po drugi vojni je knjižnica sprva delovala v okviru Kulturnega društva Tine Kos, leta 1961 pa je postala organizacijska enota Knjižnice Domžale. V današnje prostore so knjižnico preselili leta 1965. Od takrat v knjižnični prostor ni bilo več investicij. Leta 1987 je Knjižnica Domžale postala samostojni javni zavod. Občina Domžale se je leta 1995 razdelila na štiri, med njimi je na nanovo nastala tudi Občina Moravče. Problem financiranja večobčinskih knjižnic je bil vse do leta 2000 nedorečen. Sedaj to ureja Zakon o knjižničarstvu, sprejet v novembru leta 2001. Izdelovanje daril za starše - 2. marec. V knjižnici je trenutno nekaj nad 18.000 enot knjižničnega gradiva, kar ustreza priporočenim 4 enotam na prebivalca. Med knjižnim gradivom je okoli 60 % leposlovja in 40 % strokovnega gradiva. Knjižnica hrani gradivo na vsega 42 m2 prostora. Gradivo je urejeno po strokovnih merilih in uporabnikom na voljo v prostem pristopu. Knjižnica je komunikacijsko opremljena in od leta 1998 vključena v sistem Cobiss. Takrat smo uredili tudi elektronski katalog. Knjižnica omogoča uporabnikom brezplačni dostop do Interneta, ima telefon in fotokopirni stroj. Knjižnica skupaj z. osrednjo knjižnico, v zadnjem času pa vse bolj tudi samostojno, skrbi za promocijo bralne kulture z. bibli-opedagoškim delom, pravljičnimi urami, predšolsko bralno značko, knjižnim kviz.om in drugimi prireditvami. Pri teh dejavnostih nam prijazno odstopi svoje preddverje Kulturni dom. V lanskem letu je knjižnica v Moravčah organizirala 55 takšnih dogodkov, ki jih je obiskalo 827 otrok. Se nekaj statističnih podatkov o uporabi knjižnice: leto Št. obis- Št. izpo- Št. kovalcev sojenega čla- gradiva nov 1997 2.199 6.701 342 1998 2.497 7.248 346 1999 4.087 12.330 355 2000 5.190 15.834 545 2001 7.654 23.024 539 2002 9.768 37.497 716 2003 12.642 46.380 867 2004 13.826 48.322 1.000 Samo v zadnjih petih letih se je število obiskovalcev knjižnice v Moravčah povečalo za 2,7 krat, število izposojenega gradiva pa za trikrat, število članov pa podvojilo. Trenutno je včlanjenih 22, 2 % prebivalstva občine. Odstotek včlanjenih prebivalcev vztrajno raste in bo kmalu dosegel standardiziranih 30 %. Statistika pove, da so se potrebe in zahteve prebivalcev v zadnjih letih spreminjale hitreje kot pogoji dela knjižnice. V zadnjem desetletju je indeks števila članov, obiskovalcev knjižnice in izposoje gradiva večji od indeksa rasti pogojev dela. Včlanjeni prebivalci v povprečju pogosteje obiskujejo knjižnico in si tudi izposojajo več gradiva. Potrebe uporabnikov rastejo tudi zahlevnostno. Od knjižnice pričakujejo kakovostne storitve. Kvalitete razvoj knjižnice je odvisen tudi od strokovnega kadra. V knjižnici je trenutno za polovični delovni čas zaposlena bibliotekarka. Rezultati ustreznosti zaposlenega strokovnega delavca v knjižnici so vidni iz. zgornje tabele, kajti dejavniki knjižnične dejavnosti so vzročno povezani. Če hočemo večje članstvo, več beročih, pismenih, aktivnih, kritičnih prebivalcev, če hočemo omogočati vsakemu posamezniku prost dostop do knjižničnega gradiva in informacij, moramo usklajeno razvijati vse dejavnike, tako prostorske kot kadrovske. Cilj krajevne knjižnice je, da bi v svojem okolju delovala kot: informacijsko središče kulturno in sprostitveno središče IZJAVE UPORABNIKOV V naši družini ima knjiga že od nekdaj pomembno mesto. Moji starši, predvsem oče, sta bila člana knjižnice v Moravčah. Prebirala sta predvsem leposlovna dela. Z velikim veseljem sem poslušal očeta, ki je znal imenitno pripovedovati o vsem, kar je prebral. Življenjska pot me je zanesla v Domžale. Tu sem se včlanil v takratno Knjižnico Domžale in si redno izposojal