7. zasedanje delavskega sveta delovne organizacije je bilo v petek, 28. 6.1985. Dnevni red je obsegal 8 točk. Pri pregledu izvrševanja sklepov zadnje seje je delavski svet ugotovil, da so nekateri sklepi že izvršeni, nekateri pa so še v izvrševanju. Pri tej točki se je delavski svet med drugim seznanil z rezultati uvedbe novega načina uporabe kontrolnih listkov in sprejel sklep, da režim uporabe kontrolnih listkov za odhod v ambulanto še naprej ostane tak, kot ga je delavski svet sprejel na prejšnjem zasedanju. Delavski svet je obravnaval in sprejel samoupravni sporazum o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev, združenih v Zavarovalni skupnosti Triglav in statut Zavarovalne skupnosti Triglav ter sprejel spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko. Temeljno dolenjsko banko Novo mesto. Prav tako je sprejel tudi pravilnik o popisu (inventuri) sredstev in njihovih virov. Delavski svet je sprejel sklep, da se osebni dohodki delavcev Novoteksa izplačujejo v delovni organizaciji. Vodja obratov pa se zadolži, da na izplačilni dan zagotovijo nemoten potek proizvodnje. Delavski svet je razpravljal o predlogu spremembe sistema za izračun individualne učinkovitosti v delovni organizaciji ter o uvedbi posebnega izmenskega dodatka za delo v treh izmenah in o posebnem režimu dela v dveh izmenah, in sicer tako, da delo poteka izmenično v dopoldanski in nočni izmeni. V nadaljevanju je delavski svet sprejel spremembo enotne politike povračil stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del, in sicer: I. POVRAČILA STROŠKOV 1. Dnevnice (17. in 18. člen DD) a) cela 23 — 24 ur 1.569,00 din b) polovična 8 — 12 ur 815,00 din c) znižana 6 — 8 ur 584,00 din d) znižana za trgovskega zastopnika na sejmu v kraju bivanja 584,00 din e) znižana za delavca, ki potuje v Ljubljano ali Zagreb 400,00 din 2. Stroški prenočevanja (20. člen DD) — za hotele višje kategorije 2.000,00 din (visoka »A« in visoka »B«) — brez računa 474,00 din 3. Stroški za ločeno življenje (24. in 25. čl. DD) a) stroški za stanovanje največ 10.656.00 din b) stroški za prehrano največ 14.121.00 din 4. Terenski dodatek (23. — 25. člen DD) — 628,00 din dnevno II. DRUGI PREJEMKI 5. Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev (zajamčeni OD) Od L 6. 1985 dalje znaša najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, 21.500 din (pred tem 18.500 din). Objava: Uradni list SRS. 6. Osebni dohodek pripravnikov Osnova za obračun OD a) SS: 62 — 73% OD SRS/84 16.878.00 — 19.872,00 din b) VŠ: 83 — 94% OD SRS/84 22.594.00 — 25.589,00 din c) VS: 100 — 110% OD SRS/84 27.222,00 — 29.944,00 din Najvišji možni OD priprav- nikov a) SS 20.254,00 23.846,00 din din do b) VŠ 27.113,00 30.707,00 din din do c) VS 32.666,00 35.933,00 din din do Morebitno povečanje OD pripravnikov (do 20% od osnove) mora mentor do 3. v mesecu predlagati komisiji za delovna razmerja. OD pripravnikov se valorizira za nazaj (od 1. 1. v tekočem letu), ko je znan povprečni mesečni OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS za predhodno leto. 7. Nagrade študentom in učencem na praksi Nagrada znaša 20 — 60% OD SRS/84) ali 5.444,00 do 16.322,00 din Učenci srednjih šol (20% OD SRS/84): a) odi. 10.888,00 din (osnova x 200) b) pd. 9.255,00 din (osnova x 1,70) c) db. 7.622,00 din (osnova x 1,40) d) zd. 5.444,00 din (osnova x 1,00) Študentje višjih in visokih šol (24 % OD SRS/84) a) odi. 16.332,00 din (osnova x 2,50) b) pd. 13.719,00 din (osnova x 2,10) c) db. 11.106,00 din (osnova x 1,70) d) zd. 8.493,00 din (osnova x 1,30) 8. Nagrade ob odhodu v pokoj a) do 20 let dela v združenem delu: 2 OD SRS/84 ali 54.444,00 din b) nad 20 let dela v združenem delu: 3 OD SRS/84 ali 81.666,00 din 9. Pomoč ob smrti delavca Novoteksa Pomoč znaša 3 OD SRS/84 ali 81.666,00 din Do pomoči so upravičeni: a) zakonec delavca Novoteksa, b) če delavec Novoteksa ni imel zakonca, njegovi otroci oz. starši, c) če delavec Novoteksa ni imel zakonca, otrok ali staršev, tisti, ki je poskrbel za njegov pogreb. Sindikalna organizacija TO ali DSSS plača venec, medtem ko gredo ostali stroški na račun upravičenca do pomoči. 10. Pomoč ob smrti v ožji družini Če je delavcu (delavki) Novoteksa umrla žena (mož) ali otrok, je upravičen do enkratne pomoči v višini enega (1) povprečnega OD zaposlenih v delovni organizaciji v preteklem letu ali 23.478,00. Navedena pomoč se izplačuje od L L 1985 dalje. 11. Nagrade ob delovnihjubile-jih a) za 10 let delovne dobe največ 60% OD SRS/84 ali 16.333.00 din b) za 20 let delovne dobe največ 90% OD SRS/84 ali 24.500.00 din c) za 30 let delovne dobe največ 120 % OD SRS/84 ali 32.666.00 din Konkretno višino nagrade do najvišje možne meje določa delavski svet TO oziroma DSSS glede na razpoložljiva sredstva po planu skupne porabe. Povprečni mesečni OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS je v letu 1984 znašal 27.222.00 din (Uradni list SRS št. 7/85). Izplačevanje povračil stroškov in drugih prejemkov po spremenjenih postavkah se prične z datumom potrditve na delavskem svetu, razen pod točkama 5 in 10., kjer je datum določen. Delavski svet je dodelil plaketo Novoteksa Andreju Petriču, Mariji Lukšič in IGD Varteks Varaždin in istočasno v komisijo za nagrade, priznanja in odlikovanja imenoval Mira Joviča in Braneta Beca. Sklepal je tudi o odpisu in nabavi osnovnih sredstev ter obravnaval prošnje za finančno pomoč. 10. zasedanje delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb je bilo v petek, Delavski svet je obravnaval pritožbo Milene Korač, delavke DSSS, na sklep skupne disciplinske komisije z dne 19. 4. 1985, ki je imenovano spoznala za krivo hujše kršitve delovnih obveznosti po 3. tč. 47. člena pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev in ji izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Po dokaj obširni razpravi in na podlagi dostavljene dokumentacije, je delavski svet Mileno Korač spoznal za krivo hujše krišitve delovnih obveznosti in potrdil sklep skupne disciplinske komisije, pritožbo obdolženke pa kot neutemeljeno zavrnil. 28. 6.1985 V nadaljevanju se je delavski svet seznanil s poročilom prodajnega sektorja — razvoja izdelka o delu z zunanjim sodelavcem na področju pletenja in sprejel sklep o izplačilu nagrade Nikoli Katu-šinu. Delavski svet je imenoval inventurno komisijo, ki bo s stanjem na dan 30. 6. 1985 opravila popis v skladišču osnovnega in pomožnega materiala. Pod točko razno je sklepal tudi o nabavi, in montaži dveh okenskih klimatskih naprav, ki sta nujno potrebni za kolekcijsko sobo zaradi boljšega počutja gostov in kupcev pri zaključevanju in ogledu naših programov. Janja IM B — 85 K0LN — sejem konfekcijskih strojev Po treh letih so proizvajalci konfekcijske opreme organizirali sejem, kjer seje predstavilo 568 raz-stavljalcev iz 27 držav, kar je za 26% več kot na IMB 1982. Obiskovalcev je bilo 31.500 iz 97 dežel in vseh kontinentov (+ 11%). Iz naše tovarne si je sejem ogledalo 15 članov kolektiva, predvsem iz vseh treh konfekcij in DSSS, pridružili pa so se nam še strokovnjaki iz kooperacije. Enoglasna ugotovitev je bila, daje bil sejem izjemno zanimiv. Vsem je bilo žal, da ni bilo rezerviranega več časa za ogled. Tehnologija in strojni park se razvijata v vse večjo avtomatizacijo s pomočjo elektronike. Stroji so dosegli zgornjo mehansko mejo hitrosti, t.j. 9 — 10000 vbodov/ min. Krmiljenje je elektronsko, prisotna pa je tudi robotizacija. Cene so izredno visoke ali pasi jih sploh niso upali povedati. Vprašanje je, kdo si bo upal tako opremo sploh kupovati oz. kdo bo