Med drugim preberite
•	MED POTREBAMI IN MOŽNOSTMI, str. 2
•	USTVARJALNA NESTRPNOST, str. 3
•	POMEMBEN DEL ŽIVLJENJA, str. 4
•	OBJAVE, str. 5
•	SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV (DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO), str. 11
Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 22. septembra 1980 - št. 14 - letnik XXXI
Posvetovanja o prostem času
Vse kaže, da ima družbeni pojav prostega časa v socialistični samoupravni skupnosti toliko različnih razsežnosti, da jih ni mogoče opredeliti s pojmom, z obsegom in teorijami pedagogike prostega časa.
Prvi posvet Sekcije za pedagogiko prostega časa Slovenije z naslovom Povezanost vzgoje v krajevni skupnosti z gledišča prostega časa je bil lanskega novembra, drugi pa od letošnjega 17. do20. septembra vMariboru na temo Pedagogika prostega časa v teoriji in praksi — s sodelovanjem predstavnikov ELRA (European Leisure and Recrea-tion Association).
Oba slovenska strokovna posveta sta prav zaradi celostnosti in večplastnosti problematike prostega časa, katere se je doslej pogumneje lotevala predvsem pedagoška teorija, pokazala,'da
morajo to področje širše obravnavati različne družbene vede. S predstavitvijo problematike prostega časa pa sta posveta tudi sami pedagoški teoriji približala spoznanje, da se mora širše odpirati in tesneje povezovati z drugimi družboslovnimi vedami, zlasti s politologijo, sociologijo, psihologijo, socialno antropologijo, s komunikološkimi, z ekološkimi, s kadrovskimi in drugimi spoznanji o odnosih v socialistični samoupravni družbi.
Namen letošnjega posveta gotovo ni bil znanstveno sistematizirati vprašanja, ki sodijo zgolj v teorijo pedagogike prostega časa, ampak z aktualizacijo številnih vidikov tega, za odnose in položaj človeka v socialistični samoupravni družbi vse bolj pomembnega vprašanja, zavzeto opozoriti nanj ter nakazati smeri nadaljnjih strokovno teoretičnih
m znanstvenih načinov obravnave. Prispevki se po svoji raznoterosti in vsebinskih vidikih lotevajo mnoštva socialnih razsežnosti pojava prostega časa kot ene ključnih sestavin človekovega bivanja, ustvarjanja in upravljanja v naši družbi in s tem presegajo zgolj okvire šolske dobe ali vloge prostega časa v obdobju osebnostnega socialnega in kulturnega zorenja mladine. Tudi s tega vidika sta posveta opozorila, da je treba širše obravnavati vsebinsko zasnovo pedagogike prostega časa ter jo uporabljati tudi v odnosih v proizvodnem in drugem združenem delu, pri upravljanju družbenih zadev, urejanju okolja, razvijanju kulturnih, športnih, tehničnih in drugih interesnih dejavnosti zaposlenih, krepitvi njihovih obrambnih sposobnosti in dejavnostih družbene samozaščite. Taki razširjeni zasnovi obravnavanja prostega
Mfadi brigadirji pionirsko-mladinske delovne brigade v Vuzenici (Fotokrožek Osnovne šole Vuzenica) Vuzeniški šolarji so obljubili, da bo vsak opravil najmanj deset ur prostovoljnega dela za krajevno skupnost. Po zgledu mladinskih delovnih brigad so zasnovali svojo krajevno pionirsko-mladinsko delovno brigado, ki oživi vsakokrat, ko je treba pomagati pri urejanju kraja, krajevna skupnost pa pomaga mladim pri gradnji igrišča ali česa drugega. Ni dvoma, daje takšna stalna pionirsko-mladinska delovna brigada odsev dobre povezanosti šole in okolja, obenem pa zgled praktične samoupravne vzgoje, svobodne menjave dela in solidarnosti, pomembne za razvoj pristnih samoupravnih odnosov.
časa pa seveda ne more biti kos sama pedagogika prostega časa, temveč samo združena prizadevanja že omenjenih in drugih družboslovnih ved.
/a zdaj še razmeroma šibak in širših družbenih spodbud potreben teoretični in metodološki potencial pedagogike prostega časa pri nas se kaže tudi v programih obeh posvetov. Prevladujejo prispevki, ki obravnavajo vprašanja prostega časa z vidika uresničevanja smotrov in nalog socialistične samoupravne šole in vzgoje, zlasti z vidika prostočasnih interesnih dejavnosti otrok in mladine. To je po svoje razumljivo, saj je tudi pedagogika prostega časa prav na tem področju pri nas prišla najdlje in nam dala že veliko vrednih temeljnih in uporabnih spoznanj in usmeritev. Na dvoje takšnih spoznanj nas opozarjajo tudi družbeno aktualni prispevki omenjenih posvetov. Prvič: utemeljeno se izraža prepričanje, da obravnavanje problematike dejavnosti prostega časa mladine, pogojev zanje, njihovih oblik in vsebine odločilno prispeva k podiranju plotov med šolo in drugim združenim delom ter življenjem v krajevni skupnosti. Prepričuje nas, da samouprava v šoli ne more biti ločena od samoupravljanja v krajevni skupnosti. In drugič: dejavnosti prostega časa mladine v šolah morajo pomagati podirati stari utečeni »režim« znotraj šole, ločen na strogo odmerjene dele pouka, igre in opravljanja šolskih nalog. Pedagogika prostega časa mora bistveno prispevati k novi organizaciji in metodiki pedagoškega procesa v sleherni vzgojno-izo-braževalni organizaciji.
Vsebinska zasnova celodnevne šole kot projekt najbolj podružbljene šole in vzgoje ter zasnova usmerjenega izobraževanja skorajda nista uresničljiva brez teoretično jasnih ih določno razvitih vsebin in oblik prostočasnih dejavnosti učencev.
Celodnevna šola uveljavlja interesne dejavnosti, delovno in drugo vzgojo učencev kot osrednje vzgojne dejavnike v razvijanju vsestranske ustvarjalne osebnosti in priprave mladine na prihodnjo družbeno vlogo v ustvarjanju in upravljanju materialnih in duhovnih dobrin. Tudi usmerjeno izobraževanje, ki te-
melji na nenehnem razvijanju in vzpostavljanju skladnosti med človekovimi sposobnostmi in interesi ter družbenimi razvojnimi kadrovskimi potrebami, ne more biti uresničljivo brez vsebinske povezanosti vzgojnoazo-braževalnih programov in dejavnosti mladine v prostem času.
Ta spoznanja znova opozarjajo, kako potrebno je razvijati pedagogiko prostega časa, ki združuje teoretična in praktična iskanja novih, bogatejših in bolj vsestranskih možnosti za razvijanje nagnjenj, sposobnosti in interesov učencev in mladine. In če k temu pridamo še ugotovitev, da prosti čas omogoča v naši družbi uresničenje ene ključnih človekovih pravic, to je, da se človek oblikuje kot ustvarjalna osebnost, da se razvije ob pomoči družbe do zgornjih meja svojih zmožnosti, potem je nalog za nadaljnjo dejavnost pedagogike prostega časa na pretek. V tem pa je tudi upravičenost in utemeljenost nadaljnjih strokovnih posvetov, kakršna sta prvi in drugi posvet Sekcije za pedagogiko prostega časa Slovenije.
Ta spoznanja in ugotovitve bodo koristen temelj za akcijo subjektivnih dejavnikov pri nadaljnjem uveljavljanju socialističnih samoupravnih prvin za-
med posameznikom in skupnostjo, ki jih ta pojav najbolj izpostavlja. Pluralizem samoupravnih interesov kot ena osrednjih demokratičnih prvin političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ponuja veliko izvirnih in posebnih možnosti ne le za ustvarjalno izrabo prostega časa, za posameznikov osebni razvoj, temveč tudi za oblikovanje novih vrednot v odnosih med posameznikom in skupnostjo. Priprava na te odnose se začenja že v socializacijskih vsebinah in metodah socialistične predšolske vzgoje in traja vse človekovo življenje in delo. Zato tudi aktualnosti pedagogike prostega časa ni moč odrejati življenjskega prostora zgolj v območju šolskih zidov, saj vse bolj strokovno teoretično povezuje vsa družbena iskanja in prizadevanja za razvoj bogatega, ustvarjalnega izražanja in potrjevanja samoupravne človekove osebnosti.
EMU. ROlC
Izobraževalna skupnost Slovenije je dala v javno razpravo osnutek planskih dokumentov za obdobje 1981—85, ki bodo odmerjali sredstva zaprihodnjo vzgojno-izobraževalnodejavnost. Razprave Opred-laganih finančnih okvirih se razpravlja prizadeto in kritično, ne brez zaskrbljenosti. Kako bomo v prihodnjih letih uskladili načrte in potrebe z ozko odmerjenimi možnostmi? Ali ne bodo posledice gospodarske recesije, ki jo doživlja svet, prehudo udarile tudi našo vzgojno-izobraževalno dejavnost — morda celo pedagoške delavce?
Taka vprašanja so prišla na dan tudi v razpravi o gradivih za srednjeročni načrt na Svetu za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL dne 11. 9. 1980.
Pri izdelavi srednjeročnega načrta SR Slovenije za obdobje 1981—85 so načrtovalci izhajali iz domneve, da bo družbeni proizvod naraščal letno za 4%. Po smernicah Skupščine SRS naj bi skupna poraba rasla letno za 3,6% — torej malo počasneje kot družbeni proizvod. V teh ekonomskih okvirih moramona-črtovati tudi razvoj vzgoje in izobraževanja. Želje pa tudi utemeljene potrebe, ki bi presegle te meje, bodo ostale neuresničene.
Vendar pa je tudi navedena rast družbenega proizvoda samo predpostavka, ne pa stvarnost. Nekatera predvidevanja so bolj črnogleda. Po njih bodo stvarne možnosti prihodnjega razvoja še manjše, načrti za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja pa zato še bolj utesnjeni. Jasno postaja, da ni čas za iluzije; še tako lepe želje bo treba podrediti stvarnim možnostim. Gospodarska ustalitev zahteva od vseh delavcev in tudi od nas, da bomo z manj denarja več naredili.
STVARNA IN NESTVARNA PRIČAKOVANJA
V skupščinskem Poročevalcu z dne 29. 7. 1980 je Izobraževalna
skupnost Slovenije objavila osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 in osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti za to obdobj e. Tem dokumentom so dodane priloge: predlog vpisa novih učencev in študentov v programe usmerjenega izobraževanja v letih 1981—1985, enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraže-valne dejavnosti in enotne osnove meril za vrednotenje storitev. Gradivo vključuje tudi načrt gradenj domov ter predlog možnih načinov za združevanje sredstev za usmerjeno izobraževanje.
Vsa ta planska gradiva, opremljena s podatki in izračuni, pričajo o obsežnem in zahtevnem delu, ki so ga opravili načrtovalci, in zasluži vse priznanje. Kritična ocena predlaganega gradiva pa je pokazala v razpravi na Svetu za vzgojo in izobraževanje še pomanjkljivosti in neusklajenost nekaterih pričakovanj s stvarnimi možnostmi. Tako so nekatere občinske izobraževalne skupnosti načrtovale letno rast sredstev v višini 8 %, nekatere posebne izobraževalne skupnosti'pa več kot 6 %. Če seštejemo predvidene naložbe v nove zgradbe, pridemo do veli-
V začrtani smeri
Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je na seji 15. 9.1980 obravnavalo priprave na uvajanje usmerjenega izobraževanja. O poteku priprav, uspehih in težavah so v uvodnem delu poročali: Emil Rojc, Marjan Jelen, Majda Poljanšek, Dušan Šinigoj in Boris Lipužič. V obravnavi je sodelovalo veliko razpravljalcev, najbolj vsestransko pa je razčlenil položaj in družbenopolitične naloge predsednik CK ZKS France Popit.
Predsedstvo je ugotovilo, da potekajo priprave na preobrazbo vzgoje in izobraževanja v skladu s sprejetim akcijskim načrtom za uvajanje usmerjenega izobraževanja. Več družbene skrbi bo treba v prihodnjih mesecih nameniti zlasti preoblikovanju
Ker sta vzgoja in izobraževanje pomembna dejavnika razvoja, bo treba v srednjeročnih načrtih zagotoviti potreben denar za predvidene naloge, zlasti še za usmerjeno izobraževanje, za celodnevne osnovne šole in tudi za ustrezno nagrajevanje prosvetnih delavcev. »Sklicevati se na stabilizacijo in jemati šolstvu sredstva — to je diverzija,« je v razpravi rekel France Popit.
