Ogled po šolskem svetu. \z Ponikve. 31. marca t. 1. smo se udje okrajnega učiteljskega društva v Celji zbrali. Voljen je bil zač. odbor, in sicer g. Vučnik za pervomestnika in g. Koderman za njegovega namestnika; g. Zdnljšek za blagujnika; gg. Sket in Kresnik pa za zapisovalca. Po sklepn se bodemo 19. aprila t. 1. zopet snideli. Dragi učitelji! Prav vljadno vas vabimo! — Upati je (ačaa veliko učiteljev, ker jih je tudi g. okrajni nadzornik, Fr. Jamšek, v zadnjein ,,Tov." listu pozival na omenjeni dan. *) — G. Blaž Englert, učitelj v pokojn v JMainlji, je umerl. Naj počiva v miru! J. Ž. Iz Notratljskega. A.? — Letošnja zima iii samo na rastlinah in setvah občulljivo škodo naredila, anipak tudi išolskcmu napredku je veliko škodovala. Otroci niso pri vsi dobri volji v šolo redno dohajali, ker ojslri mraz in veliki zameti, kteri so do.slikrat tako veliki, da potrebuje več časa, preden jih prekopljejo, branili so jim, da niso po več dni inogli v šolo. Zraven te nadloge pa je pri naj več vseh šolah tii veliko pomanjkanje derv, in učilelj s\ mora dostikrat glavo beliti, kako bi dobil šolska derva. Res, da imamo postavo, ktera veleva, da šolska derva morajo po potrebi in ob pravem časn pripravljena biti; toda soseske jih naj več počasno privažvajo, kar se pa ravno tukajšnjim ljudem ne more v greh šteti, ker imajo lc malo *) Glej dopis ,,iz celjske okolice" na zadDJi strani.' Vrcdn. ali celo nič derv. Ker je zima, kakor drugod, tudi tukaj šolski nauk zaderževala, treba bo sedaj na vso moč trudili se, da zaostalo nadomeslimo; upamo, da se bode to tudi zgodilo, ako bodo starši svoje otroke sedaj redno pošiljali v šolo. — Bojim pa se, da jih bodo po svoji stari navadi pievee pri svojili domačih opravilih le preradi priderževali. Ako se pa učitelj zavoljo tega pri gosposki pritoži, malokdaj to doseže, kar želi, timveč se pa Ijudein zaineri; te zainere ae pa učitelj v denarnem oziru rnora ogibati tako dolgo, dokler ga kmet neposredno plačuje. Upanje pa iniamo, da bo temu kmali konec, ker postava o eolskem nadzorstvu za Kranjako je že poterjena in v to stavimo učitelji dosti zaupanja in nade, ker (o nadzorstvo bo moralo med drugimi svojiini dolžno8timi in opravili tudi enkrat priti do zboljšanja učiteljskega stanu v dnarnih zadevah. ,,Dosti truda, malo kiuha", to je se vedno geslo skoraj večine učiteljev. Učitelju se priporoča in tudi nkazuje, da naj zraven navadnih naukov tudi učence podučuje v zemljepisji, v zgodovini, v uinnem kmetovanju, v sadjereji, v sviloreji, v čbeloreji, v vinoreji, v telovadbi, petju i. t. d. Ne odrečem, da vse to je tlanašiijiin zahtevain in napredku ravno (ako polrebno, kakor ribi voda; ali zraven denarja, nam tudi učnih ur in potrebnih učnih pripomočkov primanjkuje. Ako se pa bodo učilne ure ponmožile, upati je, da se nam bode tudi plača zboljšala. Kar fle tiče ueilnih pripomočkov, imamo jih na Notranjskem še rnalo, in želeti je, da bi visoka vlada ali drugi dobrotniki se tudi s svojimi dobrotami v postojnski okraj obernili bolj pogostoma; ker tukaj imamo inalo šolskih dobrotnikov, kteri bi za blagor šole kaj darovali. Soseske svojim šolam ne innrejo oskerbovati učilnih