tako bogat, da bo lahko toliko vložil. Najvažnejše pa je vsekakor tudi to, da bo treba opremi prilagoditi miselnost. Na kratko naj nanizamo nekaj zanimivosti. Priprava dela sloni izključno na avtomatski obdelavi podatkov. — Kreiranje, konstruiranje, razmnoževanje krojev, šabloni-ranje in krojenje je že avtomatsko oz. uporabljamo vse možnosti, ki jih tako stroji nudijo, teh pa je neprimerno več kot dosedaj. PRIMER OPREME LECTRA SVSTEMS ZA FUNKCIJO KREIRANJA DO AVTOMATSKO KROJENJE — Zanimiveje, da lahko šablonira tudi avtomatsko, medtem ko smo mi doma. Šablonernica bodočnosti bo, raznoraznimi pripomočki. Seveda kot smo že prej omenili, opremlje- bodo ljudje še vedno potrebni, na z elektronsko vodenimi stroji, samo delo pa bo neprimerno roboti, novimi transporti ter z olajšano. Japonska tovarna JUKI je razstavila robot bodočnosti. wm Likalnice se niso bistveno spremenile. razen na področju po-služevanja. programiranja ter transportov. Predvsem so zanimive izpopolnjene vrtljive preše ter razne vrste napihovalk. Avtomatizirano konfekcijsko skladišče. Od ostale opreme so se zelo razvili transportni trakovi za visečo obdelavo konfekcijskih izdelkov, avtomatska in polavtomatska skladišča gotovih izdelkov itd. Sk- ratka, mnogo opreme, ki bo v bodočnosti precej spremenila mišljenje, da je konfekcija izključno delovno intenzivna industrija. A. Petrič 10 DS TOZD TKANINE Izbira najboljše opreme v tujini Namen obiska podjetij je bil ogled strojev in razgovori konkurenčnih ponudnikov teh strojev, ki so predvideni za nabavo v okviru kredita 1FC. V Nemčiji smo si ogledali ko-smatilne stroje od Fi. Miiller pri sami firmi in v obratovanju v apreturi Ibena. kjer apretirajo od lažjih tkanin do kosmatenih odej izključno z Miillerjevimi strižnimi st roji. Poleg samega principa delovanja stroja sta bila za nas zanimiva tehnološki proces za doseganje različnih efektov kosmatenih tekstilnih materialov in sama organizacija dela. Kosmatenje je več ali manj organizirano po posameznih tehnoloških postopkih — (v obliki »scherstrasse«) ob prisotnosti minimalnega števila zaposlenih (1 delavec na 8 strojev). Kosmatilni stroji, ki jih proizvaja omenjeno področje, so po kvaliteti na samem vrhu. Z njimi je možno kosmatenje finih, lahkih tkanin iz vseh materialov, od finih (od naravnih do umetnih) do grobih. težkih materialov (odeje). Glede na zahtevnost izdelka (rahlo kosmatena, kosmatena brez lasu oz. s kratkim lasom, pol kosmateno ali kosmateno z lasom)je potrebna tudi različna tehnologija kosmaten ja. Na grobo so nas informirali o tehnologiji apretiranja »lodna«, ker so dobavitelji opreme za več »loden« tovarn v Avstriji. Na osnovi ponudbe in ogleda strojev smo izdelali specifikacijo opreme za naše potrebe in na osnovi tega informativno ceno. Pri firmi Menschner smo si ogledali stroje za striženje tkanin. Njihov konstruktor nas je podrobneje seznanil s programom novosti s področja apretiranja. Ker je Menschner konkurenčna firma Vollenweiderju. smo imeli razgovore za dokončno odločitev doma. Stroj, ki smo si ga ogledali, je obratoval v tovarni, ki opravlja apretiranje. Na stroju je tekla tkanina — pliš iz 100% akrila za oblazinjenje avtomobilov, pri katerem je zahtevnost po gladkem striženju velika. S tem smo lahko prepričani, da ni problemov pri striženju lažjih tkanin. Ker je Kettling B. sedaj pri Menschnerju. smo imeli možnost, da se seznanimo z razvojem opreme za suho apreturo iz njihovega programa, t.j. z novostmi na kalandru. kjer je današnji klasičen način izvedbe zamenjan z (Nadaljevanje na 4 strani) (Nadaljevanje s 3* strani) valjem, obloženim z gumo, kar omogoča kvalitetnejše likanje z večjimi zmogljivostmi. V suhi apreturi je poudarek na izboljšavah, enostavnejših izvedbah, povečanju kapacitet, kar je bilo za nas zelo zanimivo pri t.i. Kessel apreturi, kjer nova izvedba stroja poveča kapaciteto s 400 m/h na 1.000 m/h ter enostavnejše izvedbe. Delajo že na novostih, ki bodo prikazane na naslednji ITMI čez 2 leti. Zadnji dan smo obiskali v Švici ekskluzivno proizvajalko strižnih strojev (105 let proizvaja samo strižne stroje) Vollenvveider. Ker nas je zanimalo predvsem striženje tkanin, kot je naš program, smo si ogledali stroj (sicer starejše izvedbe) v tovarni volnenih tkanin, kjer apretirajo volnene tkanine in v mešanicah (kamgarn in mikane) od izredno visokih kvalitet (250 gr) do težjih mikanih tkanin. Trenutno je tekla izredno fina volnena tkanina za izvoz iz čiste Maja letos je bila Ivanka Sanča-nin, ki opravlja dela in naloge vodenje komadnega barvarnja v apreturi, na enotedenskem izobraževalnem tečaju v Švici pri proizvajalcu barv in kemikalij podjetju SANDOZ. Vsebina takšnih tečajev je prilagojena izključno naši proizvodni problematiki, vključujoč vse novosti tehnologije v svetu. Na letošnjem tečaju je Sanča-ninova imela glavno nalogo, kako razrešiti problematiko barvanja mešanic PES/cel in PES/bombaž. Na tem področju smo bili praktično brez izkušenj, kajti barvati bombaž (v primerjavi z volno) je za nas podobno, kot če bi bili nepismeni in bi morali v 1. razred, da se naučimo abecede. V tem tednu dni se je Sanča-ninova srečala s strokovnjaki, ki imajo dolgoletne, tudi praktične izkušnje in spoznala vse možnosti za dvig kvalitete barvanja in odstranitev vseh napak pri nas. To pa je lahko zamenjava ene ali več kemikalij z drugimi, boljšimi, lahko je to drugačna podobdelava, lahko je to višja ali nižja temperatura barvanja itd. Eden težjih problemov, ki seje redno pojavljal pri barvanju mešanic PES/cel, so bili tudi beli madeži, ki so se vlekli vzdolž cele osnove in povzročali slabo kvaliteto. Od kod madeži? Zakaj in kako nastajajo? volne, ki jo zaradi visokih zahtev po kakovosti (in gladki površini) strižejo 3 x (to je 6 x lice in 3 x hrbtno stran), kar omogoča omenjeni stroj z visoko kapaciteto in brezhibnim striženjem. Na vprašanje, kako se izognejo večjim predobdelavam (šivanju in čiščenje v apreturi) zaradi vozlov, je bil odgovor — priprava gigantskih navitkov v predpripravi prejel, kar omogoča tudi kvalitetnejšo tkanino. Ker so zunaj tovarne zelo zaprte, tudi nam ni bila dana možnost ogleda celotne apreture. Kot pri predhodnih proizvajalkah opreme, smo pri Vollenweide-rju specificirali na podlagi ponudbe potrebno opremo strižnega stroja, da nam na osnovi zahtevane izvedbe pripravijo ceno. Razgovori in ogledi strojev so bili potrebni, da bomo lažje prišli do končne odločitve pri izbiri najboljše opreme. Marko Zupančič Marjan Somrak Branka Jedlovčnik Sama vprašanja, na katera nismo znali najti odgovora. Kdo ve? V Sandozu smo imeli priložnost zvedeti, zakaj takšni madeži nastajajo in kako ukrepamo, da se jih znebimo. Pri nas smo mešanice iz poliestra in bombaža barvali po postopku z Glauberjevo soljo (kemijsko — Na2S04' ali natrijev sulfat) in naknadno obdelali z ocetno kislino. Izvedeli smo, da so beli madeži produkt Na2S04 >n mineralov, ki so na bombažu. Če sol NazSCV zamenjamo z drugo soljo, ki ne vsebuje SO4 skupine (npr. NaCI — kuhinjska sol), se pojavu belih madežev lahko izognemo, s tem odpade tudi kislinska poobdelava. Po vrnitvi iz Švice so v apreturi izvedli 6 poskusnih partij barvanja po spremenjenem postopku in še 6 rednih partij. Rezultat poskusov je bil zelo dober — ni več belih madežev! In poleg tega še velik prihranek, blizu 4500.000 din prihranka na eno partijo barvanja! Vzporedno s temi poskusi so v apreturi poskušali tudi razbarvati neegalne kose po spremenjenem postopku. Razbarvanje je bilo kvalitetnejše pa tudi po izračunu prihranka so se odločili, da delajo po