O razpravi bomo podrobneje poročali v naslednji številki.
J. V.
Planiranje v svobodni menjavi dela
Uvajanje novega sistema družbenega načrtovanja in priprava srednjeročnih načrtov zahtevata temeljito poznavanje metodologije in sistema družbenega planiranja v razmerah, ko svobodna menjava dela zamenjuje v družbenih dejavnostih stari sistem proračunskega financiranja in direktivnega načrtovanja. Letos bodo morale vse OZD na področju vzgoje in izobraževanja pripraviti srednjeročne načrte, jih uskladitiznačrti samoupravnih interesnih skupnosti in družbeno-političnih skupnosti ter sprejeti samoupravne sporazume o temeljih planov za obdobje 1981—1985.
Pri uresničevanju teh nalog bo vzgojno-varstvenim in vzgojno-izobraževalnim organizacijam v pomoč priročnik Marka Selana PLANIRANJE V SVOBODNI MENJAVI DELA (Zavod SRS za družbeno planiranje je knji-
Med potrebami in možnostmi
Javna razprava o srednjeročnih načrtih
kanskih vsot, ki bi bile optimistične celo v najugodnejših gospodarskih razmerah: več kot 600 milijard starih dinarjev za usmerjeno - izobraževanje, več kot 700 milijard starih dinarjev za osnovno izobraževanje (vse to brez domov učencev in študentov).
Tudi pri načrtovanju vpisa novincev v prve letnike usmerjenega izobraževanja še nismo povsod na trdnih tleh. Nekateri računajo tudi v prihodnje z nezmanjšanim »uvozom« učencev iz drugih republik, čeprav vemo, da se bomo morali vedno bolj opirati le na naš demografski prirastek. Organizacije združenega dela bodo morale bolj izrabiti drugo pot do strokovnih delavcev, so poudarili v razpravi. Izobraževanje ob delu in iz dela odpira hitrejšo pot do kadrov; dvig izobrazbene ravni zaposlenih je družbena potreba in naloga, ki je ne smemo zanemariti.
Javna razprava o predlaganih srednjeročnih gradivih bo v prihodnjih mesecih segla v vse temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. S področja vzgoje in izobraževanja bo vsaka temeljna organizacija in skupnost sprejemala kar tri samoupravne sporazume o temeljih plana za obdobje 1981—85 — za občinsko izobraževalno skupnost, za posebno izobraževalno skupnost in za Izobraževalno skupnost Slovenije.
mreže organizacij in središč za usmerjeno izobraževanje, hitrejšemu uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov in bolj zavzetemu sodelovanju celotnega združenega dela, zlasti OZD iz materialne proizvodnje.
žico založil pri Delavski enotnosti v Ljubljani, kjer jo lahko naročite po ceni 50 din; obseg 48 strani).
V uvodu navaja avtor predpise, ki urejajo planiranje v družbenih dejavnostih in pojasnjuje njegova temeljna načela, kasneje pa razčlenjuje sam postopek priprave plana v OZD in samoupravni interesni skupnosti, analizo stanja in oceno razvojnih možnosti, vsebino in pripravo plana, enotne kazalce in oblikovanje cene v planskih dokumentih. Na koncu priročnika je nekaj uporabnih preglednic (postopek planiranja, mrežni plan, analiza lastne cene, vzorec samoupravnega sporazuma, seznam minimalnih kazalcev itd.).
Ker je načrtovanje v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja novost, bo priročnik o planiranju marsikomu dobrodošel.
omogočata višjo kakovost dela. Prosvetni delavci naj v razpravah o mreži usmerjenega izobraževanja in novih gradnjah ne sledijo nestvarnim željam in stremljenjem posameznikov, saj bi morali posledice nositi tudi sami. Ne moremo živeti prek danih možnosti, niti porabiti več, kot družba zmore.
OPOZORILO SINDIKATA: NE NA ŠKODO PROSVETNIH DELAVCEV!
V	razpravi so bili udeleženci kritični zlasti do nekaterih rešitev. Preobrazba vzgoje in izobraževanja, ki jo pripravljamo in tudi že začenjamo, bi zahtevala trdne materialne temelje — Omejitev denarja pa nas bo zelo utesnjevala pri uresničenju sprejetih zamisli. Inflacija že med letom pobere znaten del dode-Ijenega denarja, katerega višina predstavlja hkrati osnovo pri dodeljevanju denarja za naslednje leto. Materialni stroški nezadržno rastejo, realni osebni dohodki pa se zmanjšujejo. Ali smo postavili šolstvo na raven, ki je ne zmoremo, ali pa je morda delež narodnega dohodka za vzgojno-izobraževalno dejavnost v neskladju s potrebami?
Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti je ob planskih dokumentih takoj opozoril na nevarnost, da bi nasprotja med potrebami in možnostmi reševali na škodo prosvetnih delavcev in njihove življenjske ravni. To bi ne bilo v skladu s sprejetimi stališči, da morajo imeti izvajalci izobraževanja ob dobrem gospodarjenju enak družbenoekonomski položaj kot uporabniki oziroma delavci drugih področij združenega dela. Tudi predsedstvo RS Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da osebni dohodki prosvetnih delavcev znova zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev drugih dejavnosti, hkrati pa rastejo materialni stroški zaradi podražitve kurjave, električne energije in drugega. Slabšanje položaja prosvetnih delavcev in zniževanje njihove življenjske ravni bi utegnilo imeti politične posledice.
V	sedanjih gospodarskih težavah torej ni rešitev v večjem obremenjevanju prosvetnih delavcev in nižanju njihovega dohodka, niti v varčevanju s kredo in drobnimi učnimi pripomočki. Uskladiti bo treba programe s stvarnimi možnostmi — ena ura več v predmetniku osnovne šole zahteva letno 10 milijard starih dinarjev! Tudi pri oblikovanju programov usmerjenega izobraževanja bo treba upoštevati čimbolj gospodarno izrabo časa in sredstev. Zelo premišljeno bomo morali načrtovati nove naložbe: namesto v šolski prostor (tega imamo npr. v srednjem izobraževanju še več kot ga potrebujemo) bomo morali vlagati v sodobno opremo in tehnologijo, ki
NESPREJEMLJIVI NORMATIVI
Oster napad so v razpravi doživeli povečani normativi za neposredno vzgojno-izobraževalno delo v srednjem izobraževanju, ki jih predvidevajo predlagani standardi za naslednje petletno obdobje. Po njih naj bi bila tedenska učna obveznost za učitelje splošno izobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov vsrednjem izobraževanju 23 ur (v osnovni šoli 20 ur), za učitelje praktičnega pouka pa celo 30 ur. Načrtovalci so vzeli za normo najvišjo dovoljeno obremenitev z neposrednim . vzgojno-izobraževalnim delom z učenci, ki jo predvideva zakon o usmerjenem izobraževanju v 195. členu!
Tako povečane zahteve niso niti strokovno utemeljene niti človeško dopustne. Učiteljem bi naložili za enak osebni dohodek večji obseg dela, s tem pa bi prizadeli nujno tudi samo kakovost in učinkovitost dela. Težko si zamišljamo, da bi učitelj praktičnega pouka v okviru 42-ur-nega tednika imel dovolj časa za pripravo na 30 ur neposrednega dela z učenci. Težko si zamišljamo, da bi pri povečani učni obveznosti učitelji strokovnoteoretičnih in splošno izobraževalnih predmetov našli potreben čas za vedno bolj zahtevne priprave, ki jih bo terjalo usmerjeno izobraževanje. In prav usmerjeno izobraževanje bi bilo s takimi normativi najhuje prizadeto.
Te ugovore, ki jih je prvi izoblikoval Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, je tokrat javno podprl tudi Zavod SRS za šolstvo. Po oceni njegovega strokovnega kolegija ni utemeljeno povečanje učne obveznosti srednješolskega učitelja, učitelja praktičnega pouka pa nismo doslej še nikdar tako hudo obremenili. Tudi 16 oddelkov na ravnatelja je veliko, saj so ravnatelji v splošnem preobremenjeni. Na očitek, da ni normativov za svetovalne delavce v srednjem izobraževanju, je predstavnik Zavoda SRS za šolstvo sporočil, da so opisi del in nalog izdelani in se tudi normativi lahko takoj pripravijo.
Predstavnik Izobraževalne skupnosti Slovenije — predsednik njenega izvršnega odbora — je vse te kritične pripombe sprejel z razumevanjem: o vsem se še lahko dogovorimo, uskladimo stališča in pridemo do enotnih rešitev. K oblikovanju predloga normativov bodo povabljeni tudi srednješolski in visokošolski učitelji. Izobraževalna skupnost Slovenije bo v kratkem objavila analizo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Ker je odprta možnost, da se osebni dohodki v letu 1980 zdaj povečajo od 16 na 18%, iščejo v izobraževalnih skupnostih možnost, da bi to povečanje uresničili. IZOBRAŽEVANJE NI LE PORABA, AMPAK TUDI RAZVOJNI DEJAVNIK
Svet za vzgojo in izobraževanje je soglašal s stališči, ki jih je po razpravi o planskih dokumentih Izobraževalne skupnosti Slovenije izoblikoval sekretariat Sveta za vzgojo in izobraževanje predsedstva RK SZDL:
Spremeniti je treba stafišče, da sta vzgoja in izobraževanje poraba. Vzgoja in izobraževanje sta pomembna kvalitativna dejavnika stabilizacijske politike, eden od nujnih pogojev prestrukturiranja gospodarstva, zviševanja produktivnosti in ne nazadnje tudi usposobljenosti samoupravljalcev.
Kljub temu, da je pred nami izredno odgovorna naloga reforme šolskega sistema in uvajanja novih vzgojno-izobraževal-nih programov, se moramo zavedati, da je pri načrtovanju treba upoštevati stvarne možnosti, ne moremo pa odstopati od zagotavljanja tistih nujnih materialnih pogojev, ki reformo omogočajo (sredstva za subvencioniranje učbenikov, nabava učne tehnologije, permanentno izobraževanje učiteljev). Sekretariat podpira usmeritev, da bi doseglo usmerjeno izobraževanje prednost znotraj predvidenih sredstev za skupno porabo v skladu z opredelitvami v družbenem dogovoru o temeljih planov SRS. Zavedati pa se je treba, da obstaja ob tem politično odprto vprašanje, predvsem nadaljnjega vključevanja novih 10 odstotkov otrok v celodnevno osnovno šolo in doseganje nekaterih dljev, ki smo si jih zadali v zakonih (zmanjšanje števila otrok v oddelku, zgodnejše vključevanje otrok v osnovno šolo, obseg male šole itd.). Nekaterih nalog ne bo mogoče uresničiti tako naglo, kot smo sprva mislili.
Sprememba vira financiranja vrste skupnih nalog v Izobraževalni skupnosti Slovenije (prej dohodek, zdaj osebni dohodek) postavlja pod vprašaj 3,6% rast sredstev za osnovno šolo oziroma za programe občinskih izobraževalnih skupnosti, razen če ne bomo dosegli v temeljnih družbenopolitičnih skupnostih dogovora o prednosti vzgoje in izobraževanja znotraj družbenih dejavnosti in tako povečali materialne okvire za te programe.
Zavzemati se je treba, da bi bili materialni okviri za usmerjeno izobraževanje opredeljeni tako, da bi sredstva rasla najmanj v skladu z rastjo družbe-
B«
nega proizvoda.	de
Sedanji osnutki samoupi*' tv nega sporazuma o teme™ zv plana Izobraževalne skupno* ?j Slovenije in samoupravne! o sporazuma o usklajevanju p'! in nov izobraževalnih skupnosti* se niso v celoti usklajeni z ms** irr rialnimi okviri. Z materialni^ 2; možnostmi bi morali uskladi sv vse načrte, intenzivirati štm| ne uskladiti programske zasnol Us usmerjenega izobraževanja v mrežo šol z materialnimi n^ ge nostmi, še posebej pa je tre ča uskladiti naložbe. Ni sprejel« nj vo, da bi na račun naložb in nj hi jenja programov z manjše'*' m materialno osnovo usmerjen« ša izobraževanja. Glavno vo«
usklajevanja planskih dokume* n<
tov za usmerjeno izobraževal ge
bi moralo biti prestrukturira® gospodarstva (učinki izolira? vanja se bodo kazali šele pf( koncu planskega obdobja) Denar, ki je na voljo za nal® be, bi morali usmerjati pred sem v modernizacijo vzgoje izobraževalnega dela, ne pa gradnje novih šol v srednj? usmerjenem izobraževanju Ko bomo razpravljali o pl* 8; skih dokumentih Izobraževal n skupnosti Slovenije, mora® upoštevati vse navedene vid* ter naše potrebe in možno* Potrebe moramo utemeljevat programi ter pojasnjevati po* dice takih ali drugačnih odld tev. Prihodnost se glede gosp darskih možnosti ne kaže v h natih barvah. V mejah možno pa moramo zagotoviti vzgoji*1 izobraževalni dejavnosti, dal tudi v prihodnje pomemben11 zvojni dejavnik, kot jo pojn*1 jejo vsi, ki gledajo in vidijo naprej. Naložbe v človeka; znanje, izobrazbo in ustvatj® nost so sicer dolgoročne, ve«! varne in visoko dondsne.