knjige. Z ženo, ki tudi veliko bere, sva se pred leti preselila v Moravče. Tu sva se včlanila v Knjižnico in jo rada obiskujeva. Ženo zanima leposlovje,mene pa vse mogoče, kar je povezano z naravo, še posebej s planinstvom. Tudi doma imam kar lepo zbirko knjig in če ob raznih življenjskih praznikih dobim kakšno darilo, me najbolj razveseli knjiga. Francka in Marijan Gril Moravska knjižnica mi je zelo všeč zaradi prijazne knjižničarke, primernega urnika in precej dobre založenosti. Malo me moti le prostorska stiska in občutek, da se bo vse sesulo, če se malo bolj konkretno dotakneš kakšne police. Mislim, da bi si tako pomembna in nepogrešljiva ustanova kot je knjižnica zaslužila nov, večji prostor. Ajda Lalič Knjižnica mi je po eni strani zelo všeč, vendar ima prostorsko stisko. V knjižnico prihajam redno in z veseljem. Moti me le njena majhnost in nekoliko slabša izbira knjig, ki so najbrž posledica premajhnega prostora. Glede na šolsko knjižnico je tu dostop do računalnika mogoč vsakič (razen, če ni že prej rezerviran). Želim si, da bi kmalu dobili večjo in novejši knjižnico. Nina Žibert V to knjižnico hodimo zato, ker je več izbire kot v šolski knjižnici. Tu gremo lahko na računalnik, kjer na internetu poiščemo podatke, ki jih potrebujemo za seminarske naloge. Tu imajo veliko pustolovskih romanov, ki jih najraje beremo. V šolski knjižnici moramo plačati, če si želimo izposoditi video kaseto, tu pa so zastonj, pa tudi več jih imamo na voljo, tako da vsak vzame, kar mu je všeč. Aleš Avbelj, Andraž Gabrijel. Boris Kamenik, Tomaž Urbanija. Moravska knjižnica mi je zelo všeč. Zelo rada jo obiskujem, ker sem se naveličala 14 Novice iz šolske, ker je več izbire in prijazna knjižničarka je pa tudi. Andreja Mrčun (3.r) Mislim, da je na tako majhnem mestu zbrane dovolj tako resne literature kot zabavnih in sproščujočih "zadevščin." Petra Nolimal Že, ko so bili otroci čisto majhni, smo z njimi radi zahajali v knjižnico. Sprva je bilo to v Ljubljani, kasneje pa v Moravčah. Otrokom sva najprej sama veliko brala, kasneje so to počeli sami. Skušala sva jim privzgojiti veselje do branja, ker jih to lahko zelo bogati. Opažava, da je v Moravčah veliko navdušenih bralcev, saj je knjižnica vedno polna. Na žalost so prostori zelo majhni in se zato počutimo utesnjeni. Pogrešamo tudi prostor, v katerem bi se z otroci lahko sedli in knjige prelistali, preden jih odnesemo domov. V večjih prostorih bi knjižica lahko imela tudi boljšo tematsko razporeditev. Čeprav v slabih razmerah, se osebje knjižnice zelo trudi, da bi ugodilo našim željam. Meniva, da bi posodobitev knjižnice prispevala k velikemu zadovoljstvu vseh krajanov Moravč. Agata in Boštjan Šmuc V Knjižnici Moravče sem začela delati kot študentka julija 2002. Kasneje sem diplomirala in ostala. Tukaj se dobro počutim. Rada imam to delo in všeč mi je stik z ljudmi. Opažam, da se obisk knjižnice vztrajno povečuje. Uporabniki so vedno bolj zahtevni glede informacij, ki jih potrebujejo in z veseljem jim pomagam, če le morem. Veseli me, da v knjižnico ne prihajajo le po knjige in ostalo knjižnično gradivo, ampak knjižnica postaja vse bolj tudi prostor za preživljanje prostega časa. bibliotekarka Katarina Petere izobraževalno središče komunikacijsko središče socialno središče. Poleg navedenih dobrih rezultatov krajevne knjižnice v Moravčah, obstaja tudi nekaj težav, ki so posledica večustanovi-teljstva knjižnice. Kljub veljavnih Zakonu o knjižničarstvu in podzakonskih aktih, knjižnica še nikoli ni dosegla s strani občine primerne količine sredstev, ki bi v polnosti lahko uresničila program dela v tekočem letu. Vsako leto so bila določena odstopanja od