drugem, spremenjenem postopku. Prihranek po partiji razbarva-nja znaša: — 50% barvilih (za ponovno barvanje dodamo samo 30% barve namesto prejšnjih 80%), — postopek traja 6 ur manj (sedaj razbarvujemo PES in bombaž enokopelno, prej dvokopelno), — za 1000.000 din je prihranka v kemikalijah. TEKSTILNA TOVARNA NOVOTEKS NOVO MESTO bo tudi v bodoče kot svojo prioritetno usmeritev razvijala primarno proizvodnjo, ki bo dosegla 80% v vrednosti celotne proizvodnje. V OZD s sedežem v občini Novo mesto bomo modernizirali opremo in tehnologijo, pri čemer ne bomo zaposlovali novih delavcev. V programu česanih tkanin v klasičnih mešanicah bomo prestrukturirali del proizvodnje v tkanine, proizvedene iz prej v različnih mešanicah umetnih in naravnih vlaken, efektivnih prej s prisotnostno domačih umetnih vlaken finejšega značaja, kar bo zmanjšalo uvozno odvisnost in porabo energije. — Dopolnitev obstoječega programa bo proizvodnja mikanih tkanin, ki bo temeljila na reciklaži odpadkov iz lastnih predilnic in delom na uvoženi volni. — V proizvodnji volnenih tkanin, ki bo v skupni metraži predstavljala 50% načrtovane proizvodnje, bomo sledili modnim tokovom zunanjega trga z. vgraje- Dve izboljšavi naenkrat, ki sta vredni vse pohvale! Ugotovitve niso zrastle na našem zelniku, važno pa je, da so bili poskusi narejeni, da so rezultati zelo dobri in da smo novo tehnologijo vpeljali in z njo dosegli lep prihranek! T. Razvojni center C. I. vanjem boljše kakovosti in visoke produktivnosti. Posledica načrtovanih programov bo intenzivnejše vlaganje v tehnološko opremo v vrednosti 500 milijonov din (60% inozemski krediti — IFC). Poleg tega bo za prestrukturiranje in oplemenitenje proizvodnih tkanin potrebnih še dodatnih 160,8 milijona din (60% inozemskih kreditov, 40% lastna sredstva). V letu 1986 ali 1987 bomo pričeli z izgradnjo regalnega skladišča. Vrednost investicije je ocenjena na 300 milijonov din, od tega bo 60% lastnih sredstev. V konfekciji bomo razvijali proizvodnjo zgornjih delov oblačil, oblačil za prosti čas in program za mlade in otroke. Na področju dodelavnih poslov se bo večal obseg proizvodnje v smeri večjega deleža klasičnega izvoza. Zaradi velike iztrošenosti opreme bomo v njeno modernizacijo vložili 100 milijonov din. PRIREJENO IZ »ODLOČAJMO« št. 3 dne 3. VIL 85 Velik prihranek z izboljšavo tehnološkega postopka barvanja v apreturi IZ PLANA ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986—1990 KONFEKCIJA JE PRAZNOVALA 28. julija smo delavci Konfekcije Novoteks praznovali 15-letnico Konfekcije. Ob 10. uri smo imeli slavnostno sejo DS TOZD z dnevnim redom: 1. Kratek opis dela od začetka do danes 2. Predlogi za podelitev priznanj in plaket. Pod prvo točko dnevnega reda nam je direktor TO Mijo Kurpes na kratko orisal petnajstletno pot, od prvih, težkih začetkov, obdobja krize in do danes, ko lahko trdimo, da stojimo na trdnih tleh. Pod drugo točko nam je predsednica obrazložila, kako je komisija dajala predloge za priznanja in plakete. Priznanje so dobili delavci, ki so 15 let, od začetka, v DR TOZD Konfekcija. Priznanje so dobili še najbolj zaslužni delavci TO in delavci DSSS, ki so s svojim delom prispevali k boljšemu delu in napredku tozda. Plakete pa smo podelili: Andreju Petriču kot pionirju Konfekcije, prvemu vodji in prizadevnemu delavcu skozi vsa težka leta, od začetka pa do danes. Najvišje priznanje Novotek-sa, to je plaketo, je dobila tudi delavka 4. traku Marija Lukšič. V TO je zaposlena od začetka. Prišla je kot mlado dekle in se takoj izkazala kot delavna. Nikoli ji ni bilo odveč sprejeti tudi funkcije, od delegata DS, IOS itd. Marija je delavka, ki se zaveda, da nista samo delo in denar motiv, da prihajaš ob 6. uri v službo in odhajaš domov ob 14. uri, temveč je treba sodelovati tudi v samoupravnih organih. Zato smatramo, da sta obe najvišji priznanji prišli v prave roke. Po slavnostni seji DS je bil ob 12. uri v obratu družbene prehrane kratek kulturni program in podelitev priznanj. Vse prisotne je pozdravil tudi generalni direktor Stanislav Pavlin in se na koncu vsem zahvalil za dosedanje sodelovanje. V kul- turnem programu je sodelovala plesna skupina KRIK in pevski zbor Dušan Jereb. Po kulturnem programu smo imeli zakusko in zabavo, na kateri je igral ansambel Rubin. Vsem slavljencem še enkrat čestitamo k jubileju in jim želimo še veliko delovnih uspehov! Obenem pa se zahvaljujemo strežnemu osebju, posebno pa kuharicam za njihov dodatni trud. Zdenka Židanik in Jelica Spasovski Na svečanem zasedanju DS TOZD Konfekcija. OB 15. OBLETNICI KONFEKCIJE SO DOBILI PRIZNANJA SE NASLEDNJI DELAVCI: Kurpes Mijo, Močnik Milan, Mazovec Zdravko, Novak Jože, Vrščaj Jože, Udovč Darinka, Škedelj Marija, Adamlje Joži, Nosan Marija, Bregar Marija, Gazvoda Rudi, Radež Martin, Pust Martin, Černelič Tončka, Petaj Joži, Grivec Ludvik, Saje Joži, Levstik Valentin, Zoran Cvetka, Mitag Jože, Škedelj Anica, Klemenčič Anton, Cvetan Vesna, Kaplan Jožica, Aš Martin, Avsec Stanislav, Sič Geza, Deak Tatjana, Jovič Jana, Kump Mira, Šepetave Hilda, Ivančič Peter, Bartelj Slava, Berlan Franci. Glavni direktor je v svojem govoru orisal pot Novoteksove Konfekcije. Podelitev plakete Novoteksa Andreju Petriču. Za 15-letno vestno in prizadevno delo v TOZD Konfekcija je M arija Lukšič prejela plaketo Novoteksa. Z znanjem do boljšega dohodka Nova sistemizacija predvideva tudi novo razvrstitev izobraževalnih stopenj oziroma zahtevnosti, in sicer od I. do VIII. stopnje. Delavcev, ki nimajo formalno priznane izobrazbe, ne bo mogoče razvrstiti v navedene stopnje. Zato bomo morali dokazati z delom pridobljeno delovno zmožnost na način, po postopku in merilih, kot jih bo določal pravilnik za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti. Zmožnost, pridobljeno z delom ____________________________________ _ v do IV. stopnje zahtevnosti bo po- Pod vodstvom tov. Klobučarja so se na proslavi predstavili tudi naši stari znanci, zbor Dušana Jereba. sarneznjk praviloma lahko dokazal le na podlagi predhodno uspešno opravljenega internega izobraževanja. Interno izobraževanje bo organizirano v naši DO in bo imelo dva dela: — prvi del bo teoretičen in bo potekal v obliki seminarja, sestavljen bo iz petih predmetov (slovenski jezik, varstvo pri delu, samoupravljanje, organizacija dela in tekstilna tehnologija); — drugi del bo zajemal praktični pouk oziroma proizvodno delo, ki bo potekalo na samem delovnem mestu v DE pod nadzorstvom strokovnih delavcev in inštruktorjev. Program izobraževanja temelji predvsem na pridobivanju posebnih ozkih strokovnih znanj, delovnih spretnosti in navad, ki jih zahtevajo dela in naloge. V programu se bodo lahko vključili vsi, ki so končali osnovno šolo in le izjemoma osebe, ki imajo končanih 7 razredov osnovne šole. Ob zaključku izobraževanja, ki bo v celoti trajalo 3 mesece, bo vsak posameznik pred komisijo s preizkusom znanja dokazal, daje osvojil vsebine programa. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja bo izdal kadrovski oddelek udeležencu potrdilo na obrazcu DZS 1,65, ki bo sestavni del dokumentacije pri ugotavljanju in priznavanju z delom pridobljene delovne zmožnosti. To pa je le začetek. V naslednjih letih bo izobraževanje in usposabljanje kadrov na vseh ravneh vsebinsko podrejeno posebnim znanjem novejšega datuma, in to izredno naraščajočega. Na klasični priliv znanja prek sistema srednješolskega in visokošolskega študija skorajda ni več možno računati (vsaj kar se tiče informatike in elektronike, ki ježe sama postala industrija znanja). Že danes smo prisiljeni sprotno pridobivati znanja ob stalnem izobraževanju oz. usposabljanju. Kadrovski odd. Nastop znane plesne skupine KRIK iz Ljubljane. Za prijetno počutje in dobro voljo je poskrbel ansambel RUBINI Poletne radosti in nevarnosti, ki jih povzročajo piki strupenih kač, žuželk in meduz prizadetega pa čimprej odpeljemo k zdravniku ali v bolnišnico. V soparnih poletnih dneh nas pičijo tudi muhe ali razne vrste V poletnih dneh večkrat naletimo na sončnih jasah in vročem kamenju na kače. Zato moramo pri nabiranju gozdnih sadežev in v krajih, kjer pričakujemo strupene kače, s palico udariti po tleh ali po bližnjem grmičevju, šele potem se lotimo nabiranja. V naših krajih živita dve vrsti strupenjač: gad in modras. Modras z značilnim rožičkom na koncu gobca velja za najbolj strupeno kačo v Evropi. modrasova glava Na območju Jugoslavije živi več vrst gadov. Bosanski gad piči mnogo huje kot gad, ki živi v Sloveniji. gad Gad in modras imata značilno zožen vrat pri prehodu v glavo, po trupu pa temno cikcakasto progo. Obe strupenjači pred človekom ne bežita vedno, ampak utegneta biti napadalni. Pik strupene kače prepoznamo po dveh malih vdolbinicah na koži, ki le redko krvavita. Iz dveh dolgih strupenih zob se v rano zlije kačji strup, ki razkraja kri in deluje na živčevje. Piki v bližini velikih dovodnic (ven) na vratu in glavi so zelo nevarni. Za otroke je kačji strup mnogo nevarnejši kot za odrasle! Okoli mesta ugriza nastala oteklina se širi. Na koži se pojavijo modro-rdeče lise. Okolne bezgavke zatečejo. Znamenjem kačjega pik('a se pridružijo še znaki splošne zastrupitve: slabost, bledica, glavobol, bljuvanje in v najhujših primerih nezavest. Smrt zaradi kačjega pika je v naših krajih redek pojav. Potrebna je takojšnja pomoč! Poškodovanec ne sme hoditi, ker z gibanjem pospeši krvni obtok in s tem kroženje strupa. K zdravniku ali v bolnišnico je treba prizadetega prenesti ali prepeljati. Med mestom pika in srcem prevežemo ud z ruto, robcem, pasom, vrvjo ali rokavom tako, da ud pod prevezom pomodri. To je znak, da smo dovod krvi v srce prekinili. Če je ud pobledel, hladen in brez utripa, smo poleg venoznega prekinili tudi arterialni krvni obtok. V tem primeru moramo prevezo zrahljati. Ne sme biti nameščena neprekinjeno več kot dve uri. 8 <5 \ Pičeno mesto potem sterilno prekrijemo in imobiliziramo. Poškodovanca čim prej spravimo k zdravniku ali v bolnišnico. Če je prizadeti žejen, mu damo piti čaj ali kavo. Alkohola NE SME UŽIVATI. Križnega reza na mestu ne delamo, ker je lahko celo bolj škodljiv in nevaren. Piki strupenih žuželk sami po sebi sicer niso nevarni, čeprav povzročajo oteklino, rdečico in bolečino. Če pa je pikov več, utegnejo postati, zlasti pri otrocih, tudi smrtno nevarni. Včasih se zgodi, da človek s sadjem, marmelado ali medom pogoltne čebelo ali oso, ki ga piči. Pride do otekline sluznice grla in glasilk in človek se lahko zaduši. Takoj moramo dati na vrat mrzle obkladke, obadov. Pik teh muh ni strupen, pač pa se s pikom utegnejo prenesti razne kužne klice in bakterije, ki izzovejo nadležno vnetje. Zadnja leta je v naših morjih vse več meduz, ki spadajo med ožigul-karje. S svojimi lovkami povzročajo na koži poškodbe, ki so podobne opeklinam. Čeprav same poškodbe niso nevarne, pa roj meduz povzroči poleg okvare kože še hude splošne reakcije organizma. Lahko pride celo do zadušitve zaradi otekanja sluznice grla. Pri prvi pomoči skušamo lovke čimprej odstraniti s kože z alkoholom, morsko vodo ali mivko. Opeklo mesto hladimo z vodo oziroma mivko. V primerih hude reakcije naj prizadetega vedno pregleda zdravnik! GAZVODA TATJANA Spominski dom samoupravljalcev Ob 35. obletnici uvajanja delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji, je svet Zveze sindikatov Jugoslavije pregledal predlog odbora za izgradnjo spominskega doma Prvi delavski svet v Jugoslaviji v Solinu. Spominski dom bo trajen spomin na prvi delavski svet pri nas in spomin na zelo razvito delavsko in sindikalno gibanje tega kraja. Delovni ljudje in krajani Solina, ki proslavljajo 30. obletnico formiranja in začetka delovanja prvega delavskega sveta, ki je bil oblikovan 29. decembra 1949, so se odločili, da gredo v akcijo za izgradnjo spominskega doma in tako obeležijo pomemben trenutek naše zgodovine. Z izgradnjo tega spominskega doma bo trajno obeležen začetek razvoja delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji kot velikega in enkratnega temelja revolucionarnega delavskega gibanja naše dežele. Spominski dom bo imel posebno, večnamensko vlogo: — spominsko-muzejski del, — čuvanje in razvijanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja in NOB. — kontinuirano obeleževanje zgodovinskega datuma formiranja prvega delavskega sveta v Jugoslaviji, — izvajanje znanstvenih posvetov, tematskih razprav in konferenc o napredovanju v razvoju socialističnega samoupravljanja. — organiziranje političnih šol o socialističnem samoupravljanju in drugih oblik izobraževanja na osnovah marksizma, NOB in revolucionarnega delavskega gibanja. — razvijanje delavskega ustvarjanja — zadovoljevanje kulturnih potreb itd. Delovni ljudje in združeno delo Solina in Splita so s pomočjo samoprispevka in drugih finančnih skladov zbrali začetna sredstva, ki pa ne zadoščajo za izgradnjo celega projekta. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije podpira idejo o izgradnji doma Prvi delavski svet v Jugoslaviji PROŠNJO 1. Vsem delavskim svetom v Jugoslaviji, da do konca 1985. leta s svojimi prispevki v višini 10.000 din podpro akcijo in s tem pokažejo svojo delavsko solidarnost z delavskim razredom Solina in cele Jugoslavije. 2. Vsem organizacijam in organom Zveze sindikatov, da sprejmejo predlog in s svojimi prispevki sodelujejo v akciji. Pričakujemo razumevanje in podporo vseh organov samoupravljanja in organizacij Zveze sindikatov za to akcijo, katere cilj je trajen spomenik pomembnemu dogodku v razvoju našega socialističnega samoupravljanja. Vsem. ki bodo s svojimi prispevki sodelovali v akciji, bo dodeljena plaketa — zahvala, imena vseh sodelujočih DO in organizacij sindikata pa bodo zabeležena v bodočem spominskem domu. Denarne prispevke vplačajte na žiro račun: 34400-763-10285, z oznako Za spominski dom Prvi delavski svet v Jugoslaviji — Solin. IRENA CEL1Č . v., ^,A'A,fs, 6UT<^ 0 ^ 9-?,.. Tn ,/CU /T0 ^O/. V, orr ' ^%/S ^ ^o «*tly0Č, fi/'>'A/ ^ %Ž°- S % ^7^°- ®6, £>n/3/, 'S' NOVOTEKS bogatejši za magistra ekonomije Na visoki ekonomsko-komer-cialni šoli v Mariboru je 28. junija 1985 uspešno zagovarjal magistrsko delo DARKO UREK. Akademski naziv magister ekonomije je dosegel z izdelavo magistrskega dela Organiziranje proizvodnje z uporabo računalnika. Nadaljnji razvoj naše delovne organizacije je odvisen predvsem od sposobnosti uspešnega vključevanja v mednarodno gospodarstvo, kjer veljajo drugačna merila, kot smo jih navajeni doma. Tam najbolje uspeva tisti, ki lahko ponudi najsodobnejše proizvode v najkrajšem roku in po najnižjih cenah. Uspešne bodo samo delovne organizacije s sodobno organizirano proizvodnjo in dobrim upravljanjem. Upoštevati pa moramo, da bo v razvitih deželah že v nekaj letih mikroelektronika v celoti zamenjala mehaniko na področju avtomatizacije proizvodnih procesov in proizvodnih informacijskih sistemov. Rezultati raziskav, ki so jih v zvezi z razvojem mikroelektronike izvedli v mnogih razvitih deželah, nas opozarjajo, da tisti, ki se do konca letošnjega leta ne bodo vključili v ta val tehnologije, ne bodo več imeli možnosti za napredek. Zato ima pri prizadevanjih za vključitev v mednarodno gospodarstvo velik pomen oblika oziroma stopnja razvitosti in organiziranosti informacijskega sistema. Magistrsko delo, ki je izrazito aplikativnega značaja, ima poudarek na naslednjih točkah: 1. Z uvajanjem nove tehnologije se mora spremeniti organiziranost posameznih organizacijskih enot, če že ne celotne delovne organizacije, in sicer na vseh ravneh in stopnjah. 