JOŽE VALENTINČIČ
Obvestilo
Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije ob* ščamo, da objavljamo RAZPISE PROSTIH DEL IN NALOG ^ LETO.
Naše glasilo prihaja v vse vzgojno-izobraževalne in vzgojf varstvene organizacije ter do vseh pedagoških delavcev, zato razp1 objavljeni v Prosvetnem delavcu, ne ostanejo brez odmeva.
315-585 (061)
je telefonska številka UREDNIŠTVA in UPRAVE Prosveti delavca. Ker se je tudi uprava preselila v prostore na Poljansk' nasipu 28, njena prejšnja številka, ki je objavljena v telefonsk imeniku, ne velja več.
Komisija za delovna razmerja in svet
OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER-TOMAŽ Litija
razpisujeta prosta dela in naloge
— učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Kresnice.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. POGOJI: — končano učiteljišče ali PA — razredni poukv Dobre prometne zveze z Ljubljano.
Prevzem del in nalog: takoj.
Prijave pošljite v 8 dneh tajništvu šole.

OSNOVNA ŠOLA BORCEV LACKOVEGA ODREDA Brezno-Podvleka	j •j''1
razpisuje prosta dela in naloge:	■'>'•J< I
— učitelja tehnične vzgoje in fizike, pogoj PRU, za določen čas s P
nim delovnim časom (nadomeščanje delavca med služenjem.'0', škega roka); začetek dela predvidoma 10. 10. 1980 ozirontf'
dogovoru;	^ jGtlsft
— učitelja razrednega pouka za podružnico Kapla na Kozjaku, F0!
PRU ali učitelj, za določen čas s polnim delovnim časom (na#, p meščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu); začetek $ v; 10. 10. 1980 ali po dogovoru.	s
Svet
OSNOVNE ŠOLE DR. ANTON DEBELJAK Loški potok
razpisuje dela in naloge	■ >
—	ravnatelja	_	t. H
Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje:
—	imeti mora po zakonu o osnovni šoli predpisano pedagoško **
b raz bo	" 4
—	najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem
—	opravljen strokovni izpit
—	ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske so' rT sti.
Mandatna doba traja štiri leta.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj po* , vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in s kratkim življenj« som razpisni komisiji sveta osnovne šole dr. Anton Debeljak L® potok. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega r°
Zlati prah njegovega spomina
Beno Zupančič, 1925—1980
:	Avtor Štirih molčečih, Grma-
ae> Sedmine, Vetra in ceste, Mr-,!i Vega morja, Meglice, Plati nf >V°na> Potresa, Noči in dneva, [ j Natega prahu in številnih besedil 11( 0 kulturi, ki bodi človekova last P j ln radost v samoupravni družbi, jf Se je poslovil od življenja, ki ga je ij l®1®! rad, v zenitu svoje zrelosti
'4 •> raa’ v zenltu svoje zrelosti, i Opustil nam je zares obilen plod *. sVoipoa intAieVt^aiuo ustvarjal-katerem kljub
pred nepojmljivim in nepremagljivim naskokom bolezni pripisati prav tej njegovi siloviti delovni naglici, oričevanja povedo, da je vstajal sredi noči, še pred svitanjem, in pisal svojo prozo tja do jutranjih ur, ko je vestno, kot dober zgled, vselej ob zgodnji uri, odhajal na delo, v to ali ono izmed svojih pisarn, kjer je
Ilega dela, o katerem kljub I Usodni in prezgodnji zarezi smrti j v njegovo življenjsko pot nhmo-§°®e reči, da je ostalo nedokon-. ®3no — pa čeprav bi nadaljeva-"l nie te intenzivne življenjske ka-J ^re, ki se ji ni bilo dano niti v !* i [hiruozreti nase, zagotovo prina-"3 Salo nove vrhunske sadove.
“i Ta trenutek, še pred študioz-1J n°'analitičnim vpogledom v nje-®°Vo pisateljsko delavnico, ki je J.' °stala nema, a bogata priča nje-3, Sovi h razvejenih interesov in njegovega dela, za začete, a nedokončane zasnove in načrte °ena Zupančiča še ne vemo, ; ^endar smo kljub vsemu prepri-i" Cani, da je storil vse in več, kot je 9 nioč storiti tja do petinpetdese-tega leta človeškega življenja, ki je bilo ena sama nepretrgana veriga zavzetega doživljanja vsega človeškega ter študija, ■ntelektualnega zorenja, zagnanega pisateljskega izpovedovanja in političnega, predvsem kul-turno ali duhovno-političnega Sodelovanja na »avantgardnih« Pozicijah in odločilnih ravneh uružbenega usmerjanja.
Bil je poosebljena dinamika ^zgibanega časa. Kdo izmed nas, ki smo vajeni lagodnega [hma dnevnih in življenjskih ur, ni utegnil krivdo za prezgodnjo kapitulacijo njegovega telesa
bolj kot vse drugo črtil in zanikoval zaspanost, lagodnost in iztekanje ur in duha v prazno. Kjerkoli je bil in karkoli je delal, vselej je želel biti intenziven snovalec.
Med obema temeljnima plastema njegovega interesa za življenje in čas (pisateljskim snovanjem na eni in tkanjem mreže demokratiziranih, z duhovnimi razsežnostmi prežetih odnosov v družbi na drugi strani) je bila, navidez, ostra črta ločnica: kajti njegova proza se je ubadala s
spomini, z oživljanjem in razčlenjevanjem življenjskih in revolucijskih vrednot mladih pripadnikov njegovega rodu na poti skozi prelomni čas in v odločilnem spopadu z zaspano in okostenelo provincialno-vrtičkarsko prisebnostjo slovenske (pa ne samo slovenske) preteklosti; kulturnopolitični spisi (mednje so sodili tudi govori, ki jih je — v nasprotju z večino svojih političnih kolegov, oprtih na šefe kabinetov —	pisal sam) pa so
bili vselej osredotočeni k aktualni družbeni in duhovni zdajšnjosti ter prežeti z vizijami prihodnosti, ki mora priti in si jo je treba izbojevati. In vendar je bila ta ločenost pisateljskih in političnih interesov samo navidezna. Da je šlo za eno samo človeško stremljenje, za en sam kritično zavzeti odnos do sveta, je ničkolikokrat — v pogovorih in izjavah — poudaril tudi sam. V jedru obeh Zupančičevih preo-kupacij je bil en sam, enovit in vseskozi komplementaren ustvarjalni stržen: bila je to misel na človeka, ki se otepa s svojo majhnostjo, ssvojimi nemočmi, s posledicami manipulacije, ki je stoletja gospodovala njegovim življenjskim ravnanjem, zavesti in čustvom. Šlo je za krč osvobajanja izpod grmad podrejenosti in ponižne sprijaznjenosti. To je bila — in je — revolucija. Njenih tokov seveda ne spremljajo zanosne fanfare. Največkrat se dogaja navznoter, v stiski, v kon-flitku, na majhnih prizoriščih svojega boja, v labirintu neštetih drobnih korakov. Beno Zupančič se je tega dodobra zavedal. Z vsemi močmi intelektualca-revolucionarja-pisatelja-držav-
t
Ustvarjalna nestrpnost
Ijana sveta se je spopadal z drobnjakarstvom duhovnega provin-cializma in se oklepal vere v nova življenjska razmerja, ki pa si jih morata seveda človek in družba ustvariti sama.
Prizadeval si je za naše vsesplošno prebujanje, naj se mu reče kultura ali samozavest ali duhovna zavzetost ali preprosto — biti poleg. Tak je bil njegov človeški in pisateljski čredo, ska-terim pa se ni niti za trenutek zaprl v kakršenkoli slonokoščeni stolp samozadostnosti ali osebnega monopola, kar zadeva visoka politična poblastila, ki so mu bila zaupana. Vselej in povsod je bil zazrt v ljudi, v vso to nepregledno množico posameznikov, katerih vsak je bil zanj dragotina, ki jo velja dojeti tako v njeni intimni enkratnosti kot v njeni vpetosti v nenehni tok družbenega spreminjanja.
Med mnogoterimi spomini nanj se mi misel ustavi pri ankaranskem snidenju pred zdaj že mnogimi leti. Študentje so ga povabili k predavanju v svoj počitniški tabor, seminar. Pripeljal se je sam, se rokoval, veder in duhovito sproščen kot vselej, ter kot za stavo preskočil metrsko ograjo; bil je v trenutku ves njihov — in kar jim je naslednjo poldrugo uro govoril o položaju in ciljih naše inteligence, je zagotovo ostalo trajna vsebina vseh, ki so ga poslušali.
Tak je bil in ostaja. Beno Zupančič — če kaj, to zagotovo ne more biti fraza — hasbossvojim za življenja opravljenim delom še dolgo spremljal na naših poteh kot miselni spremljevalec in živi duhovni vodnik.
VIKTOR KONJAR
Zanimiva in bogata gledališka sezona
», Te dni, sredi septembra, pre p Kot navadno, so se začela zapo ^tjo odpirati vrata gledališč — jii v očitnem znamenju ustvarjalni p ^eme, v kakršno glede na teatr sko uspešnost minule sezone sle ali prej zaupamo.
, Sedmero jx>klicnih gledališi 'fiiamo na Slovenskem — ii j ^°d nj‘h meni pripraviti vsa K P° šest premier, ki pojdejo 1 anale z letnico sezone 1980—8. 'fsak izmed sedmerih ansamble’ sKuša izoblikovati kolikor mo 8°če celosten in vse raznoter« °drske zvrsti zajemajoč reper-!°ar in pri tem upoštevati, ds 'njajo posamezne hiše pač svoj« °bčinstvo in da je gledalcev, ki b obiskovali več gledališč ter izbira a med predstavami, zelo malo J-ato se je treba ravnati po nače-a11 za vsakogar nekaj, in obe-^ nem, če je le mogoče, za vsakogar— vse. Ker pa je Sloveniji Majhna in razdalje med kulturami središči, kot so Maribor “Olje, Ljubljana Trst in Novi ,1 Dorica, komaj kdaj presežejc f ^kilometrske cestne odseke, sc ji naša gledališča vendarle daleč oc 'ega, da bi se zapirala vase; na-sProtno — povezana so mec j* Seboj, njihova umetniška vodit stva sodelujejo in usklajujejo re-) Pertoarne pobude in si prizade-vajo sestavljati neke vrste skupni ' (?Venski gledališki spored, ki se ako v sezoni vzpne k palet ekaj več kot štiridesetih uprizo-[ltev, ki si jih je vredno ogledat n Jih doživljati kot celoto ter jih j>uPorabljati« kot zadostno pcSd-.a8o za medsebojna gostovanje )nZa sol’clne festivalske izbore c 'Borštnikovo srečanje, novogo-lsko srečanje »malih« odrskih Postavitev, kranjski tfden domače drame).
■ Tako ocenjevalce in zavzete Jnbitelje gledališke umetnosti animajo repertoarna hotenja ir i Zvedbeni (losežki vseh posa-< jeznih gledaliških hiš: treh Ijub-1 lanskih — Drame, Mestnega i Sedališča in Slovenskega mla-'nskega gledališča. Drame SNG
v Mariboru, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Z vsem, kar nam dajejo, se na Slovenskem ne ukvarjamo posamič ampak tudi in predvsem globalno, zazrti v rast in ustvarjalno moč slovenskega gledališča kot takega. Pri tem se pogled ozira na troje poglavitnih sklopov, katerih vsak je vreden posebnega vprašanja in posebnih odgovorov.