zastavljenega plana: leto % doseganja plana za dejavnost % doseganja plana za nakup knjižničnega gradiva 2000 100 "/< 79,8 % 2001 94,3 % 100 % 2002 94, 3 % 109,5 % 2003 85,1 % 100 % 2004 85, 5 % 100 % Podatki kažejo, da je občina v celoti zagotovila le sredstva za nakup knjižničnega gradiva, saj je od višine teh sredstev odvisno tudi sofinaciranje nakupa s strani Ministrstva za kulturo. Sredstva namenjena dejavnosti, pa so se realno zniževala. Ker tudi osrednja knjižnica nima nikakršne rezerve, s katero bi lahko krila stroške dejavnosti krajevne knjižnice, bomo morali že v tem letu dejavnost prilagoditi zagotovljenim sredstvom v občinskem proračunu. To pa pomeni racioanlizacijo poslovanja, manj odprtosti (zagotovljen bo minimum po Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic) in manj obknjižničnih dejavnosti. Knjižnica v Moravčah je zelo dobro obiskana, saj je tako po izboru knjižničnega gradiva kot tudi po informacijsko-komu-nikacijski opremi v zadnjih letih zelo napredovala. Potreba po sodobni knjižnici je v moravški občini zato iz dneva v dan večja. Zagotovo si delim željo z. uporabniki knjižnice, da bo Občina Moravče z. novo knjižnico (osnutek projekta je že izdelan) primerno izoblikovala svoje duhovno jedro, kjer bodo njeni prebivalci lahko udobno prebirali, študirali, poslušali, modrovali, premišljevali, sanjarili, pisali, risali, igrali... MARJAN GUJTMAN Podjetja in podjetniki naše občine CVETLIČARNA Osebna izkaznica: Cvetličarna Markuš Klavdija,gtfg Trg svobode 2, Moravče Dejavnost: cvetličarstvo in vzgoja sadik Direktorica: Klavdija Markuš Leto odprtja: 1994 Število zaposlenih: trije 7 ^'l Klavdija MJi Javoršici Verjetno ni otroka, ki ne bi bit vesel sneženega darila matere narave ravno v času zimskih počitnic. Tudi otroci v Zg. Javoršici niso bili izjeme. Še večje veselje do vragolij na snegu pa so dobili, ko je bila postavljena vlečnica, ki jo je že 15. leto postavil Rafko Jerman. Več kot 100 metrov dolga vrv je potekala od njegove "barake " , kjer je stal motor vlečnice, pa vse do zgornje meje travnika Antona Birka. Vendar pa to ni prva vlečnica v naši vasi. Rajko Jerman pravi, da so že v času njegovega otroštva postavili vlečnico, ki je bila pripeta za Klinčevo hruško in je prav tako razveseljevala staro in mlado od blizu in daleč. MATEJA KAMENŠEK, joto Milan Trnovec Ines pri desetih že pisateljica s prvo iidano knjigo V tem šolskem letu se. je 4.a, s svojo razredničarko Martino Končar Cerar, prijavil na literarni razpis Z domišljijo na potep založbe Smar-team. Vsi učenci so napisali in poslali svoje pravljice. V sredo, 9. marca, so se udeležili zaključne prireditve v Koloseju, kjer so se zabavali z. Jernejem Kuntnerjem. Deset najboljših pravljic izmed 1435 je bilo nagrajenih. Drugo mesto je osvojila Ines Huber s pravljico Ribica Marinka in morski konjiček Marko. Pravljica je bila predstavljena ob ilustracijah dijakov Srednje oblikovne šole iz Ljubljane. V celoti bo izšla kot slikanica. Kot prav tako odlični pravljici sta bili prebrani še dve, čeprav ne nagrajeni. Prva od teh dveh je bila O j ta prešmentana ljubezen, avtorice Patricije Marolt. Vsem želimo še veliko domišljije in čestitamo ob tako uspešnem projektu. BETKA GOR.IUP ŠOISKI HO UDAR • 01. in 02. 04. 2005 - državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo (Kulturni dom, telovadnica) • 14. 04. 2005 - govorilne ure • 14. 04. 2005 - območna revija mladinskih pevskih zborov v Moravčah ob 18. uri • 15. 04. 2005 - območna revija otroških pevskih zborov v Domžalah ob 17. uri • 19. 04. 2005 - državno tekmovanje iz Vesele šole • 28. 04. - 02. 05. 