2. Računalniško podprti informacijski sistem omogoča večjo učinkovitost poslovnega sistema ali posameznih podsistemov. 3. Pristop do podatkov in informacij je veliko hitrejši, s tem pa omogočimo večjo hitrost odločanja. 4. Pri projektiranju organizacijskega in informacijskega sistema omogočimo poslovnemu sistemu spremeniti delo posameznih funkcij in posameznikov, ki obvladujejo sistem z vseh vidikov njegovega delovanja. Razvojni trend računalniške informatike v tekstilni industriji: — še izboljšati informacije za obvladovanje proizvodnje (npr. računalniško obvladovanje finančnih informacij ni več problematično); — na čim bolj enostaven in hiter način dobivati na ekran čimbolj kompleksne informacije; — zadovoljiti informacijske potrebe, ki so nastale zaradi tega, ker je končni izdelek (ki gre v pro- dajo) vse pogosteje sestavljen iz 'več delov oz. surovin različnih proizvajalcev; potrebno je časovno usklajevati proizvodnjo v vseh obratih, to pa je možno le z računalniškim obdelovanjem informacij o stanju proizvodnje za vsak posamezen izdelek oz. surovino zanj; — uvesti hitro izmenjavo informacij med trgovino in reprodukcijsko verigo, kar pomeni, da če gre nek izdelek dobro v prodajo, naj bi o tem dobili informacijo vsi členi reprodukcijske verige. Tovarišu Ureku čestitamo za pridobitev naziva magistra ter hkrati od vseh zaposlenih in odgovornih pričakujemo pripravljenost sodelovati in sprejemati znanje. Kajti na prihodnost je treba biti pripravljen, ker se je že pričela. Uredništvo AKREDITIRANI NOVINARJI BAKOP V NOVOTEKSU V času od 4. do 7. julija 1985 seje v Novem mestu in Metliki odvijalo člansko in mladinsko balkansko prvenstvo. To pomembno športno srečanje so spremljali tudi novinarji vseh pomembnih časopisov v Jugoslaviji in tudi tuji novinarji. Pokroviteljstvo nad novinarji je prevzela naša delovna organizacija. Novinarska ekipa je v svojem programu imela tudi obisk naše delovne organizacije, in sicer v petek, 5. julija. Po dobrodošlici v Novotek-su so si gostje ogledali proizvodni proces. Pri samem ogledu so se zanimali, kaj smo naredili za izboljšanje delovnih razmer, za obolenja v proizvodnji ipd. Po ogledu proizvodnje smo naše goste povabili v sejno dvorano, kjer smo jim pripravili skromna darila. V prijetnem pogovoru smo novinarjem poskušali prikazati uspehe in težave pri proizvodnji, prodaji, nabavi nove tehnologije itd. Čas je neusmiljeno hitel in naši gosti, ki so ta dan imeli še polne roke dela, so se morali posloviti. Upamo, da smo bili dobri gostitelji in da so naši gostje preživeli prijetne trenutke v Izlet DITT-a na Brione Dne 8. 6. 1985 seje naše društvo inženirjev in tehnikov podalo na izlet na vsem po imenu že tako znane — Brione. Pred podjetjem smo se zbrali ob 5. uri zjutraj in se z Globturovim avtobusom odpeljali na pot. Moj prvi vtis je bil zelo prijeten, saj nam je potovalna agencija Glob-tur dala na razpolago zelo lep avtobus, dobrega šoferja in še boljšega vodiča. Ubrali smo pot preko Kočevja, Učke (z zelo znanim predorom, kijedolgokolipet tisoč metrov in zelo sodobno opremljen) do Fažane, od koder smo se z ladjo odpeljali na Brione. Med potjo do Fažane nam je krajšal čas s harmoniko naš tovariš in sodelavec modni kreator Marjan in nam tako dajal pobude za naše narodne pesmi, ki smo jih v veselem razpoloženju prepevali vse do Fažane. Vso pot pa nam je vodič tudi pripovedoval zgodovino mimo bežečih krajev Istre in Primorske. Žal pa se nekateri za njegov trud niso veliko menili, ker so že navsezgodaj malo pregloboko pogledali v kozarce. Okoli 9. ure smo prispeli v Fažano, od koder smo se z ladjo odpeljali na Brione. Iz Fažane do Brionov smo se vozili kakih 10 minut. Tam so nas pričakali vodiči in vodičke. Zbrali smo se pred panojem Brionov, kjer nam je vodička povedala osnovne stvari o Brionih. Povedala nam je, da brionsko otočje sestavlja 14 otokov, razporejenih severozahodno od Pule in okoli 3 km od istrskega kopna. Sestavljajo jih naslednji otoki: Veliki Brioni, Sv. Marko, Gaz, Ok-rugljak, Supin, Supnjič, Galija, Grunj, Vanga, Madona, Vrsar, Jerolim in Kozara. Skupna pov- ršina otočja meri 736 hektarov, obala pa je dolga 46,6 km. Veliki Brion je največji in najpomembnejši otok. Na njem je glavnina spomeniške arhitekture in sodobnih objektov. Skupna površina Velikih Brionov je 579 ha, obala pa je dolga 24,6 km. Na otočju je 274 km cest, poti in steza. Brioni se odlikujejo z milim sredozemskim podnebjem z 2387 sončnih ur na leto. Zaradi blagega delovanja morja sta na otočju dva vegetacijska ciklusa: pomladin in jesenski. Povprečna temepratura zraka v zimskem času je 6,3° C, spomladi 12,2° C, poleti 22,2 in jeseni 14,8° C. Temperatura morja poleti je med 22 in 25° C, temperatura zraka v juliju pa je med 22 do 23° C. Vetrovi so na brionskem otočju rahli. Sneg je redek gost in tudi hitro izgine, nazadnje je zapadel in se malo dalj časa zadržal leta 1963. Padavine so zmerne in letno se gibljejo okoli 812 mm. Klimatske razmere so omogočile, da na otočju uspeva okoli 812 vrst rastlinja in živi okoli 250 vrst ptic. Brioni so 14. najmlajši nacionalni park v Jugoslaviji, čigar odlika je edinstvena skladnost med skoraj nedotaknjeno prirodo in večkratnega in večslojnega niza vrednosti, grajenih s tisočletnim človeškim delom. Rasti Brionov v izjemno prirod-no in zgodovinsko celoto je posebno doprineslo tridesetletno prisostvovanje predsednika socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza-Tita. Ob saniranju vojnih posledic je ta doprinos obsegal značajne in dragocene intervencije v čuvanju in razvoju naravnih dragocenosti otočja. Josipu Brozu-Titu gre zahvala, da so Brioni prišli v našo in svetovno zgodovino, skozi zgodovinske in politične dogodke, ki so se tu odigrali. Po uvodnih besedah vodičke smo se zbrali v grupe po 30 — 40 ljudi in si vsak v svoji smeri ogledali brionske znamenitosti. Naša skupina si je najprej ogledala muzej, v katerem je bilo v slikah prikazano življenje Josipa Broza-Tita na Brionih. Po ogledu tega muzeja smo si ogledali še živalski vrt, v katerem smo z zanimanjem opazovali zverinjak, ki je zgrajen v že nekdaj opustelem kamnolomu. Nato nas je pot vodila po prekrasnih livadah, na katerih rastejo razne vrste drevja, med katerimi so zgrajene kletke za raznovrstne živali. Nato smo prišli do predela, kjer smo si z velikim zanimanjem ogledali ptice. Največjo pozornost vseh pa je pritegnil papagaj Roko, kateremu smo se zaradi njegovega govorjenja od srca nasmejali. Potem nas je pot vodila nazaj ob spominskem studencu do restavra- 4 ■m* »Mr * cije, kjer smo si potešili žejo, kadilci pa tudi željo po cigareti. Po pavzi smo si najprej ogledali arheološki muzej, v katerem je izložba rimskih izkopanin. Nato smo sedli na vlak in si ogledali še preostali del Brionov. Vlak — vagončki so bili ozvočeni tako, da smo vsi lahko slišali razlago vodičk. Pot nas je vodila ob obali otoka skozi Safari, na katerem so vseh vrst živali, ki jih je tov. Tito dobil od državnikov, ki so ga obiskali. Tu so: velblodi, indijske svete krave, jeleni lopatarji, lame, sloni itd. Z velikim zanimanjem smo si vse te živali ogledovali, prav tako pa tudi naravo, ki nas je s svojo lepoto navdušila in