Prvič: kako je z uprizarjanjem klasike? Drugič: kakšen je odnos naših gledališč do izvirnih dramskih (ali komedijskih) besedil? In tretjič: kaj nam bodo naši odri predstavili iz sodobne svetovne gledališke »ponudbe«?
KLASIKA
Kar zadeva »kalsiko« (pojem je raztegljiv in sega od antičnih »pratekstov« do del, ki so nastala tako rekoč na pragu sedanjosti), nam bo letos vsaj količinsko dodobra ustreženo. Kar petnajst del, ki sodijo v to območje, naštejemo, ko pobrskamo po nap>o-vedih sporedov ali statistično povedano: skoraj 35 odstotkov celotnega sporeda. Aishilovi Per-žani (v mladinskem gledališču) in Euripidove Bakhantke (v (Celju) bosta uprizoritvi, ki zastopata naš vselej živi odnos do antike. Shakespeara, to večno »železo v ognju«, zastopata tokrat Hamlet (v Celju) in Dva gospoda iz Verone (v Novi Gorici). Tudi Mo-liera bomo v tej sezoni gledali dvakrat, a zanimivo: obakrat bo »stopil pred nas« Žlahtni meščan (prvič v Celju, drugič v Trstu.) Staro rusko dramatiko zastopata Gogoljev Revizor (ljubljanska Drama) in Gribojedova Gorje pametnemu	(mariborska
Drama). Strindberg bo letos na Slovenskem pričujoč s svojim Pelikanom (v ljubljanski Drami), Cankar pa kar dvakrat s Hlapci (obe predstavi bodo pri-
pravili v Ljubljani, eno v Drami, drugo v Mestnem gledališču, »spoprijeti« pa se menita režiserja Mile Korun in Dušan Jovanovič.) Dvakrat bomo podožive-lio tudi Pirandellovo dramatiko: Nocoj bomo improvizirali (v Mariboru) ter Človek, žival, čednost (v Trstu.) In še mladinska »klasika«: Robinzon in človek Petek po starem Defoeju (v Slovenskem mladinskem gledališču).
Temeljni namen vseh teh uprizoritev seveda ne bo »šolska lek-tira«, temveč prizadevno iskanje sodobnih izraznih in izpovednih možnosti v našem odnosu do teh »večnih« umetnin, ki so po vsem svetu deležne nenehnih ustvarjalnih prenovitev.
NOVA SLOVENSKA DRAMATIKA
Petnajst jih bo, slovenskih del na slovenskih poklicnih odrih v sezoni 1980—81 (če ne štejemo obojnih Hlapcev), ali drugače povedano: ustrezen tretjinski delež v kompletnem gledališkem sporedu. Dobršen del teh uprizoritev bodo krstne izvedbe novitet. Naštejmo jih: Kmeclova Marjetica ali smrt dolgo po umiranju in Milana Dekleve odrski prvenec Sla boheme (v MGL); Hiengovo Poletje, Makarovičeve Teta Magda, Povšetova monodrama. Izvolite, tovariš Marjan in Lukanova mladinska igra Snežana in sedem palčkov (v Novi Gorici), Partljičeva drama Za koga naj molimo (v Mariboru), Jovanovičeva Prevzgoja srca in V/udlerjeva Odprite vrata, Oskar prihaja (v Celju) ter še dvoje mladinskih iger: Zore Tavčarjeve Ribja štorija (v Trstu) in Alenke Goljevščkove Čudežni kamen (v Slovenskem mladinskem gledališču.)
Suma sumarum: enajst odrskih novitet.
V štirih primerih pa gre za »odkritje« ali vnovično »uporabo« že znanih in pred več leti napisanih (deloma tudi že uprizar-
janih) besedil. To bodo Dominika Smoleta Krst pri Savid'(v ljubljanski Drami), Jovanovičev »bestseller« Znamke, nakar še Emilija (v Celju), Mrakov Proces (v Trstu) in po Milčinskem prirejeni Butalci (v Mariboru).
SODOBNA SVETOVNA DRAMATIKA
Nekaj obetov... pa nekaj naslovov, ki sami zase še ne povedo kaj prida, a nas utegnejo presenetiti.. nekaj tega in onega, kar se zdi bolj napaberkovano kot smotrno izbrano iz »zakladnice« žive svetovne dramatike. Sicer pa bo uprizoritev te vrste samo dvanajst. Obet in radovednost zbujajo Anarhistova naključja smrt (Darijo Fo v Ljubljanski drami). Protest in Atest (Vaclava Havela in Pavla Kohouta — prav tako na odru ljubljanske Drame), Mir (Petra Hacksa v MGL), Grobnica za Borisa Davi do vi č a (Danila Kisa v Slovenskem mladinskem gledališču). Staro in mlado (Botha Straussa v mariborski Drami), da vsega, kar je napovedano, ob tej prilcvžnosti — kljub upanju in zaupanju v prijetna presenečenja — ne naštevamo.
Kar smo našteli, seveda še ni vse. Tu so še mali odri, tisti pri poklicnih gledališčih, ali samostojni, pa nekatere »visokoleteče« amaterske skupine in polpo-klicna gledališča (kranjsko, denimo, in Šentjakobsko v Ljubljani ), pa gostovanja posameznih jugoslovanskih in tujih ansamblov, in ne nazadnje — če naj celotno ponudbo sporeda zaokrožimo— še tudi televizijski dramski spored, kar vse bo gledališko zakladnico sezone 1980-81 še dodatno napolnilo.
Ob vstopu pred dvignjene zavese nas kljub mnogoterim notranjim stiskam, ki že leta brez upa zmage mučijo naše gledališčnike, preveva svetli optimizem. Poimenujmo ga: ustvarjalna nestrpnost.
VIKTOR KONJAR
BENO ZUPANČIČ
Nauči se potovati z oblakom_______________________________________________________
(Iz prozne zbirke » kratkih zgodb za kratek čas«, Zlati prah, Mladinska knjiga 1979)
Vprašal je frizerko, medtem ko ga je strigla, ali je kaj smučala.
»Kje pa,« je odgovorila, »predrago je.«
»Pa bi bilo dobro.«
»Ko bi bilo malo cenejše.«
»Seveda,« je rekel. »Plavanje, hoja, ljubezen.«
»Za tisto zadnje sem,« je odgovorila in se zasmejala.
Imela je temen, za spoznanje koščen obraz ženske blizu štiridesetih let, rahlo izzivalen nos in čutne ustnice. Smejala se je z belimi zobmi. Zdela se mu je utelešenje dobre volje in pripravljenosti za nepričakovane pustolovščine.
»Kako vam je ime?«
Pogledala mit je v obraz kar v ogledalu in odgovorila šele čez čas.
»Ana.«
»Ana,« je ponovil.
» Da. Ana. Včasih me kličejo Ančka. Zdi se mi, dami vse bolj pristaja Ana.«
Zasmejala se je, dase je vse ogledalo razsvetlilo, nato pa hitro dodala:
»Ančka je bolj primerno za mlajša dekleta.«
»Ana,« je vprašal, »bi šli z menoj na Veliko planino v nedeljo?«
»Zakaj pa?«
»Samoten sem, dolgčas mi je. Rad bi šel tja gor v prijetni družbi.«
»Jaz nisem pretirano samotna,« je odgovorila, »nikoli mi ni dolgčas, a bi se morebiti vseeno odločila.«
»Kaj pomeni, da niste pretirano samotni?«
»Oh,« je rekla in zdelo se mu je, kot da je za spoznanje zardela.
»Nisem. Zmeraj se najde kaka ženska, ki mi zahaja v hišo, ali kak moški, da mi sili v posteljo.«
»Ste siti moških?«
»Ne maram slinastih moških. Ne maram takih, ki so bolj podobni babam kot možem.«
»Sem jaz podoben babi?«
»Nisem tako mislila. Rodila sem se v postelji, najbrž bom v njej tudi umrla, za čas vmes pa 'postelji ne pripisujem takega pomena, kot si brzda mislite.«
»Ana,« se je odločno uprl, »jaz postelje sploh nisem omenil.«
»Saj vem,« je rekla in se nasmehnila, »kajpomeni priti na kavico, popeljati se z avtom, oditi v planine, obiskati morje. Stari štosi. Znane ljubezenske razglednice. Majhne kraje ali tihotapstva. Kakor da bi človek res, moral biti tat ali tihotapec.«
»Ali zato ne bi smel odkrito vprašati? Povabilsem vas na Velikopla-nino. Ste že bili tam?«
»Ne, »je odgovorila, »nikoli. Čudno, nikomur še ni šinilo v glavo, da bi me popeljal tako visoko. Moški, ki ponujajo, so ponavadi ljubitelji pritlikavosti, čisto vse bi radi opravili kar se da hitro in poceni. Kar se da naskrivaj. Kar se da varno. V gorah bi si lahko spahnili nogo ali čeljust ali omadeževali čast.«
» Tam gori je lepa dežela,« je trmasto nadaljeval. »Zelena, pravzaprav čudovita žametna planjava, po njej so raztresene planšarske koče ali počitniške hišice. Zdaj je tam še kaka kotanja polna snega ali pa snežne krpe krasijo zelenečo travo.«
» Zakajste samotni, če smem vprašati? Tu, sredi mesta, sredi množice ljudi?«
Skomignil je z rameni.
»Kaj vem, zakaj. Tako je pač.«
»Si težko priskrbite žensko?«
Zasmejal se je.
»Zakaj priskrbite? Ne manjka se žensk, kisi jih človek lahko priskrbi. Tako kot si priskrbi obleko ali čevlje ali kolo. Nikoli si jih nisem znal priskrbeti.«
»Oprostite,« je rekla in ga nekaj trenutkov zvedavo opazovala v ogledalu.
» Poskusiva,« je predlagal nato. »Čisto nič vas ne stane Nič ne tvegate. Nisem nasilen, niti pretirano čustven.«
» Kakšna spoved,« je zavzdihnila. »Se ne boste junačili, ali zdihovali nad krivičnim življenjem?«
»Res ne.«
»Imate radi naravo?«
»Rad, če je po moji meri. Hočem reči, če se v njej dobro počutim. Če nisem v njej popolnoma sam. Kadar sem sam, se mi zdi, da sem v njej podoben pomoti.«
» No, pomota ste moški res,« se je pošalila. » Včasih ste res od sile smešni. Gorje nam ženskam, ko bi se tej pomoti drznile posmehovati.«
» Tudi jaz nimam kaj boljšega mnenja o moških,« se je modro odrezal » Velja potem ali ne, Ana?«
» Še zmeraj ne vem, ka j naj bi rekla. Konec koncev se niti malo ne poznava.«
»Se bova pač spoznala, kolikor je en dan mogoče. Gor se popeljeva z žičnico, dol morebiti z belim oblakom.«
»Beli oblak me utegne prepričati,« je veselo vzkliknila in zašklepetala s škarjami. »Samo da še zmeraj ne vem, ali znate šofirati na oblaku? Res bi se rada kdaj popeljala na oblaku.«
»Drži,« je odgovoril in hitro vstal, ko mu je otepala lase z ovratnika. »Drži. Poiskala bova najmehkejši, najudobnejS oblak, kar jih premorejo Kamniške planine.«
»hi če oblaka ne bo?«
»Potem ne pridem več i' tole brivnico. Od sramote se pogreznem v črno barjansko zemljo, kjer živim, in se vam ne prikažem več pred oči.«
Zunaj je bilo spomladansko svetlo, za hip mu je sonce zaslepilo oči. Postal je, se nasmehnil sam sebi in skorajda na glas rekel: Nauči sl' potovati z oblakom, tovariš!	■■ ... č:
Evropsko strokovno združenje za prosti čas in rekreacijo ELRA (European Leisure and Recreation Association), glavni odbor za telesno kulturo in šport na Poljskem (GKKF), Akademija za telesno vzgojo v Poznanju (AWF) so skupaj z nacionalno komisijo UNESCO za Poljsko ter evropskim središčem za prosti čas in vzgojo ECLE (European Centre for Leisure and Education) v Pragi organizirali 4. evropski kongres za prosti čas pod naslovom ČLOVEK IN NJEGOV PROSTI ČAS, 1980, ki jeSmtekal od 17. do 20. aprila v glavnem mestu velikopoljskega vojvodstva Poznanju. To je bilo prvič, da so organizirali kongres ELRA v neki vzhodni socialistični državi, zato je bil dogodek posebna novost, ker pomeni, da se povsod odpirajo vprašanja prostega časa, pomembna za razvoj in napredek posameznika in skupnosti.