2005 - prvomajske počitnice Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. »Prav je, da mlajše generacije vedo, da so njihovi dedje zastavili življenja, podarjena za ta cilj i« OOZZB Moravče in udeležencev NOB se je 26.2., udeležila svečane proslave na Oklem, spominskem kraju, kamor nas pot zanese vsako leto konec februarja. Z borci v spominih podoživljamo tragedijo, ki se je zgodila 24. 2. 1944, do tedaj prijazni vasici pridnih ljudi. Razmišljamo o dogodkih, o mladih, starejših ljudeh, za katere je bilo Oklo pred 61 leti zadnja postaja v njihovih življenjih. V hudem spopadu je padlo 57 borcev, 28 na novo mobiliziranih borcev pa so Nemci ujeli. Po boju so Nemci vse tri hiše požgali. Organizatorji proslave so pripravili kulturni program, v katerem so nastopali učenci OŠ Ihan. Moški pevski zbor iz Moravč pod vodstvom in spremljavo s harmoniko Milana Kokalja pa je ubrano zapel partizanske pesmi. Navzoče borce in goste so pozdravili predsednik KS Ihan, predstavnik Občine Domžale, v imenu Občinske zveze borcev Domžale pa je pozdravil tov. Ivan Petere. Slavnostni govornik je bil evropski poslanec in predsednik ZLSD tov. Borut Pahor. Poudaril je, da bo letos Evropa praznovala 60-letnico zmage nad fašizmom, Evropa se bo v Bruslju, kakor tudi Slovenci, slovesno pripravila na 60. obletnico zmage. Nacifašizem je bil poražen. »Prav je, da mlajše generacije vedo, da so bili njihovi dedje pripravljeni zastaviti življenja za ta cilj.« Poudaril je, da Evropejce opozarjajo na Auschwitz, padec fašizma in Zgodovinske boje skozi stoletja, da bi si podredili Slovence. Navedel je, da so Slovenci s svojim pogumom in srčnostjo v boju uspeli. Opisal je pravo pot, za katero smo se ponovno odločili leta 1990. Slovenci danes ne hi imeli svoje države, če ne bi partizani, oziroma borci pred 60 leti prijeli za orožje in se boril. To je sporočilo, da brez partizanskega gibanja in NOB danes ne bi bili demokratična država. Slovenci moramo biti ponosni na svoje nacionalne korenine. Pomembno je, da se spomnimo na čas trpljenja, čas žalosti, vizije in poguma. Spomnil nas je na 9. maj, ko bomo praznovali z drugimi narodi Evrope obletnico zmage nad fašizmom. Slovenci smo ohranili sami svojo identiteto, tudi s puško. Izrazil je hvaležnost starejšim generacijam, borcem. Brez njih ne bi bili kot svoboden, demokratičen narod! OOZZB Moravče, ANTE PAJK, tajnik Moravske doline 23 MOJA DOLINA NA DLANI z etnološkimi značilnostmi VELIKONOČNI ČAS Velika noč je poleg božiča največji in tudi najstarejši krščanski praznik, saj njegovi začetki segajo že v 9. stoletje. Velikonočni čas traja vse od pepelnične srede pa do binkošti in se določa po lunarnem koledarju, tako da pade velika noč na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Takrat se začne prava zelena pomlad, zato srečamo različne oblike predkrščanskih, poganskih verovanj povezanih z duhovi plodnosti in rasti, ki so zagotavljali dobro letino, družini in živini pa zdravje. Nekaj teh šeg je prevzelo krščanstvo in jih prilagodilo svojim pogledom in koledarju. Štiridesetdnevni post so včasih ljudje bolj strogo upoštevali, je pa tudi bilo in še vedno je odvisno od pobožnosti posamezne družine. Za dneva najstrožjega posta veljata pepelnična sreda in veliki petek. Za zaključno postno jed je do sredine 20. stoletja veljala »aleluja« oziroma »vapi«, jed iz posušenih repnih olupkov skuhanih v vodi, v kateri seje kuhalo meso. Pri nekaterih hišah sojo dali na mizo na veliko noč zjutraj, preden so začeli jesti žegnane jedi. Ta jed naj bi bila spomin na veliko lakoto. Veliki teden se začne s cvetno nedeljo, ki je spomin na slovesen Kristusov prihod v Jeruzalem in na ta dan verniki prinašajo v blagoslov butarice ali oljčne vejice. Ta