pornočkov, ker so brez izjeinka ubožne. Učitelj naj kak predmet ali kako reč še tako na tanko in razumljivo razlaga in dokazuje, ako pa učenci tega, kar jim pravi, z lastnimi očini videti ne morejo in ne vidijo, je dostikrat nčiteljev trud zastonj, ker kar učenci slišijo, ložeje pozabijo, kakor to, kar slišijo in vidijo. Za podučevanje v telovadbi smo a\ tukajšnji učitelji naj več za svoje krajcarje preskerbeli vodilo k temu nauku, ktero je izdala ,,Slov. Malica". Te knjigi ste prav dobri; saino za otroke je večina izrazov in besed jako težko zapomljivih; ueitelj «i rnora pomagati pri tej reči, kakor ve in zna. *) Za telovadbo imajo učenci veliko veselja, ker je nova reč, ali starai na več krajih čez to ^turnanje", kakor telovadbo po domače imenujejo, z glavo odkimovajo, ker meuijo, da , če ee bodo njihovi otroci vspešno uiili v telovadbi, bodo spretnejii za vojuke. Malo ljudi na kmetih razumi pravi namen tega n(urnanja", kar se jim pa še sedaj ne more v greh šteti. Zgodilo ee je v (em okraju, da je neki šolski prednik o času, ko je c. k. okrajno glavarstvo do prednikov šol nlavilo več vpra.šanj zarad stanja šole, učitelja iu drugih zadevab, in med drugimi (udi to: ,,Ob au der dortigen Schule der Turnanterricht ertheilt wird etc. etc", — dotičnega učitelja vprasal, kaj da je ,,Turnunterricht", misleč, da to vprašanje pomeni, ako zna učitelj v turnu uro ali kaj drugega popravljati. *) Boljša je vendar domača, kakor tuja terminologija. Vredn. Ljubi ,,Tovarš"! tebi je gotovo še znano, da imamo učitelji postonjskega okraja učiteljsko bukvarnico, \u še dvojno. Vipavski ueitelji itnajo eno v tcrgu; mi drugi pa v Postojni. Sliši se, da vipavska bukvarnica lepo napreduje in se siri; ali postojnske še niniajo učitelji v rokah. Slišiino, da se borno ob velikonoenih praznikih tukajšnji učitelji zbrali in se v zadevi bukvarnice iu drugih važnib rcčeh posvetovali. Ako ti bo Ijubo, dragi ,,Tovarš", ti bodcm o svojem času od tega nainenjcncga shoda in njegovih nasledkov dmgikrat kaj pisal; za zdaj z Rogoin! Iz Cernomlja. (_U6iteljski %bor. Konec.~) V slovensko nemških šolah pa bi bila ,,8lovuica" v drugem razredu nepotrebna; kajli v drugem razredu se obdeluje iz praktične gramatike ime v pervetn Hklonu ali v imenovavniku, časovnik v treh glavnih časih (polpretekli čas za drugi razred ne gre in po tnojih rnislih tudi priložaj sedanjega časa ne). Kar se sploh v drugem razredu iz gramatike pojasnuje, to se kaže tudi lahko iz slov. slovnice brez knjige; v treljem razredu je pa že knjiga potrcbna. Z eno besedo: učitelj naj začeuja to slovnico obdelovati iu bode sam naj bolje previdel, kako naj jo rabi. Vpraša se še, koliko učilnib ur naj bi se obračalo za ta namen. 0 tem se zedini, da se naj po šolah, kjer je poldneven poduk, dvakrat po pol ure, po drugih pa po dvo uri ali štirkrat po pol urc na teden o slovnici podučuje. Vcč časa se ne more zu ta namen odločili, ker manjka časa še za toliko drugih reči. Kar se olroci iz slovnice nauče, ponavlja naj sc pri berilnih vajali. PoHainnih nasvetov ni posebnih. Učilelj Juvan nasvctuje, naj bi se določil bralni red časopisov in prosi, da bi posebno časopise po bralnein redu hitro dalje pošiljali. Potern naisvetuje, da bi nane društvo poslalo društvn za Kranjsko pismeno sporočilo, da bi ono dalo pro.