Kongresa se je udeležilo 164 delegatov iz Avstrije, Belgije, Čeho-slovaške, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Poljske,'Romunije, Švedske, Švice, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Velike Britanije ter še Avstralije, Kanade in Združenih držav Amerike. Ob tej priložnosti je zasedal glavni odbor ELRA. Med svoje člane je sprejel tudi Sekcijo za pedagogiko prostega časa Slovenije, ki sta jo na kongresu zastopala Herman Berčič in Rudi Lešnik.
Svetovna strokovna zveza za prosit čas in rekreacijo WLRA (VVorld Leisure and Recreation Association) je konec maja 1970 skupaj s švicarsko organizacijo PRO JUVENTUTE priredila 1. evropski bienale o prostem času v Ženevi. Hkrati so organizirali tudi 1. evropski kongres o prostem času, ki so se ga udeležili predstavniki 30 držav ter obravnavali troje temeljnih vprašanj: dnevni prosti čas, prosti čas ob koncu tedna in dopustniški prosti čas. Takrat so prvič spregovorili tudi o politiki prostega časa, namenjeni urejanju razmer in možnosti za življenje otrok, mladine in odraslih v prostem času in sprejeli priporočila z namenom, da bi pospešili gibanje za urejanje prostega časa v vseh deželah,
čeprav ni mogoče izdelati in ponujati nekega za vse veljavnega vzorca.
Sprejeli so deset načelnih stališč:
—	naj bi povsod skrbeli za tako stanovanjsko politiko, da bodo ljudje bivali v dovolj velikih in ustreznih, pred hrupom zaščitenih prostorih, kjer ne bodo 1$ prebirali, temveč razvijali različne dejavnosti prostega časa;
—	naj bi povsod zagotovili v bivalnem okolju dovolj blizu otroška igrišča ter igralne in druge možnosti za prosti čas mladih in odraslih v naravnem, zelenem okolju; to je treba zagotoviti tudi v predpisih o gradnjah stanovanj;
—	zavedati se je treba, da javne naprave za prosti čas sodijo v stanovanjske četrti, kjer je treba namesto specializiranih ustanov za preživljanje prostega časa občanov različnih starosti razvijati skupna središča za mlado in staro. Taka središča, kjer naj bi bile možnosti za preživljanje prostega časa čimbolj raznovrstne, naj bi imele športne naprave, kopališča, vzgojno-izo-braževalne in kulturne ustanove in nakupovalne centre;
—	v vsaki občini bi morali ustanoviti družbena telesa z ustreznimi strokovnimi službami, ki bi skrbela za urejanje in razvoj tega področja in usklajeno delo, v njih pa bi naj bili različni strokovnjaki: pedagogi, socialisti, arhitekti, strokovnjaki za urejanje okolja, načrtovalci, ekonomisti in politiki, da bi lahko dobro razvijali mesta ob upoštevanju potreb za prosti čas;
—	za prosti čas konec tedna naj bi zunaj mestnih središč gradili parke in rekreacijska središča;
—	za dopuste in počitnice je treba v takih krajih zagotoviti ustrezno ponudbo za dejavno uporabo prostega časa;
—	razviti je treba pedagogiko prostega časa, vzgojo za prosti čas v vzgojno-izobraževalnih organizacijah in vzgojo staršev. Zato je treba ustrezno dopolniti vzgojno-izobraževalne programe zlasti z glasbenimi področji, različnimi ustvarjalno interesnimi in diskusijskimi načini in oblikami vzgojnega dela, hkrati pa ustrezno graditi šole, posebno še celodnevne, ki dajejo
idealne možnosti za splet izobraževanja, kulturne vzgoje in vseh dejavnosti prostega časa, za vse prebivalce kakega kraja ali stanovanjskega naselja;
—	v posebnih razpisih, naj bi spodbujali arhitekte, da bi ustvarili dobre načrte za stanovanja, naselja, mestne četrti in vasi, ustrezne človekovemu življenju in potrebam;
—	ustanovili naj bi mednarodni evropski zbirni dokumentacijski in svetovalni center, kjer bi nastajala zakladnica zglednih rešitev zakonodajalcev, urbanistov, gradbenikov, pedagogov in drugih, kar bi pospeševalo razvoj politike prostega časa v vseh deželah;
— dragoceno bi bilo, če bi se oblikovale evropske skupine razpravljalcev, ki bi obravnavale različna vprašanja prostega časa, krepile izmenjavo mnenj in izkustev in tako pomagale pospešeno reševati življenjsko pomembna vprašanja bivalnega okolja, zdravega razvoja ljudi, kakor, denimo, o dnevnem času, o prostem času ob koncu tedna, o socioloških glediščih prostega časa, o počitnicah, o izobraževanju kadrov za področje prostega časa in podobno.
Na temelju teh priporočil so januarja 1971 ustanovili v Zu-richu evropsko združenje za prosti čas kot območno organizacijo svetovne strokovne zveze za prosti čas in rekreacijo, da bi pospeševala in razvijala politiko prostega ačsa v evropskih deželah. Organizacije, ki so se ukvarjale s prostim časom, s tem ali drugim delom tega področja, so delovale v posameznih deželah že doslej, pokazalo pa se je, da je treba vse bolj obravnavati človekovo dejavnost usklajeno in celostno. Zato je bilo treba mednarodno organizirano sodelovanje, ki je v desetih letih, kakor kaže tudi četrti kongres, razviti sodelovanje v politiki prostega časa. Pod tem pojmom so mišljeni vsi ukrepi (predpisi, načrti, akcije ipd.), ki jih uporabi družba, da bi izboljšala razmere za prosti čas prebivalstva. Ta prizadevanja so torej postala pomembna sestavina celotne družbene politike.
Na prvem kongresu v Ženevi so obravnavali PROSTI ČAS DANES IN JUTRI, na drugem kongresu 1973 v Krefeldu MESTO ZA ČLOVEKA, na tretjem 1977 v Stavangerju pa temo DRUŽBENI RAZVOJ IN POLITIKE PROSTEGA
ČASA V EVROPI. Poleg tega so pripravili več gradiv o politiki prostega časa kot poti v humano okolje, o prostoru za človeka, o otroški igri, o robinzonskih in pustolovskih igriščih, o svetova-liščih in igriščih, o pedagogiki prostega časa, o izobraževanju animatorjev in o poklicih na področju prostega časa. Delovanje ELRA je prispevalo k živahnejšemu sodelovanju med evropskimi strokovnjaki s področja prostega časa vseh dežel, od vzhoda do zahoda, od severa do juga, kar je v današnjem svetu, polnem nasprotij gotovo zelo koristno.
Pomemben del življenja
Deset let evropskega združenja za prosti čas
SPREMEMBE V EVROPSKI POLITIKI PROSTEGA ČASA
Težko je govoriti o evropski politiki prostega časa, čeprav je dr. Alfred Ledermann, predsednik ELRA, tako naslovil svoje uvodne misli na poznanjskem kongresu, kajti neke enotne politike ni, saj so vprašanja prostega časa tesno povezana z razmerami, kakršne so v vsaki družbi.
navdušeno graditi kulturne domove, v Zahodni Nemčiji in na Nizozemskem po ameriškem zgledu parke za prosti čas in rekreacijska središča, v skandinavskih deželah, Angliji in Švici pa družabna središča, namenjena zbiranju soseske, neke vrste so-seskih domov. V tem času se je obenem pojavljala tudi revolucija šolske zavesti s spoznanji, zlasti na Švedskem, da šolska
Udeleženci 4. evropskega kongresa o prostem času zapuščajo slikovito mestno hišo po koncertu pevskega zbora poznanjske filharmonije ob sprejemu pri mestnem županu (Foto: Zbigniew Konce)
Enotno je bolj to, da postaja vprašanje prostega časa vsepovsod pomembna sestavina sodobnega življenja in nobeni družbi ne more biti vseeno, kakšna je kultura prostega časa. Kljub neenotnosti politike prostega čsa vendarle lahko govorimo o spremembah v zvezi z naglim družbenim razvojem, tako da bi označili prvo obdobje kot čas, ko se je politika prostega čssa usmerjla zlasti na snovanje specializiranih ustanov in naprav za prosti čas, namenjenih različnim skupinam ljudi različnih starosti. Pretežna skrb je veljala otrokom in mladostnikom, zato so tedaj najpogosteje razpravljali o prostem času mladih. Tudi v Jugoslaviji se je začelo nekako tako, saj smo imeli najprej 1965 v Zagrebu središče za zunajšolsko vzgojo in tudi edina jugoslovanska srečanja o prostem času so še zdaj pod takim naslovom: Jugoslovanski kolokvij o prostem času mladih. To je gotovo razumljivo, če pomislimo, da je zaposlene starše in vso družbo najprej zaskrbelo, kaj bo z mladimi, če so prepuščeni cesti in na drugi strani, kako se bodo zdravo razvijali, če ne bodo imeli možnosti za rekreacijo, igro in druge dejavnosti, potrebne za razvoj telesnih in umskih sposobnosti.
Zelo hitro se je pokazalo, da to ni dovolj, ker prosti čas ni pomemben le za to, da se otrok lahko igra in komunicira z vrstniki, temveč je komunikacija zelo potrebna tudi odraslim, in vse bolj med otroki, mladimi in starejšimi, zlasti v času, ko različno delo zunaj družine pa tudi enosmerno klepetav vsiljiv gost doma — televizor omejuje te možnosti medsebojnega komuniciranja in sodelovanja v prostem času. To se pozna tudi v drugi dobi razvoja politike prostega časa v Evropi proti leta 1960, ko začenjajo zlasti v zvezi z zabetoniranimi mestnimi stanovanjskimi središči razmišljati o potrebi po družabnih središčih, kjer bi se naj srečevali mladi in starejši, kjer bi naj prebivalci našli poti drug do drugega in bolj zaživeli v skupnosti. To je čas, ko so, denimo, v Franciji in vzhodnih socialističnih deželah začeli
stavba ni namenjena le poučevanju šolarjev, temveč je to izobraževalno, prostočasno in kulturno središče celotne soseske. S tem pojavom se odpre tudi vprašanje novega poklicnega področja ob siceršnjih pedagoških delavcih. Zato ni naključje, da je tudi delovna skupina ELRA 5 namenjena obravnavi izobraževanja za področje prostega časa najprej pripravila preglednico izo-braževališč in vrste kadrov za področje prostega časa v Evropi. Tretje obdobje se je začelo še bolj izrazito tedaj, ko je vprašanje prostega časa seglo v območje celotnega človekovega bivanja in trčilo v stiske okolja, ki ni dajalo zdravih, prostorskih možnosti za sprostitev in dejavnost v prostem času. Spoznali so, da tudi s kulturnimi in drugimi domovi ni mogoče rešiti problematike prostega časa, temveč da je to vprašanje celotnega življenjskega sloga, s tem pa povezano s kakovostjo bivanja vsakega človeka, torej z bližnjim okoljem, doma v hiši in na dvorišču, v ožjem naselju. Naraščajoči avtomobilski promet, zatrpana hišna dvorišča, neprehodne in nevarne ceste, oglušujoč hrup in onesnaževanje okolja ogrožajo človeka med drugim tudi zato, ker mu onemogočajo ustrezno preživljanje prostega časa. V mestih si je treba zagotoviti mirne kotičke, začenja se bitka za ohranitev starih mestnih jeder, kakor je to bilo mogoče videti tudi v središču Poznanja, in marsikje se začenjajo ljudje zavzemati za prometno zaprta mestna središča. Na Švedskem so začeli med prvimi z drugačno urbanistično politiko, da se ob vsakem novem naselju najprej začrtajo potrebe za prosti čas, pa se šele okoli takega jedra lahko zgradi bivalno naselje. Teže je reševati stara naselja, vendar so marsikje začeli tudi to spreminjati, da bi zagotovili boljše razmere za bivanje in prosti čas.