krščanski praznik pa je prekril starejše, predkrščansko obredje okoli določenih vrst zelenja (grmovje, drevesa, cvetlice), ki naj bi pospeševale rast, plodnost, odganjale zle čare in bolezen ter varovale pred neurji. Na podeželju so butare večje, ker potrebujejo vejice za križce, ki jih zataknejo v njive in travnike za boljšo letino ali pa jih sežigajo pred neurjem, vendar je ta navada v zadnjih desetletjih skorajda izginila. Na velikost butare pa vpliva tudi tekmovalnost med otroci (zlasti fanti), kdo bo prinesel večjo butaro. Butarice imajo v Sloveniji različna imena in jih različno izdelujejo. V Moravski dolini so jih večinoma delali i/, leskovih in vrbovih vej ter iz brinja, bršljana, pušpana, »devet lesa« in ciprese. Gor so navezali jabolka, nekateri tudi pomaranče ter pisane trakove iz krep papirja. Danes se takšne butare še pojavljajo, vendar jih izrinjajo ljubljanske butarice in oljčne vejice. Vendar tudi te tradicionalne butarice niso bile vedno enake, saj so šle skozi več razvojnih faz in so v začetku imele večji poudarek na pecivu, kot pa na zelenju, kar dokazujejo različna imena za butarico po Sloveniji. Tisti, ki nese blagoslovit butarico, dobi pirhe (pirhe, sladkarijo, pomaranče). V velikem tednu so gospodinje temeljito očistile in pobelile hišo ter uredile njeno okolico. Temu danes pravijo spomladansko čiščenje. Na veliki četrtek se v cerkvi, v stranskem oltarju postavi božji grob. Večina cerkva ima poslikane kulise zanj. Na ta dan zvečer med mašo utihnejo zvonovi in v tem trenutku, ko zadnjič zazvonijo, pa tudi v trenutku, ko ji na veliko soboto zvečer za vigilijo spet odvežejo, ima voda zdravilno moč. Takrat so se umivali, da bi imeli boljši vid ter lepšo in bolj zdravo kožo. Veliki petek je dan strogega posta, je tudi edini dan v letu, ko ni maše, tabernakelj je prazen, verniki pa obiskujejo božji grob. Na veliko soboto zgodaj zjutraj je blagoslov vode in ognja. Po ogenj pridejo s posušenimi drevesnimi gobami, ponekod ga pride iskat en za vso vas, za kar dobi pirhe. Že dopoldne pa se začne blagoslov jedil oziroma žegen, saj hodi župnik po posameznih vaseh, kjer v cerkvah ali pred kapelicami, pa tudi v določenih hišah blagoslovi velikonočne jedi. Žegen največkrat nosijo ženske, v zadnjih desetletjih tudi moški, manjše košarice s pirhi pa nosijo majhni otroci. Košara, navadno prav posebna za to priložnost, vsebuje prekajeno kuhano svinjsko meso, potico (»kovač«), hren, pirhe in oblate. Nekateri dajo noter še kruh, pomaranče, ipd. Košare so prekrite /. belim prtom z izvezenimi velikonočnimi motivi (npr.: ihs, podoba velikonočnega jagneta,..). Potica (okrogel kolač) po krščanski simboliki predstavlja Kristusovo trnjevo krono, hren njegovo trpljenje oz. žeblje, jajca kaplje njegove krvi, meso pa Kristusovo telo. Eno najstarejših velikonočnih jedi so jajca oziroma pirhi, ki sojin poznali že v 13. stoletju. V krščanstvu so simbol Kristusovega vstajenja, v predkrščanskem obdobju pa so bili najnaravnejša podoba rodovitnosti in simbol izvirov življenja v pomladanskem času. Izvirno so jih barvali rumeno ali rdeče ter dodajali različne ornamente. Kasneje so postale priljubljene še rjava, vijolična, modra, zelena barva. Za Gorenjsko so najbolj značilni naturalistični vzorci, na primer deteljica, trava, cvetovi. Včasih so uporabljali naravna barvila (npr. čebulni listi, rdeča pesa), zadnja desetletja pa čedalje bolj uporabljajo industrijska barvila in nalepke. Motivi so se v zadnjih letih tudi spremenili, poleg verskih so priljubljeni še velikonočni zajčki, piščančki in podobno. Oblati tudi niso znani po vsej Sloveniji. V žegen jih dajejo le v vzhodnem delu Gorenjske ter ponekod na