šnjo deželnemn zboru, naj se naše plače tako vredijo, kakor so jih po naših sosediijih deželali vredili, n. pr. na Štajerskem ali Koroškem. Nasvet se enoglaHiio sprejme. Konečno je bila volilev odbora. Volilo se je po §. 24. društvenih pravil \n sicer z listiki. Voljeni so biii ti le gg. učilelji: Jožef Juvan za pcrvosednika in knjižničaija, Ant. Jeršinovec za pervosednikovega naineslnika in blagajnika, Jancz Schiller za zapisnikarja, in za odbornika Miklavž Stauonik in France Kenda. Po dokončani volitvi se izvoljeni pcrvosednik zahvaljuje za to častno slu/.bo, pnsebno pa še za veliko zaupanje. On pravi: ,,Vne bodem storil, kar bode v moji moči. Da pa sam ne bodein mogel veliko izveršiti, upam, da (o gotovo sprevidite, sej sem žc o začelku rekel, da je le v drnžbi nioč; torej vas prosim, podpirajte me vsi v vseb rečeh; če bodemo z združenimi močini delali, potem smenio nadjati se dobrega vspeha. Mislim, da bo(e to golovo stoiili in ostali še (udi zanaprej verli nio/.je, kakor ste bili do sedaj". Drugi zbor bode 28. aprila. Pervosednik si želi, da bi bil pervi četertek po veliki noči; toda drogi učitelji so to odsvetovali (er rekli , da gre večkrat ta ali uni učitelj (e dni od doma ktere svojih obiskat, in tako bi ne mogel k zboru priti. Sploh naj se ne zboraje o tnalili počiluicab, ampak rajše kak drug četertek, sej 80 vsi učitelji ob četerlkih prosti razun čcrnomelJNkih, tem pa tudi ne bo nihče zameril, če se pri (akih priložno.stih za pol dne oproste. Pri drugem zboru ne bo govorilo prosto o kaki znaiiHtveni reči. Prav bi bilo, da bi se tudi kaj o kmetijstvu povedalo. Prosimo tedaj gospode, ki so o tem 6posobni, da naj nas razvesele s kako dobro razpravo! K društvu so pristopili vsi učitelji černomeljskega Holnkega okraja razun enega. Vstanovniki dru.štva so: J. Juvan, A. Jeršinovec, M. Stanonik, L. Kožuh, J. Kavšek, J. Schiller, P. Borštnik, M. Genn, blag-orodni g. grof Chorinsky *) in g. J. Kolbezen, posestnik. Vsak začetek je težek, to občuti tudi naše drustvo, ker eteje malo udov. Naše mlado drnštvo bi tedaj kaj zelo potrebovalo podpornih udov in dobrotnikov. S hvaležnim sercem bi sprejemali tudi knjige za knjižnico. Mi od tega ne bodemo imeli kaj dobička, koristilo bode veliko več našemn revnemu mlademn Ijudstvu. Se tedaj priporočamo. *"*) Iz gorenske doline. Ljubi wTovarš"! Tvoji sestavki o šolstvu so mi zelo dragi, posebno pa v letošnji dcbeli zirni so mi bili pravo dušcvno tolažilo. Ne gie mi ravno vae po volji; pa vidim iz innogih dopisov svojib sodelavcev, da smo še vedno reve, kterim hc le malo vstreza, dela pa vedno več naklada. — Bral setn v tvojem 21. listu preteč. 1. sole, kleiiin so presvitli cesar podclili Hartingerjeve podobe. Mislil si sem: Borni naši otročiči, kako vam bi bile lake podobe a pritnernim podukom koriHtne, ker dan na dan ne vidite drugega, nego domače orodje, živiuo, njive, gozd in stenne visočine! Šola našaježe čez 25 lot slara; pa ni jo še dolelclo naj inanjše darilce. Dobro bi bilo, da bi se /,a (akc niunj.