še bolj pritegnila našo pozornost. Peljali smo se tudi mimo arheoloških izkopanin, imenovanih »Bizantinski kastrum«, ki se razprostira na prostoru, večjem od enega hektarja. Skoraj po eni uri smo se z vlakom vrnili na izhodiščno točko in tako je bil ogled Brionov končan. Po ogledu Brionov smo se z ladjo vrnili v Fažano, od koder smo se z avtobusom odpeljali do prenočišča, kije bilo blizu Pule. V kampu smo najprej dobili ključe stanovanj, se preoblekli in odšli na kosilo. Po kosilu pa smo imeli do večera prosto. Nekateri so šli počivat, drugi, bolj željni kopanja, pa na plažo, kjer smo najprej ugotavljali toploto morja. Morje je bilo zelo toplo, toda žal je bilo ta dan zelo veliko meduz, tako da nam je bilo kopanje onemogočeno. Naša družba štirih morja željnih nadobudnežev pa se s tem ni mogla sprijazniti in krenili smo ob obali iskat mesto, kjer bi se le bilo možno osvežiti v morju. Nismo dolgo iskali in že smo se znašli v zalivčku, kjer ni bilo niti ene meduze. Tako smo si celo popoldne pridno namakali kožo in skakali ter lovili sončne žarke. Ob 20. uri je bila večerja, po večerji pa, kdor je hotel, je šel lahko z avtobusom v hotel Zlate stene na ples, kjer smo ob dobri glasbi in v dobrem razpoloženju preživeli lep večer, kakršnega se da preživeti le na obalah Jadrana. Pozno ponoči ali zgodaj zjutraj smo se v dobrem razpoloženju vrnili v camp na počitek. Ker je bil pred nami še en dan, smo se mora-• (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) li dobro spočiti, da bi si nabrali spet novih moči, če smo hoteli zdržati naporen tempo izleta. Zjutraj nas je prebudilo lepo sončno jutro in petje ptic. Ob 8. uri smo imeli zajtrk, nato pa smo se z avtobusom odpeljali v Pulo, kjer nas je čakala vodička, ki nam je razkazala mesto in njegove zgodovinske znamenitosti. Najprej smo si mesto ogledali iz avtobusa, ki nas je vozil po najbolj zanimivih predelih mesta. Z zanimanjem smo poslušali razlago vodičke, ki nam je prav lepo opisala zgodovinske znamenitosti, nasta nek Pule in življenje v mestu. Po ogledu mesta z avtobusom smo si ga ogledali še peš. Najprej smo si ogledali tako znano puljsko Areno. Tudi tu smo slišali marsikaj, kar do sedaj večina od nas še ni vedela. Nato smo si ogledali še preostali del Pule, kjer smo tudi videli in slišali marsikaj zanimivega. Ogled Pule je trajal do 12. ure, nato pa smo si pogasili žejo, saj je bil lep sončen dan. Ob 13. uri smo se odpeljali iz Pule na kosilo v dobro gostilno, kjer so nas lepo sprejeli. Pričakali so nas po našem starem slovenskem običaju z domačim kruhom in soljo, poleg tega pa še z dobrim aperitivom. Ta sprejem je name naredil zelo lep in močan vtis, ki ga ne bom nikoli pozabil. Po zelo dobrem slovenskem kosilu, se je družba zopet prebudila. Naš harmonikaš je potegnil svoj meh in takoj je bila tukaj naša pesem, ki smo jo vsi z veseljem zapeli. Ob dobri muziki pa smo se tudi zavrteli. Vse od Novega mesta pa so nam sledile tudi naše vzgojiteljice, ki so nam še bolj popestrile izlet in držale družbo v dobri volji. Prav v tej gostilni, kjer smo bili tako lepo sprejeti, pa je prišlo do neljubega spodrsljaja, ki ga tudi ne bom nikoli pozabil. Ni lepo od nekaterih, da niso znali vrniti gostilničarju tisto, kar nam je dal, ker so kmalu po kosilu z vso vztrajnostjo hoteli oditi in to seje tudi zgodilo. Ne vem zakaj?!, ker se je takrat družba razbila. Toda spomini ostanejo, k sreči samo lepi. Bilo je lepo, marsikaj smo videli in izvedeli, kar do sedaj še nismo vedeli in si s tem razširili naše obzorje. Želim si še več takih izletov, mislim pa, da to ni samo moja želja! Stane Makše POKROVITELJSTVO NAD PIONIRSKO BRIGADO Delovna organizacija Novoteks je v tepi letu prevzela pokroviteljstvo nad pionirsko brigado Ivan Mrak, ki bo sodelovala na delovni akciji GORIČKO od 13. 7. do 27. 7. 1985. Prav ta brigada je bila lansko leto ena najboljših brigad v Sloveniji, za kar je prejela republiško priznanje. Novoteks je kot pokrovitelj prispeval k ustrezni opremi brigade in zagotovil vse pogoje za nemoteno ustvarjalnost in počutje mladih na akciji. Mislim, da so take akcije dobre in ne bi nam smelo zmanjkati volje in denarja za podporo tovrstnih prizadevanj mladih. J. M. -----------------------------------N OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE LJUBITELJE KEGLJANJA, DA SMO V POLETNIH MESECIH ZARADI DOPUSTOV ODPOVEDALI TERMIN NA KEGLJIŠČU LOKA, IN SICER OD L JUNIJA DO 31. AVGUSTA 1985. SEPTEMBRA SE ZAČNO ZOPET NORMALNI TRENINGI. i Predsednik KK »NOVOTEKS« ^ __________________________________/ IZ MALIH RASTEJO VELIKI SPOZNALA SEM SLOVENIJO Slovenijo sem videla prvič, ko sem imela šest let. Doma sem namreč iz Bosne in Hercegovine. Slovenijo sem doživela kot nekaj novega in prijetnega. Zdela se mi je zelo velika in pomembna. Vesela sem si ogledovala velike hiše in promet na ulicah. Odkar sem tukaj, sem Slovenijo vzljubila. V šoli smo se veliko učili o Sloveniji in tudi o celi Jugoslaviji. Vsako leto gremo enkrat na šolski izlet. Na tem- enodnevnem izletu spoznamo veliko. Letos smo šli v Hrastnik in na Hrvaško v mesto Krapina. Zjutraj smo se vsi veseli zbrali pred šolo in se posedli v dva avtobusa. Med potjo smo se pogovarjali in skozi okno opazovali pokrajino. Že pred Hrastnikom so nas opozorili na drevesa, ki so bila gola in pusta, ter na zrak, ki je bil prašen in podoben megli. Doslej smo bili navajeni na prijazno in domačo pokrajino, v Hrasniku pa je bilo vse sivo in enolično. Kmalu smo vstopili v tovarno steklenih izdelkov. Takoj, ko smo vstopili, smo videli, daje v tovarni strahovita vročina in je delo naporno. Gledali smo pihalce stekla in ljudi, ki so stali ob odprtih pečeh z razgretim in vročim steklom. Občudovali smo te ljudi, ki delajo v tako težkih razmerah. Nikoli si ne bi misli- la, da je potrebno toliko truda za navaden kozarec. Po obhodu tovarne smo posedli na avtobusa, ki sta nas odpeljala v Krapino, mesto zgodovinskega pomena. Iz Krapine smo se nato odpeljali proti Novemu mestu. Bili smo polni vtisov z izleta. Spoznali smo še en košček Slovenije, ki nam je dotlej bil še skrit za %' /■ megleno zaveso. Ta izlet je bil za nas zelo poučen. In tako leto za letom vse bolj spoznavamo Slovenijo. Tako je tudi prav. Če domovino bolje spoznaš, bolj jo lahko ljubiš. Mirjana Petkovič 7.a O. Š. XII. SNOUB Bršljin Novo mesto 1EER5 V GOZDU V četrtek smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v gozd. Videli smo, kako je gozdar podrl drevo. Razložili so nam vse o tem drevesu. Bila je jelka, stara nad 70 let. Potem smo šli gledat mrho-višče. Ko smo prišli tja, je lovec pregledal, če je varno. Videli smo krmišče in kraj, kjer živali ližejo sol. Ko dež razmoči sol, teče po deblu slana voda, ki jo živali ližejo. Ko smo prišli nazaj, smo malo pomalicali. Naravoslovni dan je bil zelo lep. Nina Primc 2.c XII. SNOUB Bršljin Novo mesto Zaključna prireditev v vrtcu Bližala se je zaključna prireditev. Med otroki je vel nemir, nestrpno pričakovanje zaključne prireditve, saj smo se o njej že dolgo pogovarjali in so vedeli, da bo tudi tombola, na kateri bodo dobili dobitke. Plakati so bili izobešeni in so vabili na zaključno prireditev, ki je bila 18. 6. 