| 614 |
| 66/4 | GEODETSKI VESTNIK 
RA
ZN
O  
| M
ISC
EL
LA
NE
OU
S LIZA STANČIČ – NOVA DOKTORICA ZNANOSTI IZ GEODEZIJE 
NA UL FGG 
Dne 11. oktobra 2022 je na doktorskem študiju grajeno okolje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo 
Univerze v Ljubljani doktorsko nalogo s področja varstva okolja uspešno zagovarjala Liza Stančič, MSc, 
Škotska. Nalogo je pripravila pod mentorstvom prof. dr. Krištofa Oštirja s Fakultete za gradbeništvo in 
geodezijo Univerze v Ljubljani in somentorstvom izr. prof. dr. Žige Kokalja z Znanstvenoraziskovalnega 
centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Avtorica: Liza Stančič
Naslov: Ugotavljanje sprememb rečnih prodišč z daljinskim zaznavanjem
 (angl. Monitoring changes of fluvial gravel bars with remote sensing)
Mentor: prof. dr. Krištof Oštir
Somentor: izr. prof. dr. Žiga Kokalj
URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141966&lang=slv
Liza Stančič je v doktorski disertaciji proučevala dinamična območja sedimentacije v rekah in pri tem uporabila 
inovativen pristop združevanja satelitskih in letalskih posnetkov s podatki terenskega kartiranja. Predstavila je 
način razrešitve problema preveč grobe prostorske ločljivosti prosto dostopnih podatkov daljinskega zaznavanja 
sistemov Sentinel-2 in Landsat z metodo podpikselskega kartiranja, ki je temeljila na analizi vsebnosti spek-
tralnega signala, in pri tem za referenco uporabila letalske ortofote in satelitske posnetke zelo visoke ločljivosti. 
Za boljše ločevanje med izbranimi razredi pokrovnosti je poleg spektralnih pasov Sentinel-2 in Landsat 
uporabila tudi spektralne indekse. Z združevanjem terenskih podatkov s podatki daljinskega zaznavanja 
različnih virov in naprednim načinom obdelave satelitskih posnetkov je pokazala, da je z istimi vhodnimi 
podatki mogoče izdelati natančnejše karte deležev pokrovnosti, kot bi jih izdelali s klasifikacijo s Spectral 
Angle Mapper. Metodološki pristop podpikselskega kartiranja je uporabila na časovni vrsti podatkov 
za izdelavo kart deležev proda, vegetacije in vode za Sočo, Savo in Vjoso (Albanija) za obdobje več kot 
trideset let. Za obravnavana območja je dosegla tematsko natančnost izdelanih kart znotraj 90 %. S 
preizkusom sposobnosti kart deležev pokrovnosti za zaznavanje sprememb je pokazala, da je spremembe 
mogoče zaznati v obsegu vsaj 400 m2. 
Disertacija prinaša nova spoznanja o uporabi podpikselskega kartiranja za spremljanje naravnih procesov 
v obliki časovnih vrst predvsem na območjih, kjer je na voljo manj terenskih podatkov. V disertaciji 
predstavljen in empirično ovrednoten metodološki pristop trenutno vodi do najboljše možne kartografske 
osnove, ki jo je z naborom danih podatkov mogoče doseči, ter je kakovostna in času primerna podlaga 
za nadaljnje odločanje pri upravljanju vod s ciljem varovanja naravnih habitatov.
doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren, koordinatorica doktorskega študija grajeno okolje za področje geodezija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: polona.pavlovcic-preseren@fgg.uni-lj.si