šc išole in učilelje bolj skerbelo, sej iinajo enake pravice in dolžuosti, kakor »olc in učitelji po dežcli. Pri nas dobiva učitelj plačo iz srenjske blagajnice, ktera pa ne izplačuje v gotovih obrokih. Moram večkrat leikati, preden dobiin kakih pet ali deset gold. Pa, ko bi še (o bilo! Mili Bog, zdaj že Kesti inesec učim, in za ves svoj trud seni še le osem gold. vi. srenjske blagajuice zberačil. Gola resnica je to! Bire ni, štola pa je tudi pičla. Prosil setn žc dvakrat za pomoč v svojih stiskah c. k. okrajno glavarstvo, pa je le še vse tiho. Ne čndi se torej, Ijubi ^Tovarš", ker sem v imeuiku Ijudskih učiteljev brez čaatne zvezdice. Tako se godi nam Ijudskim učileljem. Bogn ee usniili! — č. *) Kaj žal nam je, da smo zgubili blagega g. grofa R. Chorinsky-ta; šel je namreč na Kerško. Obetal nam je, da bo za naše društvo dobrotnikov pridobival, pa upanje nam je skoraj splavalo po vodi. Ko smo se pri njem poslovili, rekel je. da mu bomo vsi v dragem spominu ostali , in da želi, da bi tadi mi njega v spominu ohranili, in kedar bi upali, da bi mogel on kteremu kaj pomagati, naj se le na njega obernemo, on bo vse storil, kar je v njegovi moči. Pis. •¦) G. Schonbrunn sam nam bo dajal knjige, ki jih društvo sv. Mohora izdaja še cclo od pretečenih let. Pis. Iz Ljubljane. Ortbor učiteljskega društva za Krailjsko je 6. t. m. imel svojo IV. sejo, h kteri so prišli ti-le gg. odborniki in udje: A. Praprolnik, pervosednik, Matej Močnik, zapisnikar, Iv. Tonišič, pervosedn. nam., L. Belar, Fr. Gcrkman, Fr. Govekar, Fr. Raktelj, polem č. gg. Janez Kozmaii, in Fr. Lesjak. in iz okolice gg.: M. Bernik, Jan. Boršlnik, Ant. Bezeg, Fr. Duhnar, Fr. Gross, Fr. Lunder, V. Lovstik in Juri Uranič. Na dnevnem rcdu je naj pred dopis slavnega dež. odbora do uč. drušlva, v ktercm se vpraša, zastran spremembe solskega lcla in počitnic. Zbor enoglasne sklene, da naj se šolsko leto razdeluje tako, kakor sedaj, in počitnicc naj bodo po starodavni navadi v poletensko-jesenskih mesecih, ker je tako naj bolj primeino okoliščinam v naši dcželi. Konec jeseni krnet ložeje pošilja evoje otroke v šolo, kakor spomladi — in ker skušnja učf, da so na Kranjskern po zimi šole bolj polne, kakor spomladi iu polelu, ko se začenja paša in delo na polju. Po zimi se otroci veliko več nauče, kakor polefu, ko vtrujeni in Rpehani prihajajo v solo. Res je, da v nekterih krajih olroci daleč hodijo v šolo, in da jih po zimi zaderžuje slabo vreine iu inra/., toda to ne traja nikoli dolgo, in tudi je več kopnih zim, kakor pa hudih (kakor je bila letošnja). Tndi je za kmečke otroke bolje, da po zimi v šolo bodijo, po letu pa doma pomagajo delati, kakor pa, da bi po ziini v nezdiavem zraku za pcčjo se vuljali, po letu pa v šoli drctnali. Otroci (udi spomladi bolj bolebajo, kakor drugekrati, tedaj bi ne bilo prav, ako bi se Holsko leto zaeenjalo (akrat, ko je za otroke nevgodni čas. Toda ne le učencem, tudi učiteljem je stara navada bolj vgodna, posebno pa še scdaj, ko su po novi vojaBki poslavi tudi mladi učitelji jcinljo k vojakom, kteri iraajo ravno jeseni svoje vajc i. t. d. Nalančneje spremembe o šolskih počitnicah pa boilo, se ve da, po svojih okoliAčinah odločevale posameijiie srenje v krajiiem in okrajuem šolskein svelovalstvu. Potem se je poinenkovalo o načertu za nova pravila društva v pomočvdovam in sirotam ljudskih učitcljcv na Kranjskem. Sklenilo ae jc, da naj udje, ki »o bili že v zadnji odborovi seji za (o izvoljeni, (a svoj uačcrt priobčijo v ^Tov.", da ga še udje vdovskega društva pred občnini zboroin (20. t. m.