Dolenjskem in v Slovenski Istri. V soboto zvečer je slovesna maša v i g i 1 i j a, kjer zopet začnejo zvoniti zvonovi, prižgejo luči. Zgodaj zjutraj na veliko noč je vstajenjska procesija, ki poteka okrog župnijske cerkve. Na oknih hiš, mimo katerih gre, gorijo sveče. Procesija ima svoj vrstni red, kjer so razporejena bandera, župnik z. monštranco pod »nebom«, pevci, ministranti in ostali verniki. Po maši sledi zajtrk iz blagoslovljenih jedi. Velika noč je družinski praznik in nekoč je veljalo, da se na ta dan ne spodobi hoditi na obiske. Prav za obiskovanje je pa namenjen velikonočni ponedeljek. Na ta dan so se medsebojno obiskovali zlasti sorodniki, botri so birmancem nosili »pirhe« (pirhi, sladkarija, kakšen kos oblačila). Priljubljeno je bilo tudi obiskovanje raznih romarskih poti in gostiln. V Moravski dolini je ta dan zelo obiskan Sv. Miklavž, kjer maši sledi tudi druženje. Obisk je seveda precej večji, odkar je to dela prost dan. Včasih so bile priljubljene tudi igre s pirhi, in sicer turčanje, trkljanje in sekanje pirhov. Bela nedelja ali mala velika noč je nedelja po veliki noči, ko se zajtrkuje enako kot na veliko noč. Za ta dan je tudi značilna maša zgodaj zjutraj, tradicionalna je maša na Sv. Mohorju, kjer se tudi zbere veliko število vernikov. Ime bela nedelja izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci ves teden po veliki noči nosili belo oblačilo kot znak čistosti. Vigilija je namreč še posebej primerna za krst, saj takrat duhovnik blagoslovi krstno vodo za celo leto. Včasih seje praznovanje 24 Novice iz zavleklo še v teden po veliki noči, bela nedelja pa je bila sklep teh praznovanj. Literatura: Kuret Niko, Praznično leto Slovencev, Ljubljana 1989. Bogataj Janez, Smo kaj šegavi?, Ljubljana 1998. Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana 2004. Ovsee Damjan ./., Velika knjiga o praznikih, Ljubljana 199.1 MONIKA PRAŠNIKAR, absolventka etnologije in kulturne antropologije v SPOMIN MARTIN GRAD iz Prikrnice 10, marca je minil« 5 let, od kar si nas zapustil. No smem sc spomnili lega dne, ki mi je storilo toliko trpljenja in žalosti, oslala sem sama z vsemi težavami in trpljenjem. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, ki se te spominjajo in li prižigajo svečke. žena Tinca. sestra in oslalo sorodstvo Je čas. ki da. je čas. ki vzame. pravdo dt> je čas, ki celi rime. m i,- cat, tU nikdar m mtn§, kk ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame in babice STANKE KOROŠEC roj. Marinšek, od Svetega Andreja Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni /adnji poli. Iskrena hvala vsem. ki nam stojite ob strani in se je bosle še naprej spominjali. Vsi njeni Ljubil si :emljo. ljubil si Mi tlom. sedaj pa brc: tebe je prazen naš tlom. ZAHVALA V 72. letu je od nas nepričakovano odšel naš dragi mož in oče IVAN USTAR iz Desna Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala za podarjene sveče, cvetje, svete maše in za vse besede tolažbe. Hvala tudi gospodu župniku Viktorju Primožiču za pogrebni obred, hvala Malči Klopčič za ganljive poslovilne besede. Jožetu Kvedru za poslovilni govor in vaščanom Delna za lepo opravljen pokop. Se enkrat iskrena hvala vsem. ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Branko in Janko z družinama Moravske doline 25 PISMA BRALCEV Za objektivno informacijo gre Kot bivša direktorica občinske uprave od leta 1995 do upokojitve decembra 2004 želim bralcem, predvsem pa občanom Moravč posredovati nekaj podatkov, ki bodo dopolnili županov uvodnik v drugi letošnji številki občinskega časopisa. Očitno je še vedno na tapeti uprava kot eden od glavnih krivcev za pomanjkanje denarja v občinskem proračunu (čeprav si ni sama določala plač), vsaj tako je moč razbrati iz. županovega pisanja. Dejstva pa so taka: Nadure: lani je 7 delavcev uprave (pretežno do avgusta) opravilo 321 nadur, kar znese 706.000,00 tolarjev bruto. Več kot pol nadur je bilo opravljenih zaradi sila zamudnih obrazcev za povračilo škode po suši v letu 2003, ki so morali za 400 kmetov biti pravočasno napisani (sodelovala je tudi KSS), popravljeni, podpisani, dopolnjeni in odposlani, saj sicer kmetje ne hi dobili denarja. Dela ni bilo mogoče opraviti ob drugem rednem delu v delovnem času, ampak je uprava delala tudi ob sobotah in nedeljah, čeprav so bile izplačane »navadne nadure« in ne nedeljske. Bistven podatek, ki manjka v županovi navedbi glede nadur pa je, da smo - tako kot druge občine - tudi mi poslati zahtevek za refundacijo in je država vrnila v občinski proračun 382.000,00 tolarjev. Torej je znesek za plačilo nadur bistveno nižji. Sicer pa so bile vse nadure dogovorjene in odobrene od županje in podžupana, ki sta se sama prepričala, da pri takem obsegu dela in številu delavcev, ki delajo neposredno v upravi, ni mogoče vsega dela opraviti v rednem delovnem času (četudi bi izpustili kavo ali malico!). Razen za potrebe kmetijstva so bile nadure opravljene še zaradi zahteve Računskega sodišča, kamor smo morali v osmih dneh poslati dvafascikla gradiva in poročil, udeležbe na raznih sejah občinskih organov (OS, odborov, komisij, ker so seje praviloma vedno popoldne ali zvečer) in na različnih sestankih projektnih svetov oz, delovnih dogovorih v zvezi z medobčinskim sodelovanjem. O vsem obstaja točna evidenca, odobreni predlogi in ne nazadnje tudi knjiga prihodov in odhodov z. dela od leta 2001, iz. katere je razvidno tudi, da veliko število nadurnega dela sploh ni obračunanega oz, predlaganega v izplačilo. Glede sredstev za stimulacijo pa tole: menim, daje. župan eden redkih (če že ne edini), kije ta sredstva ukinil, čeprav so mesečno znašala le okoli 57.000,00 tolarjev bruto z.a vseh 10 zaposlenih delavcev in je odstotek za to predviden z. republiškimi predpisi. Koliko bo občina prihranila s tem, daje župan zmanjšal uporabo mobilnih telefonov, bo pokazal čas, saj iz dosedanjega dela vem, da se večina izvajalcev, s katerimi sla sodelovala delavca uprave, oglaša zaradi narave dela (teren) v veliki meri na mobilni telefon. Ima pa seveda župan vso pravico, da se za to odloči, čeprav vem, da stroški za ta telefona večinoma niso dosegali, kaj šele presegali stroškov za podobne delokroge na drugih primerljivih občinah. Bodo klici s stacionarnega telefona na mobilnik cenejši ? Ali pa bodo ukinjeni tudi ti in ne bo potrebne medsebojne delavne komunikacije? V informacijski dobi?! Zgolj zaradi objektivne informiranosti davkoplačevalcev pa moram napisati tudi, kako je s porabljenim denarjem za plače, ker ne drži, da »so tudi to proračunsko postavko prekoračili«, kot je zapisal župan. To ni res! V lanskem proračunu je občinski svet na postavki 0120 zagotovil za plače 48.319.000,00 tolarjev bruto za 10 delavcev uprave. Županje nato z. rebalansom to postavko zmanjšal na 45.806.000,00 tolarjev in se je očitno pri zniževanju sredstev uštel za dobrih 700.000,00 tolarjev, ki jih je prerazporedil na druge postavke. Plače se v tem obdobju niso spremenile (govorim za prvih II mesecev, ko sem bila še zaposlena), predvidevam pa, da je župan kot odredbodajalec (tako kot vsi dosedanji) mesečno podpisal obračunske liste, preden so šli v izplačilo. V izogib šikaniranju delavcev uprave izjavljam, da sem podatke povzela po Uradnem vestniku Občine Moravče oz, gradivu za svet, ki sem si ga ogledala pri enem od prejemnikov le-tega. Se tole: ne drži