1985 s pričetkom ob 14. uri. Starši in gostje so se zbrali v jedilnici tovarne, ki je bila urejena v prireditveni prostor in deko-rirana z izdelki vseh tovarišic. Tišino pričakovanja so prekinile čebelice s svojim nastopom. Predstavile so se s plesom ob glasbi s kasete. Sledil je pozdravni govor tov. Božičeve. Ob petju in uprizarjanju vlaka so prišle na oder srnice, ki so prikazale igro Toliko kot. Nastopajoči so dobili medaljone z natisnjenim cvetom, ki je imel na hrbtni strani številko, ki je označevala številko dobitka. Srnice so poiskale svoje starše, tov. Majda je pozvala gledalce, naj zakikirikajo. Kikirikanju so se odzvali petelinčki s tov. Tilko in se predstavili s plesom živalski vrt. Tudi oni so dobili okrog vratu medaljone in poiskali starše. Otroci iz skupine kužkov so prišli na oder, oponašajoč lajanje. Gledalci so se nasmejali. Otroci pa so se ta čas pripravili na predstavitev igre Kdo se je prvi zbudil? Otroci instrumentalisti so zaigrali, otroci, ki so imeli vloge ptičkov, medvedov in zajcev, pa so nastopili, ko je igral instrument, ki je določal njihovo vlogo. Ko so kužki še iskali svoje mamice, so ob čivkanju prileteli ptički. Predstavili so se z majalno igro Bela lilija. Zadnji pa so nastopili najmanjši, miški. Njihov nastop je bil zelo prisrčen, predstavili so se z igro Mamica ima 7 sinov. Gledalci so se na povabilo vključili in peli. Skupine so se predstavile, začela se je tombola. Tov. Majdajevse seznanila s potekom in začela s klicanjem številk, ki so jih otroci imeli na medaljonih. Otroci so prihajali po dobitke. Bili so veseli, presenečeni, med seboj so si jih kazali. Tombola seje končala in z njo zaključna prireditev. Še skromna pogostitev in razšli smo se s prijetnimi vtisi! Zahvaljujemo se Jelki Fabjan in Jani Jovič ter Jožici Petan za material, s katerim so nam pripomogle k realizaciji izdelovanja igrač. VRTEC KOKOŠKA NA TRNKU Bil je lep sončen dan. S stricem in bratrancem smo se odpravili na ribolov. Ribiške palice in pribor za lovljenje smo zložili in se odpeljali. Hodili smo po visoki travi in naposled prispeli do mesta za ribolov. Na trnke smo nataknili črve in začeli loviti ribe. Bratranec seje nagnil daleč nazaj, da bo vrgel. Crv seje spustil v travo, točno pred kljun kokoški, ki je brskala po zemlji. Ta gaje, ne bodi lena, zgrabila in ga pogoltnila. Bratranec zamahne s palico, kokoška pa sfrči po zraku in na vso moč kokodaka. Jaz sem se od smeha valjal po tleh. Take ribe pa ne ujameš vedno! Nato smo šli na bližnjo kmetijo in odnesli kokoš, ki je še vedno visela na trnku in kokodakala. Tam smo kokoš plačali. Vendar nam je dobra kmetica kokoš podarila. Doma smo zvečer jedli pečeno kokoš in ocvrte ribe. Oboje je bilo zelo dobro. Gregor Seliškar, 6.a Mladost doživiš kot kratek in vesel preblisk skozi monotono pot življenja. Irena Pričakovanje je eden najlepših čarov mladosti! Mladost je kot ogenj, ki vzplamti, kadar hoče. Mladost je šola življenja. Tine. 8. a Ilir NOVOTEKS Mladost je vlak brez povrat- Zdravko, 8. a Mladost je kot roža, ki hitro požene in hitro ovene. dekleta 8. a V starosti človek začuti, kaj vse lepega mu je prinesla mladost. fantje 8. a Mladost je polna doživetij, ki se jih spominjajo vsi starejši ljudje. Primož 8. a KAJ JE MLADOST? KAJ IMAM NAJRAJŠI 4—5 let, skupina petelinčkov Danila: Avto, da se lahko vozim z. očkom. Biljana: Zajčka, ker gre zvečer z menoj spat. Matej: Miškolina, ki ga vidim na televiziji. Uroš: Medvedka, s katerim se igram. Renati: Muco, siva je in rada jo imam. Ika: Tulipane, ker so lepi. Tomaž: Zmaja, ki mi ga naredi bratec. Petra: Punčko Mojco, ker je na baterije. Jože: Ladjo, na kateri se lahko ribice lovi. Pika: Mamico; lepa in pridna je, ker veliko dela in ker me ima rada. Anita: Kuža, ime mu je Lumpi — imam ga rada, ker ne grize. Božič Tilka 5—6 let, skupina srnic Suzana: Punčke, da se z menoj igrajo. Gorazd: Sonce in hiše. Luka: Mamico in lepo vreme. Bojan: Avtomobile. Miha: Čebelnjak in čebele, hiše. Matjaž: Sonce, avtomobile, ceste. Janja: Mamico. Marinka: Sonce, oblake, mamico, mak. Lucija: Mamico, rože in sonce. Neli: Rože in mamico. Robi: Najraje imam živali. Derad: Hišo. Tomaž: Hišo, rože. Klemen: Čebele, hiše, avto, sonce. Bernarda: Kuža, mamico, atka, medvedka. Mojca: Mamico in očeta. Majda Markovič / 'N IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI V MAJU 1985 ________________________) Javni opomini 1. Izrečen je bil Mihu Gašperju (1929), delavcu TOZD Tkanina, ker je brez dovolilnice in vednosti predpostavljenega zapustil delovno mesto in delovno organizacijo. 2. Nuhiju Ceju (1953), delavcu TOZD Tkanina, ker je predčasno zapustil delovno mesto in delovno organizacijo. 3. Antonu Zajcu (1960), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo in se neprimerno obnašal do predpostavljenega. Ukrep prenehanja delovnega razmerja: 1. Jožetu Bartolju (1936), delavcu TOZD Tkanina, ker je s sodelavcem odtujil vrečo soli. Ukrep je izrečen pogojno za dobo enega leta. Delavec je dolžan povrniti povzročeno škodo v enkratnem znesku. 2. Miri Vidmar (1965), delavki TOZD Tkanina, ker je od 14. 3. 85 ni na delo niti svoje odsotnosti ne opraviči. 3. Alojzu Gorencu (1952), delavcu TOZD Tkanina, ker kljub večkratnemu opozorilu predpostavljenega vodje ne uporablja zaščitne vate proti ropotu. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 2 mesecev. 4. Antonu Bedku (1967), delavcu TOZD Tkanina, ker kljub večkratnim opozorilom predpostavljenega vodje ne uporablja zaščitne vate proti ropotu. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 2 mesecev. 5. Francu Kuplenku (1946), delavcu TOZD Tkanina, ker kljub večkranim opozorilom predpostavljenega vodje ne uporablja zaščitne vate proti ropotu. Ukrep je izrečen pogojeno za dobo 2 mesecev. Marija Hodžič, iur. VTOZD Tekstilna tehnologija 61000 Ljubi Jana,Snežniška 5 Ljubljana 3.junija 1985 Spoštovani ! Najlepše se Vam zahvaljujemo za pomot in sodelovanje pri VI. modni reviji študentov oblikovanja tekstilij in oblačil VTOZD Tekstilna tehnologija. Kragujevac, 21.o6.l9B5.god. Veoma Je prljatno I ugodno biti vaS potrošač. Zahvaljujem Vam se na IzuzetnoJ korektnosti 1 poslovnosti koja Je Ipak, na žalost ,danas retkost.Prlmer N6šeg odnosa prema potro-šačo ohrabruje. Istrajte u torne. Jovanka Mačužič, rukovod.Službe plana 1 analiza Osnovna banka Jugobanka K^Jrc o „ / MARIJA RESNIK Leto 1933 ji pomeni rojstno leto, rojstni kraj pa Gornje Lakovnice. Osnovnošolska leta so ji minevala kot njenim sovrstnikom, s katerimi je skupaj hodila v šolo v Birčno vas. Želja za čimprejšnjo ekonomsko osamosvojitvijo jo je pripeljala do tega, da si je poiskala delo. Že njena prva zaposlitev 1950. leta je bila v tekstilu. V tekstilni tovarni v Šmihelu je delala kot tkalka 10 let. Leta 1960 je prišla v tkalnico v Novoteksu, kjer pa ni dolgo delala. Zaradi širitve proizvodnje seje pokazala potreba po delu na snovanju in tako je Marija postala snovalka. Na tem delovnem mestu je ostala vse do upokojitve. To je bila dolga doba. Dovolj dolga, da je delala na starejših in novejših tehnologijah in videla razliko med njima. To je bil čas, ki ji je pobral najlepša leta, čas, ko je poleg rednega dela delala udarniško ob sobotah in nedeljah. Pravi, da se tega, kar je doživela, ne da povedati, da je včasih bilo bolj prijetno delati in tudi lažje je delo opravila. Vesela je, da bo sedaj lahko toliko delala, kolikor bo mogla, da ne bo več v skrbeh, koliko niti je narobe nasnovala. Dolgčas ji ne bo, saj pravi, da ima že razporejeno delo. Želimo ji še mnogo uspehov! SODELAVCI ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem se iz srca zahvaljujem za izkazano pozornost in lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj. Hkrati pa vsem skupaj želim veliko delovnih in osebnih uspehov. MARIJA RESNIK OBVESTILO Obveščamo vas, da bo 4. kolonija otrok delovne organizacije NOVOTEKS od 7. 8. do 17. 8. na Valeti pri Portorožu. Cena 10-dnevnega letovanja je 4.900 din (3 obroki). Odhod avtobusa bo 7. 