^ pretchtajo in potem v zboru lož.cje o tem svoje raisli nazrianjajo. Ta načert za Hpieinen druvšlvenih pravil je pa pn večein (aki-le: 1. DriiHtvena nainera: Plačujc naj se pokojnina (^penzija) o b n e iii ogl i m učitcljcm, njihovim vdnvam in sirolain. 2. Neoženjeni udje plačajo 10 gold. vslopnine in 3 gold. lutniue. ()/.enjeni plačajo loliko gold. vstopnine, knlikor let so stari in potem na leto 5 gold. brez razločka. 3. Vsak obuemogli učitelj dobiva ua lcto 80 gold., in ravno loliko tudi vdova. Otroci pa dobivajo vsi do spolnjenega 18. le(a po 20 gold. na leto. To podpuro pa učitelj za se dobiva le takrat, če je bil že 10 Iet, njegova vdova in otroci pa, če je bil le 3 leta ud tega dništva. 4. Noben ud ne plačuje (če pozneje pristopi) za pretekla leta (§. 13. star. prav.). 5. Sedanje drušlveno premoženjc naj bode zaloga, ki se ue smc načeli. 6. Društvo naj se gospodaii samo. Iz med udov naj ae voli: pervosednik, njegov iiaiiiCHtnik, zapisnikar, blagajnik in potem še 6 odbornikov. — Za deželni šolaki svetjepo poterjeni novi šolski postavi o Holskem nadzorslvu za Kranjsko preč. škofijstvo nasvelovalo g. kan. dr. Jan. Kr. Pogačarja in g. kan. Jurja Zavašnika; deželni odbor pa je imenoval gg. dr. Jan. Bleivveisa in dr. Et. H. Costa, in iz med učiteljev je nasvetoval ginin. profesorja g. Jan. Solarja in Ijud. uč. A. P r a p ro t n ik a. — Vlada je Malično knjigo ,,Nauk o telovadbi3 priporočila vsera šolom na Kranjskem, in je tudi 50 izlisov (e potrcbne knjigc nakupila in razdelila med ljudske učitelje. Ravno v ta naincn je kupila tudi ISO Matičinih zemljevidov in 180 iztisov Piaprotnikove ,,Slovnice za pervence" in tudi se drugih sloveuskih knjig in učilnib pomočkov, za kar ji bodo gotovo šole in učitelji zelo hvaležni. — G. dr. Razlag bode od 1. jun. t. 1. počenši (1. in 15. dan vsakega nieseca} na svetlo dajal pravoznanski časnik pod naslovom : ^Pravnik slovenski", kteri bode posebno služil sodnikoni, uinilnikoiii, županom in porotnikoni. Cena mu bode do konca lcta 2 gold. Naročila prcjcma g. izdatelj sam v Ljubljani. — 24. t. m. pride na Duriaju na svcdo pervi lis( novega šaljivega časopisa nPavIiha", kieicinu bode laslnik in vrednik g. Fr. Levstik. l/.hajal bode 8. in 24. dan vsakega ineseca, in bode veljal do konca avgus(a 1 gold., do konca decembra pa 2 gold. Naročnina se pošilja na Dunaj z naslovom : Fr. Levstik, Redakteur des slov. humoiistischen Blaltes ,,Pavliha"; Wien , III. Ungergasee 39. Iz celjske okolice. Zbor, ki je bil napovcdan za nčiteljnko društvo celjskega okraja na 19. t. m., bode oziroma na gosp. Jamšekov dopia v zadnjem ,,Tov." listu na pozneje odložen, kar se bode o svojetn čaHii naznanilo; gg. učitclji pa naj se ovi dan prav obilno vdeležijo pri govorih gosp. dr. Lindner-ja. Odbor.