Četrto obdobje pa se kaže v politiki izboljševanja stanovanjske kulture z bližnjim okoljem. To pomeni, da je treba poskrbeti za človeku ustrezno preživljanje prostega časa, otrok in starejših, tako da bodo te možnosti blizu,
dostopne upokojencem, da bodo dvorišča in različni kletni ter tudi podstrešni prostori uporabni za domače, prijetno srečevanje, za igre, klepet, gimnastiko in zabavo, potrebno človeku za srečnejše počutje in doživljanja Skupnosti. Pri reševanju teh vprašanj je odločilnega pomena resnično sodelovanje občanov. Ni vseeno, kakšen je položaj ljudi, ko rešujejo, spoznavajo in razvijajo svoje interese in potrebe za življenje v prostem času.
Lahko bi rekli, da so zdaj na tem področju odprta zlasti vprašanja vzgoje, organizacije odprtih šol, celodnevnih šol in povezovanja šole z okoljem, vprašanja dejavnih in ustvarjalnih počitnic ter dopustov, vprašanja ustreznih turističnih in drugih ponudb, da bi človek osrečujoče preživljal prosti čas, vprašanje sodelavcev, mentorjev in animatorjev, potrebnih za dobro uresničitev prostega časa, vprašanja skrbi za ostarele, invalidne ali drugače prizadete ljudi, pa tudi vprašanje nezaposlenih, ki jih je v nekaterih evropskih deželah precej, menda okoli 2 milijona, kakor je v zanimivi razpravi nakazoval profesor Raes iz Bruslja. Ob vsem tem se zelo naglo odpirajo novi raziskovalni problemi, tako da postaja prosti čas bogato in zanimivo področje interdisciplinarnega raziskovanja prav povsod.
RAZLIČEN ODNOS
Nedvomno odsevajo v politiki prostega časa družbene razmere, je glasno razmišljal Poljak Adam Izydorczik, ko je nagla-šal, da so svojim državljanom ustavno zagotovili pravico do oddiha in rekreacije, izobraževanja in kulture, hkrati pa tudi delovanje državnih institucij in organizacij ter društev, da to razvijajo. Kakšni so razločki v odnosu do prostega časa, se je pokazalo ob ziiriškem primeru. Kongres je skušal spodbuditi zlasti osvetlitev konkretnih zgledov v posameznih deželah, mestih ali krajih. Arhitekt Lanz je zanosno pripovedoval, kako so prebivalci na svojo pobudo zrušili staro hišo in tako v tesnem mestnem okolju pridobili prostor za prosti čas. Odprlo se je vprašanje, kako so rešili lastniško vprašanje in kako bi po tej poti uredili ustrezne možnosti za prosti čas za vse otroke v Švici.
Zapletena zadeva, če pomislimo, da ni preprosto rešiti lastninskih odnosov. V tem primeru je staro hišo že pred leti odkupila občina, obnova se ni splačala, pa jo je zdaj dala na voljo soseski. Tudi ljudje je niso obnavljali, temveč so jo preprosto porušili. Švicar je na vprašanje, kako bi to šlo povsod, le sko-mizgnil z rameni in dejal, da je pač dozorel trenutek, ki ga je bilo treba dočakati. Upravičeno je poljski razpravljalec posegel v razpravo z mislijo, da po taki poti ni mogoče rešiti potreb za prosti čas za vse državljane. Navedel je zgled v Poznanju, kjer je vojvodska oblast ugotovila, da meščani nimajo možnosti za rekreacijo in razvedrilo v okolici; v dveh letih so okoli mesta zgradili 32 turistično-gostinskih točk z rekreacijskimi napravami in tako rešili zadevo.
RESNIČNA VREDNOTA
Vse bolj prevladujejo spoznanja, da prosti čas ni prostor za beg od življenjskih neprijetnosti, kakor so pogosto razmišljali tisti, ki so idealizirano naglašali, da šele v prostem času lahko človek najde resnično srečo. Tako pojmovanje še zlasti za družbo, ki skuša uveljaviti ustvarjalno sodelovanje vseh, ni sprejemljivo. Prosti čas ni neko nasprotje dela, temveč njegovo nadaljevanje, potrebno človeku, da se popolneje izraža, uresničuje in uveljavlja. Prav zaradi tega ne govorimo več o nekem navzkrižju med delom in prostim časom, temveč lahko razmišljamo predvsem o razločkih med obveznostjo, prostovoljnostjo in
prostostjo ter kakovostjo človc kove dejavnosti, ki mora tudiv prostem času ustrezati humanii11 vrednotam.
Po taki osvetlitvi prosteg3 časa je tudi vprašanje ponudb za prosti čas drugače zasnovano-saj jo bo človek lahko koristn0 uporabil, če bo sposoben odbi' rati in se bo zavedal svojih into-resov ter potreb. Sama ponudb8 še ne zagotavlja resnične dem0' kratičnosti, kajti za resnico0 svobodo je treba razviti ustrezO0 stopnjo sposobnosti, pridobi11 znanje za obvladovanje okolja' tem pa tudi podlago za nadaljoj1 samorazvoj, rast interesov in p°' treb, oblikovanje ustrezne kul-ture prostega časa.
Pedagogika prostega časa p°' staja prav na takih temeljih p0' memben dejavnik vzgajanja i0 izobraževanja, spodbuja drn gačno načrtovanje in delovanj0 šol, spreminja učenčev položaj in se vključuje v celoten slogžb" Ijenja krajevne skupnosti. Prosi' čas je tako sestavina človeko' vega dela v najširšem pomenu, je njegova pravica in vrednota, ki je ni mogoče zanemarjati zato mu je treba pomagati, da j° osvoji, kajti le tako se bo lahk° samostojneje upiral pogubnem0 porabniškemu nasilju tudi n3 tem področju, je v svojem pd' spevku poudarjal predstavnik Sekcije za pedagogiko prosteg3 časa Šlovenije. Prosti čas je p°' memben tudi za družino. O p°' menu športno-rekreativne' dejavnosti za družino v slovenski!1 razmerah je govoril HermaU Berčič, ko je med smotre teh dejavnosti nanizal humanizacij0 življenja in dela družine, zadovoljstvo in srečo, ohranjanj0 zdravja, vedrosti, izboljševanj0 psihofizičnih sposobnosti, preprečevanje škodljivih pojavov, doživljanje družinske pripadnO' sti in podobno. Temeljni motivi, ki spodbujajo to dejavnost v družini, so zagotovo potreba p° gibanju, po igri, po uveljavitvi iU skupinski identifikaciji, komunikaciji. Ženske so pogosteje kakor moški motivirane z želj0 po ohranitvi zdravja in urejanj3 telesne teže, moški pa bolj z željo, da bi ohranili kondicijo-Škoda, da se zdaj ukvarja z organiziranimi oblikami športne rekreacije v bivalnem okolju le okoli 15 % družin, vendar naj b' se udeležba povečala kaj kmal3 na tretjino družin. Na splošno p3 se slovenske družine navdušujejo za športno-rekreativno dejavnost, saj je proučevanje pokazalo, da je okoli 96% družil1 ocenilo to za dobro uporabe prostega časa. Očetje in sinov1 so zvečina pobudniki takih dejavnosti, a obenem je želja večine, da bi čimveč prostega čas3 preživeli v naravi. Športno-re-kreativna dejavnost je nedvomno zelo pomembna za koristno uporabo prostega časa, zato b° občanom vsestransko treba pomagati, da jo bodo lahko izvajali.
Četrti kongres o prostem čas0 v Poznanju je bil izredno bogaf0 doživetje prostega časa v teorij1 in praksi. Poleg omenjenega s° gostitelji udeležencem pokazal' vrsto kulturnih prireditev.
Vse to je obogatilo teoretično delo kongresa, ki je obravnava1 domala vsa področja prosteg3 časa: družbeno politiko prosteg3 časa, urbanistično načrtovanje, animacijo v bivalnem okolju i” šoli, poklicna področja ter dela in naloge za prosti čas, sodelovanje občanov v urejanju razmer za prosti čas, raziskovanj0 prostega časa, vprašanja posebnih socialnih skupin v proste n1 času, vloga družbenih središč z3 prosti čas, ponudba za prosti čas, industrija in tujski promet, kultura in šport v prostem času 111 podobno. Četrti kongres o pastem času je pokazal silovit razvoj tega področja in obened1 odprl vrsto vprašanj, na kater3 bo treba odgovoriti v vsak' družbi po svoje, čeprav so pr0' blemi podobni.
Dr. RUDI LEŠNIK
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE
ze-
li*
alt
:g3
Ibe
10,
nf
bi-
te*
bJ
io-
ne
J10
lit'
>o-
ul-
Ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev
Predlog dnevnega reda ustanovne seje skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, ki bo v torek, 30. septembra 1980, razširjamo s točko dnevnega reda: OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV ZA OBDOBJE 1981—1985.
Z objavo osnutka želimo spodbuditi javno razpravo o temeljih plana izobraževanja v pedagoški usmeritvi v vseh vzgojnoizobražeValnih, vzgojnovarstvenih, telesnokulturnih In drugih organizacijah, zainteresiranih za to izobraževanje.
OSNUTEK
22. 9. 1980
lo-
m-
it
■v
tj£
>31
iv isti ;o-ut. ta. Ui
j"
kt
ni
ns
ri-
iik
ga
iO-'0-le-3 It
at
[e-
i°
o-
i.e
ie
e-
v,
o-|
A
v m in n-
j£
i
o-
r-
ie
le
b'
It
*
j-
5-
3-
:«
10
zi
!-
i-
8
I-
1-
!
z
J
li
I
i
*
i
i
Samoupravni sporazum o temeljih plana
Delavci, ki smo po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje, ki smo po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih združeni kot uporabniki skupaj z delavci izobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja kot izvajalci v posebni izobraže-valni skupnosti za pedagoško dejavnost
sklepamo
na podlagi 20. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 1/80)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV
za obdobje 1981—1985
1. člen
Uporabniki in izvajalci storitev, združeni v posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev (v nadaljnjem besedilu: PIS za pedagoško usmeri-tev), bomo v obdobju 1981—1985 zadovoljili svoje potrebe po usmerjenem izobraževanju izražene s številom izobraženih in na novo vpisanih učencev in študentov naslednje usmeritve:
	Diplomanti po programih usmerjenega izobraževanja		Na novo vpisani v programe usmerjenega izobraževanja	
Usmeritev	srednjih	visokih	srednjih	visokih
pedagoška	šol	šol	šol	šol
1981	933	950	1.185	890
1982	935	1.096	1.106	832
1983	944	' 1.178	830	756
1984	1.148	1.006	830	1.109
1985	948	1.105	830	756
Preostale potrebe po usmerjenem izobraževanju bomo uporabniki zadovoljili s svobodno menjavo dela v drugih PIS in v neposrednih odnosih z izvajalci.
V obdobju 1981—1985 bomo zadovoljili še potrebe po usmerjenem izobraževanju uporabnikov in izvajalcev, združenih v drugih PIS, izražene s številom izobraženih in na novo vpisanih učencev in študentov naslednjih usmeritev:
	Izobraženi po programih usmerjenega izobraževanja		Na novo vpisani v programe usmerjenega izobraževanja	
Usmeritev	srednjih	visokih	srednjih	visokih
pedagoška	šol	šol	šol	šol
1981	249	181	315	170
1982	248	209	294	158
1983	251	224	220	144
1984	305	191	220	211
1985	252	211	220	144
2. člen
Izvajalci, združeni v PIS za pedagoško usmeritev bomo izvajali naslednje vzgojnoizobraževaine programe:
" VIP srednje izobraževanje:
~~ VIP v visokem izobraževanju:
—	višje izobraževanje:
—	za vzgojitelje predšolskih otrok:
' za učitelje razrednega pouka za učitelje glasbene vzgoje
za učitelje likovne vzgoje
za učitelje telesne vzgoje
za predmetnega učitelja
(varuh predšolskih otrok, vzgojitelj predšolskih otrok, smer razredni pouk, družboslovna-jezikovna smer in na-ravoslovno-matematična smer):
PŠC Celje
Gimnazija Koper
Kranj DE Jesenice
GPS Ljubljana DE Trbovlje
VŠ Ljubljana
PŠ Maribor DE Ptuj
PŠ Maribor DE Ravne na Koroškem
Gimnazija J. K. Murska Sobota
Gimnazija Novo mesto DE Brežice
ŠC Vojvodina Tolmin DE Idrija
PA Maribor PA Ljubljana PA Maribor PA Ljubljana PA Maribor PA Ljubljana AGL Ljubljana PA Maribor PA Ljubljana ALU Ljubljana PA Maribor PA Ljubljana VŠTK Ljubljana PA Maribor
družboslovno-jezikovno področje
— za učitelja naravoslovno-matematičnega področja
—	za vzgojitelja v domovih
—	za specialne pedagoge
—	za pridobitev andragoško-pedagoške izobrazbe
V visokem izobraževanju:
PA Ljubljana FF Ljubljana FSPN Ljubljana PA Maribor PA Ljubljana FNT Ljubljana BF Ljubljana PA Ljubljana PA Ljubljana PA Ljubljana PA Maribor FF Ljubljana
(za profesorja družboslovno-jezikovnega področja):
FF Ljubljana FSPN Ljubljana AGL Ljubljana ALU Ljubljana VŠTK Ljubljana
(za profesorja naravoslovno-matematične smeri):
FNT Ljubljana TOZD matematika
(za profesorja naravoslovno-Fizikalnih
smeri):
FNT Ljubljana TOZD fizika
(za profesorja kemijsko-tehnoloških
smeri):
FNT Ljubljana TOZD kemija (za profesorja bioloških smeri);
BF Ljubljana TOZD biologija
3. člen
Uporabniki in izvajalci smo se dogovorili, da lahko vzgojnoizobraževaine organizacije, ki izvajajo vzgojnoizobraževaine programe iz 2. člena, izvajajo del teh programov izven svojega sedeža v dislociranih enotah, pod pogoji in kriteriji, ki so določeni z družbenim dogovorom o mreži vzgojnoizobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju.