8. ob 7. uri z avtobusne postaje Novo mesto. Vsak udeleženec kolonije mora biti predhodno zdravstveno pregledan, potrdila oddate Leganu Mihi do 20. 7. 1985. Udeleženci tabora morajo poleg osebne opreme prinesti s seboj še: L zdravstveno izkaznico, 2. posodo in jedilni pribor (skodelico, lonček za čaj), 3. krpe za brisanje posode in vrečko, v kateri bo posoda, 4. pribor za osebno higieno, 5. odejo, 2 rjuhi ali spalno vrečo, 6. poleg oblačil, ki so primerna za letovanje ob morju, naj vsak prinese s seboj tudi oblačila za primer slabega vremena (dežni plašč ali podobno, toplejša oblačila). Vse informacije dobite v splošnem sektorju pri Leganu Mihi. Komisija za rekreacijo in Šport DOPUSTI SO PRED NAMI! Vsem bralcem želimo čim več sproščenih dopustniških trenutkov, tako tistim, ki morajo zaradi plitkih žepov ostati doma, kot tistim, ki si lahko privoščijo vsaj kakšen teden oddiha na morju. Vabimo vas, da z dopusta pošljete kakšno razglednico in opišete počitniške dogodivščine. Istočasno pa tudi razpisujemo natečaj za najboljšo počitniško fotografijo. Najboljše tri bomo posebej nagradili s 1.000 din, 750 din in 500 din. Fotografije pošljite do 10. septembra 1985 v uredništvo glasila. IZDAJATELJSKI SVET Proslava krvodajalcev V petek, 21. junija, ob 13. uri, se je v naši menzi zbralo lepo število krvodajalcev, članov naše delovne organizacije, na proslavi dneva krvodajalcev. Proslava, ki jo je vodila simpatična Majda Dular, je bila prisrčna, k temu pa so spet pripomogli naši stari znanci, učenci osnovne šole Bršljin z recitacijo in glasbeno točko. Na proslavi smo podelili priznanja krvodajalcem za leto 1985 za 5-, 10-, 15-, 20-, 30-, 35-, 40- in 45-kratni odvzem krvi. Za 5-kratni odvzem so priznanje prejeli: Dragan Marija, Ve-rščaj Vili, Durič Nada, Eršte Darinka, Saje Martin, Rifelj Danijel, Klemenčič Magda, Povše Marjana, Dragan Joži, Murgelj Nevenka, Gorenc Franc, Perko Jože, Bratkovič Ana, Saje Milena, Medic Marija, Bele Marija in Božič Karolina. Za 10-kratni odvzem: Bojanič Branka, Zamida Angelca, Kobe Zvonka, Blatnik Aleksandra, Gorenc Jože, Kastelic Štefka, Bedek Ana, Drašler Marija, Kužnik Anica, Strajnar Silva, Ašič Fani, Bele Ivanka, Lamut Srečko in Murgelj Ana. Za 15-kratni odvzem: Staniša Jože, Glinšek Jožica, Dobivičnik Marija, Turk Mihaela, Jenko Ljubomir, Rozman Janez, Miklič Marija, Ašič Ivan in Udovič Cirila. Za 20-kratni odvzem: Novak — x AKTIV RK - ----------: N0V0TEKS - ~ ^ HVALA ZA ŽIVLJENJE ====§ TEBI, KI Sl DAL KRI IZ ŽIL DEL SEBE SAMEGA. Predsednik aktiva je v svojem govoru poudaril pomen krvodajalstva. Vsi, ki so dali kri 5-krat in večkrat, so prejeli priznanje. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a Jože, Turk Janez, Kaferle Anton, Mesojedec Ljudmila, Andrušči-šen Rudi, Miklič Stane, Vidrih Majda in Vovk Jožica. Za 30-kratni odvzem: Cesar Ana, Mitag Jože, Gerzetič Milan, Sluga Franc, Senica Vida, Kavšček Jože, Močnik Milan, Krakar Franc, Kruh Jože, Barbič Karolina, Hočevar Stane in Lukše Anton. Za 35-kratni odvzem: Pintar Franc, Kralj Ana, Može Martin in Lukše Anton. Za 40-kratni odvzem: Nadu Franc, Rajak Mile, Pate Jožefa, Avsec Viktor in Mitag Brane. Za 45-kratni odvzem: Kuplenik Pavle, Vrščaj Jože, Kozjan Martin in Plantan Martin. V začetku junija je občinski odbor Rdečega križa pripravil proslavo za krvodajalce, ki so 25-, 50- in večkrat darovali kri. Na tej proslavi so prejeli priznanja naslednji sodelavci: za 25-kratni odvzem krvi: Rea-nik Rihard, Jerič Ivanka, Krhač Janja, Filip Tine, Murn Jožefa, Košele Anton in Udovič Marija. za 50-in večkratni odvzem: Radoš Ivan in Kajtazovič Draga. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo in želimo, da še naprej sodelujejo v krvodajalskih akcijah in s svojo dragoceno tekočino pomagajo reševati človeška življenja! Milena Mavsar — VINICA — NOL — OTO — ECIJA — NART — JOB — KANA— KRF — ARA Nekoč v naši menzi (Fotografija iz arhiva). IREIIC® KADROVSKE NOVICE VRETENO 1 3 4 5 6 10 ] n 12 1, 14 V mesecu juniju so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: TOZD TKANINA: INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNI SEKTOR: SAJE FRANC TOZD TRGOVINA: SRDA-REVIČ ANKA Z odsluženega vojaškega roka so se vrnili: PAPEŽ IVAN (IVS) BEDEK JOŽE (DE ople-menitilnica) KRALJ MARTIN (De priprava) RUDMAN JANEZ (DE oplemenitilnica) V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA: DE PREDILNICA: ILNI-KAR ELKA, PUCELJ SILVA DE TKALNICA: KOSEC JOŽE DE OPLEMENITILNICA: ROLIH ROBERT Na odsluženje vojaškega roka je odšel delavec iz investicijsko vzdrževalnega sektorja MEDVED IVAN. TOZD KONFEKCIJA: BOHTE BRANKA UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI: TOZD TRGOVINA: POLAK VEKOSLAV TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR: MAJERLE JOŽE KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR — MENZA: DVORNIK ALOJZIJA DE PREDILNICA: BAR-BO JANEZ DE PRIPRAVA: RESNIK MARIJA PRERAZPOREJENI STA BILI: DRAGOJEVIČ JELA IN HRKA SLAVICA iz KON-VERT1RNICE V PREDILNICO. KADROVSKI ODD. 1. polmer, radij 2. ozek konec polotoka 3. katran 4. lahko vnetljiva tekočina, uporabna kot anestetik 5. dohodki brez lastnega dela na osnovi dedovanja ali lastnine 6. posode za prenašanje grozdja ob trgatvi 7. rjavolaske 8. mesto v Hercegovini z Novoteksovim TOZD-om konfekcije 9. kraj na Dolenjskem 10. sila, ki zavira gibanje pri dotiku dveh predmetov 11. delovno območje 12. vojaški pratež 13. velika reka v zahodni Evropi 14. glavni števnik 15. kem. znak za dušik Rešitev nagradne križanke iz junijske številke PETNAJST LET — IGRE — ERRATA, — KONFEKCIJE — EN — ROLETE — DELO — OVES — BRAT — VNEMA — MALINE — OR — CAT — KLARINET — DVA — JE — LOJ — SOCERB — KOLN — OČA — KL — SORTA — BIRO — OKO — JOE — IG — ULOV — GAG — KORANA — KONUS — VRBAS — AHR — LEVICA — ELRAD — DELAVEC — LAVA — LE — ALEC — JAGODE — BAR REBUS f 1985 ^1 JAMUAA FEBMUA* MAMEČ r T l p s 6 13 ?0 7 1421 M • 19 22 2« 0 1*23 30 3 10 17 24 31 4 11 1*29 9 121* 2« 3 101» 2« 4 11 1* 29 9 12 1*2* • 13 20 27 7 14 21 2* 1 • 1922 2 • 1*23 3 ' • ’ Ž4 3 4 11 1* 29 9 12 1*2« • 13 2027 7 14 21 2* 1 • 19 22 2* 2 • i* 23 30 a^p*. MAJ JUHU .. • '4 Z* ?P 9 *; •fc • 1320 27 7 14 21 2* • 19 22 2« • 1*23 30 3 10 17 24 31 4 11 1*29 . - 'f 23 3. T \ P 5 2 • 1« 23 30 3 10 17 24 4 11 1*29 9 12 1*2« * 13 20 27 4 11 1*29 9 12 10 2« 0 13 20 27 7 14 212* 1 • 19 22 2* — AVGUST SEPTfMBE« P T JL 9 12 1* 2* • 132027 7 14 21 2* 1 • 19 22 20 2 0 1* 23 30 3 10 17 24 3i 2 • 1* 23 30 3 10 17 24 2 p S ♦ 9 17 i* 2* • 132027 7 14 2i 2* o*To*»f « NOv€M*f n DECEMBER p T 2 p V5 7 14 21 2* 1 • 19 22 2« 2 • 1* 23 30 3 10 17 24 31 4 11 1*29 9 12 1* 2* 4 11 i • 29 9 12 1*2* * 132027 7 14 212* 1 • 19 22 2 • 23 2 • 1* 23 30 3 10 1 7 24 31 4 n 1* 79 9 17 1*2« • 13 20 77 7 14 71 2* J Nagrajeni izžrebanci: L nagrada: BRUNER SLAVKA — DSSS 2. nagrada: KRAKAR MARIJA — DSSS 3. nagrada: KOČEVAR NADA — PREDILNICA METLIKA REŠITEV REBUSOV L PESKOKOP 2. GOST 3. VEČER 4. DRAVA 5. REFOŠK Magični kvadrat 1 2 3 4 5 VODORAVNO IN NAVPIČ- NO: 1. dolžinska mera 2. člani protimarksistične stranke v Rusiji v času oktobrske revolucije 3. Novoteksov program konfekc. oblačil 4. nemški slikar in grafik, sur-realist (Max) 5. del umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Širce ousaoTmsraNiT^vMMNOvo moto .JW NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik). Brane Frankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, f ranc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Željko Mitrič, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.