županova trditev, da večina okoliških občin tiska občinski časopis v črno-beli tehniki. Sodelovala sem pri »rojstvu« in »razvoju« časopisa, ki je nedvomno bogata kronika občine tudi za zanamce in menim, da hi bil to velik korak nazaj in prav nasprotno, kot si prizadevajo številne druge občine. Glede županovega »Seznanjam vas še« pa: ne župan in ne nova direktorica občinske uprave se nista pozanimala, zakaj še ni nove sistemizacije in odloka o organizaciji občinske uprave. Seveda: najlažje je enostransko objaviti informacijo tako, da čim bolj vžge. Prepričana pa sem, da smo delavci uprave kljub temu po najboljših močeh opravljali svoje delo. Vendar o tem ne bom polemizirala preko časopisa. Vsekakor pa bi bilo korektno, da si župan pred navajanjem nepopolnih oz, netočnih podatkov pridobi ustrezne informacije in pregleda obstoječo dokumentacijo, če namen teh informacij ni zgolj premišljeno in načrtno zavajanje občanov in nabiranje volilnih glasov. To velja tako z.a občinski časopis, kakor tudi za druge medije, SONJA VRAZ, Ljubljana Ima župan pravico uničiti ponos občine Moravče ? Ob prebiranju slovenske zgodovine in literature (seveda, kdor jo bere) zasledimo veliko primerov malega slovenskega človeka, kije bil dostikrat v položaju, ko ni imel ničesar, ohranil pa je svoj ponos. S to številko Novic iz. Moravske doline pa smo priča izgubljenemu ponosu občine Moravče, kajti naš časopis, tak kot je bil do sedaj, je resnično bil ponos občini. Ampak če nekdo hoče pokazati svojo moč: oblasti, ne bo poslušal nikogar, niti strokovnih mnenj in ne občinskega sveta, ki ima pravico odločanja, kajti mora obveljati njegova, ker seje pač tako odločil (ali pa mu je kdo tako naročil) in tako potepta tudi ponos. Članice uredniškega odbora, kakor tudi naši predhodniki, se za časopis nismo trudili iz. koristoljuhja, saj dostikrat še za stroške ne dobimo, ampak iz veselja in ponosa, da lahko bralcem ponudimo nekaj lepega in kvalitetnega, kar z. veseljem vzamejo v roke še tudi čez. več let in ker se zavedamo, daje časopis odraz, kulture kraja. Sedaj od vsega tega ni ostalo nič... Francka Toman, Limbarska gora DTIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE. PRODNIK d.. Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v občini Moravče v torek, dne 12.04.2005 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne, odpadke iz. gospodinjstev bomo dne, 12.04.2005 sprejemali: • od 14.00 do 15.30 ure Peče pri gasilnem domu • od 15.30 do 17.00 ure Moravče pri Kulturnem domu • od 17.00 do 18.30 ure Krašce pri gasilnem domu Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. pabreuamere Za priznanje potrebno bo kaj več storiti, ni bilo dovolj boga vrniti! Uh, uh se nam mudi, leto ima le 365 dni, a po volitvah ž.e smrdi. 26 Novice iz PLANINC cLo.o. «fA Vrhpojjc 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum Delavni čas. od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00 info@avtoservis-planinc.com www.avtoservis-planinc.com 15.marcc-.jv datum, ko lahko zamenjate zimske gume za letne, zato pri Avtoscrvisu Planine nudimo: ugodne cene letnih pnevmatik različnih proizvajalcev in cenovnih razredov, brezplačno montažo in centriranje pri nas kupljenih pnevmatik, pripravo motornega kolesa za motoristično sezono, motoristične gume proizvajalcev: METZELER, BRIDGESTONE, DUNLOP, MICHEL1N, premontažo in centriranje motorističnih gum na elektronskem stroju. A V T O^Š O L A. LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971, Milan 031/303-033 Tečaj CPP 18. april ob 18. uri v aprilu in maju tečaji za traktoriste Kupujte dobro, kupujte blago slovenskih proizvajalcev, kupujte v SPININ1H trgovinah. JI