4. člen
Praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso v okviru vzgojnoizobra-ževalnega programa za pedagoško usmeritev bodo izvajale organizacije iz 2. in 3. člena, druge VIO, in druge organizacije, skupnosti in združenja uporabnikov pedagoških dejavnosti.
5. člen
Minimalna višina nagrade študentom in učencem, udeležencem delovne prakse v VIO iz 4. člena, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter združenjih uporabnikov znaša 10 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v prvih devetih mesecih preteklega leta.
6. člen
Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov bomo izvajalci upoštevali naslednje normative in standarde:
I. Srednje šolstvo
Vzgojnoizobraževaine programe srednjih šol opredeljujejo standardi in normativi.
1. Standardi:
Organizirano vzgojnoizobraževalno delo obsega vskladu z določili ZUI teoretični in praktični pouk in sicer največ 32 ur na teden oz. 1200 ur na leto.
2. Normativi:
Vzgojnoizobraževalni program se začne izvajati, ko je vanj vključeno najmanj 17 učencev.
Kadar je zaradi števila udeležencev izobraževanja in zaradi pogojev izvajanja vzgojnoizobraževalnega programa treba vzgojnoizobraževalno delo organizirati v več oddelkih ali skupinah, mora biti število udeležencev naslednje:
—	prvi razred 17 učencev, če sta dva oddelka prvega razreda, mora imeti vsak po 30 učencev; od vštetega drugega razreda dalje se število oddelkov določi tako, da se število učencev posameznega razreda deli s 35; Uradni list SRS št. 20/69;
—	pri praktičnem pouku ročne obdelave materiala se oddelek deli na skupine z. najmanj 12, pri delu na obdelovalnih strojih in pri specifičnih meritvah pa z najmanj 8 učenci.
V skupini je lahko tudi manj učencev, če tako določa predpis.
Normativi za obseg, vrsto in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega dela v okviru 42-urnega delovnega tedna:
a)	tedenska obveznost neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela pedagoških delavcev:
—	23 ur za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov z visoko izobrazbo;
—	30 ur za učitelja praktičnega pouka z višjo izobrazbo;
—	35 ur za laborante s srednjo izobrazbo;
—	35 ur za delavce z višjo izobrazbo, ki organizirajo proizvodno delo in delavno prakso.
b)	drugi delavci:
—	knjižničarski delavec z visoko izobrazbo na 8000 enot knjižničarskega gradiva; za vsakih 1000 enot manj se upošteva 0,1 delavca manj;
—	vodilni, administrativni in tehnični delavci 22 % od osebnega dohodka pedagoških delavcev.
II. Domovi za učence:
Program vzgojne dejavnosti v domovih za učence srednjih šol opredeljujejo standardi in normativi.
L Standardi:
izhajajo iz obveznih in dogovorjenih dejavnosti v obsegu, ki ga predpisujejo okviri, vzgojni program, zakon in na podlagi zakona sprejeti izvršilni predpisi za to področje.
Vzgojno delo opravljajo vzgojitelji z najmanj višjo izobrazbo.
2. Normativi:
V domovih za učence:
a)	število učencev v vzgojni skupini: 30;
b)	neposredno vzgojno delo vzgojiteljev v okviru 42-urnega delovnega tedna: 30 ur;
c)	vodilni, administrativni in tehnični delavci: 18% neposrednega dela vzgojiteljev;
d)	dežurstvo, če ga opravljajo vzgojitelji po programu doma:
—	ob nedeljah in praznikih (od 5. do 22. ure) v domovih in dislociranih enotah z do 5 vzgojnih skupin 1/3 vrednosti neposrednega vzgojnega dela na uro z dodatkom 50%;
—	v nočnem času (od 22. do 5. ure) 1/3 vrednosti neposrednega vzgojnega dela na uro kot dodatek na nočno delo.
lil. Visoko šolstvo
Vzgojnoizobraževaine programe višjih in visokih šol opredeljujejo standardi in normativi.
1. Standardi:
Oblike organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela obsegajo, v skladu z določili ZUI, teoretični in praktični pouk ter seminarsko delo in tu največ 30 ur na teden in največ 900 ur na leto (predavanja, vaj in seminarji).
2. Normativi:
Vzgojnoizobraževalni program se začne izvajati, ko je vanj vključenih najmanj 30 študentov. Izjemoma je to število lahko manjše pri programih posebnega pomena in ni izraženih večjih kadrovskih potreb.
Kadar je zaradi števila udeležencev izobraževanja in zaradi pogojev izvajanja vzgojnoizobraževalnega programa potrebno vzgojnoizobraževalno delo organizirati v več skupinah, mora biti število študentov naslednje:
—	pri predavanjih najmanj 100, v zadnji skupini pa najmanj 66 študentov,
—	pri teoretskih vajah in seminarjih najmanj 30, v zadnji skupini pa najmanj 15 študentov,
—	pri eksperimentalnih (laboratorijskih) vajah najmanj 20, v zadnji skupini pa najmanj 10 študentov.
— pri eksperimentalnih (laboratorijskih) vajah, kjer bo treba zagotoviti izvajanje posebnih varnostnih ali drugih ukrepov, najmanj 5 študentov v skupini.
V skupini pa je lahko tudi manj študentov, če tako določa predpis. Normativi za obseg, vrsto in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega dela v okviru 42-urnega delovnega tedna.
Vzgojnoizobraževalno delo opravljajo delavci z nazivi iz ZUI.
a)	Tedenska obveznost neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela pedagoških delavcev:
—	11 ur za visokošolske učitelje z doktoratom znanosti in asistente splošnoizobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetov, ki opravljajo obvezno raziskovalno delo v skladu z ustanovitvenim aktom, statutom, raziskovalnim programom in hkrati delovnim načrtom visokošolske izobraževalne organizacije,
16 ur za visokošolske učitelje in asistente, ki nimajo obveznega raziskovalnega dela,
—	25 ur za učitelje in sodelavce praktičnega pouka in veščin z visoko izobrazbo in z nazivom po statutu visokošolske vzgojnoizobraževaine organizacije ter za tehnične in strokovne delavce (laborante) s srednjo izobrazbo.
b)	Drugi delavci:
—	en knjižničarski delavec z višjo izobrazbo na 8000 enot knjižničarskega gradiva. Za vsakih 1000 enot manj še 0,1 delavca manj.
Za upravno-administrativne in pomožne tehnične delavce se prizna 14 % od po merilih ugotovljenega osebnega dohodka delavca, navedenih pod a) in b).
IV. Domovi za študente
Sredstva za interesne dejavnosti v domovih višjih in visokih šol se oblikujejo na osnovi programov, ki jih sprejemajo Sveti domov po predhodni uskladitvi v Svetu Univerze in na osnovi števila stanovalcev v študentskem domu ter z upoštevanjem dodatnih stroškov.
7. člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje programov storitev iz 2. člena udeleženci ugotavljamo z naslednjimi merili:
1. Usmerjeno izobraževanje
A) Srednje šolstvo
1. Enota storitve je oddelek, ki vključuje:
a)	materialne stroške:
—	v višini vračunani v ceno na enoto storitve za leto 1979.
VARIANTA:
—	se vračunajo po normativih stroškov
b)	sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti in izdatkov:
—	11,4 % od sredstev za osebne dohodke;
c)	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo:
—	osebni dohodki 4534 din na PND;
—	skupna poraba 5147 din na delavca; č) sredstva rezerv:
—	1,5 % od sredstev pod b) in c);
d)	sredstva plačilnega prometa:
—	0,2% od sredstev pod b), c) ,in č);
(Nadaljevanje na 12. strani)
(Nadaljevanje zli. strani)
2. Amortizacija se vračuna po minimalnih zakonskih stopnjah za osnovna sredstva, ki služijo izključno vzgojnoizobraževalni dejavnosti, s stanjem na dan
31. decembra.
VARIANTA:
— amortizacija se vračuna po minimalnih zakonskih stopnjah, na podlagi prostorskih normativov.
3.	Povračilo za najemnine šolam, ki nimajo lastnih prostorov, se vračuna po dejanskih stroških.
B) Domovi za učence:
1.	Enota storitve je oddelek (vzgojna skupina), ki vključuje:
a)	materialne stroške:
— v višini vračunani v ceno na enoto storitve za leto 1979.
VARIANTA:
— amortizacija se vračuna po minimalnih zakonskih stopnjah, na podlagi prostorskih normativov.
3. Povračilo za investicijsko vzdrževanje dijaških domov zagotovljenih pred letom 1977 se vračuna v višini 24 % od sredstev za amortizacijo.
II. Visoko šolstvo 1. Enota storitve je:
—	program za pridobitev višje izobrazbe;
—	program za pridobitev visoke izobrazbe;
programi za pridobitev andragoško-pedagoške izobrazbe. Enota storitve — študijski program — vključuje:
a)	materialne stroške:
—	v višini, vračunani v ceno na enoto storitve za leto 1979.
VARIANTA:
—	se vračunajo po normativih potroškov.
b)	sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti:
—	11,4 % od sredstev za osebne dohodke
c)	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo:
—	osebni dohodki v višini 4534 din na PND;
—	skupna poraba 5147 din na delavca; č) sredstva rezerv
—	1,5 % pod b) in c);
d)	sredstva plačilnega prometa:
—	0,2 % od sredstev pod b), c) in č);
2.	Amortizacija:
amortizacija nepremičnin, ki služi izključno za izvajanje vzgojnoizobra-ževalnega procesa in se izračunava po minimalnih zakonskih stopnjah po stanju na dan 31. decembra;
—	amortizacija opreme se vračuna po minimalnih zakonskih stopnjah, po stanju na dan 31. decembra. Povračilo za tako ugotovljeno amortizacijo opreme se v vzgojnoizobraževalni organizaciji prizna v enakem deležu, kot je delež prihodka Izobraževalne skupnosti v skupnem prihodku vzgojnoizobra-ževalne organizacije v pretečenem letu (po zaključnem računu);
VARIANTA: amortizacija se vračuna po minimalnih zakonskih stopnjah na podlagi prostorskih normativov.
3.	Program za specializacijo in programi za pridobitev magisterija in doktorata znanosti:
programi se vrednotijo po »merilih za oblikovanje cene storitve po programih podiplomskega študija«, ki sta jih sprejeli Raziskovalna in Izobraževalna skupnost Slovenije v letu 1978 kot skupna merila.
4.	Skupni programi VIO oz. VDO:
—	skupne naloge, ki zagotavljajo enoten sistem dela visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij — Univerzi;
—	programi obštudijske dejavnosti študentov VIO oz. VDO, VTO oz. VDO, se vsako leto medsebojno sporazumejo, kolikšen del prihodka bodo združevali za realizacijo obeh navedenih programov. Izhodišča za sporazumevanje so sredstva, združena v letu 1979 za te dejavnosti.
5.	Povračilo za najemnine VTO oziroma VDO, ki nimajo lastnih telovadnic se vračuna po dejanskih stroških.
V. Domovi za študente
Ent»a storitve je program interesnih dejavnosti, ki vključuje:
a)	r taterialne stroške:
—	16 % od sredstev amortizacije pod b) za investicijsko vzdrževanje starih objektov, ki so zgrajeni do 1977. leta;
—	4 % od sredstev amortizacije študentskega centra v Ljubljani za vzdrže-■ anje objektov telovadnice v Ljubljani;
—	7 % od sredstev amortizacije študentskih domov v Mariboru za vzdrževanje objekta telovadnice v Mariboru.
b)	amortizacija:
—	osnovnih sredstev po minimalnih zakonskih stopnjah na dan 11 decembra;
VARIANTA: Amortizacija se vračuna po minimalnih zakonskih stopnjah, na podlagi prostorskih normativov.
8. člen
Skupna vrednost programov iz 2. člena po merilih iz 7. člena v 000 din je:
	Višje in visoke šole	Usmerjeno izobraževanje	SKUPAJ
leta 1981	177.144	129.681	306.825
leta 1982	179.279	129.292	308.567
leta 1983	180.927	126.852	307.779
leta 1984	198.363	118.361	316.724
leta 1985	185.313	108.548	293.864
OPOMBA: Pri skupni vrednosti programa niso navedene investicije iz 9. člena.
9. člen
/.a razširitev vzgojno izobraževalnih zmogljivosti bomo uporabniki iz sredstev za razširitev materialne osnove dela združili:
(v planskih cenah leta 1980)	v 000 din
Filozofska fakulteta v Ljubljani Univerzitetno telesno-kulturno središče Maribor Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana	6.510 85.000 255.000
OPOMBA: Pri skupni vrednosti programa ni vračunana vrednost amortizacije za investicije navedene - V, •,pra!l.ie“ investicije se bodo obravnavale v skladu z določili samoupravnega spo-
razuma o usklajevanju planov Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 19M — 19S5 in glede na bilančne možnosti v družbeno političnih skupnostih.
10. člen
Mednarodno sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja, ki se uresničuje prek RIS za pedagoško dejavnost, obseda izmenjavo strokovnih mnenj, izobraževalnih izkušenj in učbeniškega gradiva s sorodnimi skupnostmi ter VIO pedagoških ved v tujini.
1L člen
Strokovno, raziskovalno in razvojno delo v okviru PIS za pedagoško dejavnost.
—	raziskovalno in razvojno delo, potrebno zaradi uvajanja novih vsebin vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjeno izobraževanje in zaradi modernizacije vzgojnoizobraževalnega procesa;
—	raziskovalne in strokovne naloge s področja kadrovskih potreb in svobodne menjave dela na področju vzgoje m izobraževanja
—	strokovno delo v zvezi z uvajanjem in izvajanjem vzgojnoizobraževalnih programov in s pripravo učne tehnologije, predvsem na področju pedagoških strokovnih predmetov.
V PIS za pedagoško dejavnost bomo uporabniki in izvajalci nudili strokovno in materialno pomoč:
VARIANTA:
—	da.se vračunajo po normativih potrošnikov
b)	sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih po-treb in drugih obveznosti in izdatkov:
—	11,4 % od sredstev za osebne dohodke;
c)	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo:
—	osebni dohodki v višini 4534 din na PND;
—	skupna poraba 5147 din na delavca;
č) sredstva rezerv:
—	1,5 % jx>d b) in c);
d)	sredstva plačilnega prometa:
—	0,2 % od sredstev pod b), c) in č);
2. Amortizacija se vračuna po minimalnih zakonskih stopnjah za osnovna sredstva, ki služijo izključno vzgojni dejavnosti, s stanjem na dan 31. december.
REVIJE		1981	1982	1983	1984	1985
L	Sodobna pedag.	431.640	431.640	431.640	431.040	431.640
2.	Prosvetni delav.	330.00	330.000	330.000	330.000	330.000
3.	Vzgoja in izobr.	79.200	79.200	79.200	79.200	79.200
	SKUPAJ	840.840	840.840	840.840	840.840	840.840
DRUŠTVA		1981	1982	1983	1984	1985
L	UP/. Emil Adamič	92.400	92.400	92.400	92.400	92.400
2.	/veza dr. glasb, pedagogov	35.800	35.800	35.800	35.800	35.800
3.	/veza dr. pedag. delavcev	75.600	75.600	75.600	75.600	75.600
4.	Društvo defektol. Slovenije	23.700	23.700	23.700	23.700	23.700
5.	/veza telesnokult. delavcev	20.000	20.000	20.000	20.000	20.000
	SKUPAJ	247.500	247.500	247.500	247.500	247.500
V PIS za pedagoško dejavnost bomo uporabniki krili razliko stroškov izdaj pedagoških strokovnih učbenikov, v kolikor bodo le-ti zaradi nizke naklade višji od stroškov normalnih izdaj učbenikov za srednje oz. visoke šole.
12. člen
Za štipendiranje povprečno 1400 učencev in študentov letno v pedagoški usmeritvi bomo uporabniki v PIS za pedagoško dejavnost združevali sredstva:
(v planskih cenah leta 1979)
v 000 din
leta 1981 leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985
43.000
37.000
34.000
31.000
28.000
Odbor male likovne kolonije BOHOR ŽARI ’80 v Šentjurju pri Celju
RAZPISUJE
pod pokroviteljstvom SZDL, ZB in Zveze kulturnih organizacij občine Šentjur pri Celju jubilejno 5. malo slikarsko kolonijo
BOHOR ŽARI ’80
Kolonija bo 4. in 5. oktobra v Šentjurju pri Celju. Tema kolonije je PIONIR —KURIR.
Vodstva osnovnih šol lahko prijavijo po dva pionirja — likovnika od 5. do 8. razreda do vključno 1. oktobra 1980 v tajništvu osnovne šole Franjo Malgaj, 63230 Šentjur pri Celju ali telefonično na številko (063)741-086.
Vsa nadaljnja navodila boste dobili po telefonu ob prijavi.
Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Milica Tomše, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc.
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.
Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 8din. Letna naročnina 150din za posameznike, za delovne organizacije 250din, za študente 100din. Št. tek. računa 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
13. člen
Zaradi specifičnih pogojev življenja v študentskih domovih, bomo u# ženci kot nalogo, ki je skupnega pomena za usmerjeno izobraževanje, zdn1 vali sredstva za izvajanje interesnih dejavnosti na področjih samoupravlja kulture, znanosti, tehnične in telesne kulture (v nadaljnjem besedilu: obštu^ ska dejavnost).
Z namenom, da bi zmanjšali ceno storitev v študentskih domovih, b0* udeleženci združevali sredstva za amortizacijo normiranih vrednosti osno*1' sredstev po minimalnih zakonskih stopnjah.
14. člen
Naloge skupnega pomena za usmerjeno izobraževanje bodo:
—- Razvojno, raziskovalno in strokovno delo v zvezi s proučevanjem zvojnih problemov predvsem visokošolskega usmerjenega izobraževanja. P zvojno in strokovno delo bo obsegalo zlasti analitično, informacijsko in sv«1 valno dejavnost za potrebe usmerjanja kandidatov v usmerjeno izobraževan
—	Skrb za marksistično zasnovanost vzgojnoizobraževalnega in razid vatnega dela, ki jo vzgojnoizobraževalne organizacije uresničujejo v ma4 stičnih centrih.
—	Usklajevanje razvoja računalništva in informatike v visokošolsk*
Uporabniki v FIS za pedagoško dejavnost bomo združili sredstva za sofinanciranje strokovne revije in si s tem zagotovili svoj vpliv na oblikovanje njene vsebine, predvsem v smislu objavljanja strokovnih prispevkov s področja vzgoje in izobraževanja:
razvoj
vzgojnoizobraževalnem in znanstveno raziskovalnem delu.
—	Strokovno in znanstveno raziskovalno delo za družbenopolitično idejno izobraževanje v SR Sloveniji in obrambno usposabljanje nosilcev p prav v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
—	Nadaljevanje vzgojnoizobraževalnih programov splošnih gimnazij vključno leta 1984.
15. člen
Za naloge, ki so skupnega pomena za usmerjeno izobraževanje bomo **P rabniki v vseh posebnih izobraževalnih skupnostih po načelu v zajema*1 združili naslednja sredstva:
(v planskih cenah 1979. leta)
000'
Naloge skupnega pomena	1981	1982	1983	1984	1985	SKUP) 81—8
obštudijska dejavnost	144	143	141	139	136	70
amortizacija osnovnih sredstev v študentskih domovih	630	689	716	781	847	3.66
razvojno, raziskovalno in strokovno delo	70	69	71	74	73	351
marksistična centra obeh univerz	59	59	58	57	57	2?
družbeno-politično izobraževanje in obrambno usposabljanje	129	132	136	136	136	66'
računalnika centra	905	893	943	1.019	1.210	4.97)
nadaljevanje programov splošnih gimnazij	7.067	5.373	3.630	2.147	—	18.21'
SKUPAJ:	9.004	7.358	5.695	4.353	2.459	28.86!
16.	člen
Potrebna sredstva iz 8. in 14. člena tega sporazuma bomo udeleženci zag tavljali iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skup«1 sti ter iz dohodkov in prihodkov drugih delovnih ljudi.
Osnova za določanje prispevka temeljnih organizacij združenega dela in lovnih skupnosti je dohodek. Prispevna stopnja za leto 1981 znaša 2,8146 •! za vsako naslednje leto pa jo bo določila skupščina PIS za pedagoško dejavn^j z letnim planom uresničevanja tega sporazuma.
17.	člen
Udeleženci izobraževanja (učenci in študenti), ki se izobražujejo ob delu/ poklic, ki je uvrščen v programsko zasnovo za oblikovanje vzgojnoizobra? valnih programov za pridobitev pedagoške strokovne izobrazbe, in se izob« žujejo v skladu z zahtevami ter s soglasjem VIO, v kateri združujejo delo,* prispevajo določil ZUI (175. člen, do vključno 179. člen). V ceni za izvaja") programov storitev, ugotovljeni na podlagi meril iz 8. člena tega sjx>razul" Storitve se financirajo iz združenih sredstev uporabnikov v PIS za pedagog dejavnost. Drugi udeleženci izobraževanja ob delu po programih v okviru P za pedagoško dejavnost prispevajo kot svojo udeležbo polno ceno storitev.1 sofinanciranje izobraževanja ob delu bomo uporabniki v PIS za pedagoško* javnost združili (v planskih cenah leta 1979);
leta 1981 leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985
din
din
din
din
din
18.	člen
Višino sredstev, ki jih združujemo na osnovi tega samoupravnega sporah ma, bomo letno povečevali največ za % rasti cen na drobno v razdobju oktob* preteklega leta — oktober tekočega leta.
19. člen
Nominalni obseg sredstev za izvedbo programov iz 2. člena tega sporazu" bomo za posamezno leto ugotavljali:
za normirane potroške materiala in storitev na podlagi rasti cen * drobno za razdobje oktober preteklega leta — oktober tekočega leta;
— za osebne dohodke na podlagi rasti osebnih dohodkov za razdobje okt1 ber preteklega leta — oktober tekočega leta.
20. člen
Obveznost organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij n skupnosti ter združenj, ki so kot uporabniki združeni v PIS za pedagoško d" javnost glede vplačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je doseže11 planirani letni obseg sredstev. (Predviden je poseben zakon, ki bo urejal nač" vplačevanja prispevkov, njihovega vračanja in poračuna.)
21. člen
Skupščina PIS za pedagoško dejavnost sprejema letne plane uresničevanj3 tega sporazuma, najmanj letno pa mora analizirati njegovo uresničevanje i«" tem obveščati udeležence.
22. člen
zz. cien
C e se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne n*0 preprečiti skupščina s svojimi ukrepi, skupščina obvesti udeležence in zač! postojrek za spremembo tega sporazuma.
Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če:
L se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti,
2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini.
23. člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ ^ samoupravni nadzor PIS za pedagoško dejavnost.
Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti:
—	skladnost planov izobraževalne skupnosti z določbami tega sporazum"'
—	uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in naM'
—	spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in p0' vračil v svobodni menjavi dela,
združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporah"” mom določenih planskih ciljev in nalog.
24. člen	-
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj d'6? tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in najmanj dv«" tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti izvajalcev.
Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in skupaj z besedilom spot"' zuma objavi v Ur. listu SRS skupščina PIS za pedagoško dejavnost.