Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Tret, Ulica Mnrtiri della Liberta (Ul. Commerciaic) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gonca, P zaa Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana >■ m>to\ 'ni
NOVI UST
Posamezna št. 4C Ur
NAkOCNi^A: četrtletna Jir 450 — polletna hi S50 — letna lir lfvu . tu uu> remstvo: letna naročnina lir 280P
O K I a i i po dogovoru vpsdizione irt ahh. postale I gr
ŠT. 524
TRST, ČETRTEK 19. NOVEMBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
SLOVENSKE GLASOVE
SLOVENSKI SKUPNOSTI
Tržaški Slovenci bodo v nedeljo ponovno poklicani k volilnim žaram, da 'Se poslužijo ene svojih najvažnejših demokratičnih pravic: volilne pravice. Volivci v občinah De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor in Milje bodo izbirali može, ki. bodo za dobo 5 let upravljali občine. Vsi volivci na Tržaškem, se pravi tudi tisti iz tržaške občine, pa bodo s svojim glasom izvolili ljudi, ki bodo sestavljali novi pokrajinski svet.
Ker so našemu listu pri srcu predvsem, splošne koristi slovenskega ljudstva v Italiji, smo ob vseh dosedanjih volitvah priporočali, naj slovenski volivci in volivke glasujejo samo za liste in kandidate, ki dajejo najtrdnejše jamstvo, d:a zagovarjajo in branijo zlasti tiste pravice in koristi, ki s° vsem Slovencem skupne. Tako priporočamo tudi danes.
Politični položaj se je, kar zadeva slovensko manjšino na Tržaškem, v zadnjih letih znatno izboljšal. Ustvarili so se namreč pogoji, ki so omogočili., da je že prišlo do več skupnih volilnih nastopov vseh slovenskih poetičnih skupin, za kar se je naš list vedno zavzemal. Tudi pri teh upravnih volitvah, ki so prav golovo zelo važne zlasti za okoliške slovenske občine, je prišlo do takšnega nastopa.
Slovenska skupnost se namreč udeležuje občinskih volitev v vseh štirih slovenskih občinah in je prisotna s svojimi kandidati v vseh 24 okrožjih, kjer se voli za obnovo pokrajinskega sveta. Vseh 82 občinskih in pokrajinskih kandidatov Slovenske skupnosti se nadalje predstavlja slovenskim volivcem z enotnim splošnim narodnoobrambnim, gospodarskim in socialnim programom, kar je »dokaz — kot beremo v proglasu na volivce — široke politične enotnosti ter skupnega slovenskega nadstrankarskega prizadevanja v boju za dosego ter zaščito slovenskih pravic ter koristi na Tržaškem«.
Vse dosedanje de’o Slovenske skupnosti j in njenih izvoljenih predstavnikov dokazuje, da je pot pravilna, da je treba na tej poti samo vztrajati in uspehi ne bodo izostajali.
Na deželnih volitvah v letošnjem maju ie Slovenska skupnost gotovo preživela naj-hujšo preizkušnjo. Izid volitev pa je potrdil, da je to preizkušnjo srečno prestala, tako da je mogla poslati svojega zastopnika v deželni svet. Vsak nepristranski in resnicoljuben človek pa mora priznati, da bi slovenska manjšina v Italiji bila morda usodno prizadeta, če bi ne imeli v tako važni ustanovi, kot je dežela, svetovalca Slo-
venske skupnosti. Samo njegova zasluga je namreč, če je važna institucija italijanske države pričela prvič resno obravnavati slovensko manjšinsko problematiko in je sprejela tudi določene stvarne ukrepe.
Dele in prizadevanja zastopništva Slo-1 venske skupnosti bi bila seveda mnogo bolj uspešna, če bi stranke, ki so sestavile in v rimskem parlamentu izglasovale te-j melj ni zakon dežele — to je njen posebni statut — poskrbele, da bi ta vseboval tudi natančna zakonska določila o pravicah slo-
hodno potrebno, da si izvolimo lastno politično predstavništvo, kajti samo s pomočjo takega predstavništva se naša manjšina more svobodno in, kar je najvažnejše, enakopravno vključiti v igro političnih sil v državi in s tem odločilno prispevati k pravičnemu reševanju slovenskih manjšinskih problemov.
Od dosedanjega vključevanja Slovencev v italijanske stranke in glasovanja za italijanske liste slovenska manjšina ne samo da ni imela nobene koristi, tQmveč ji je bi-
lil
h
0
>
Slo
č
<
0
r
H
m
venske manjšine, kot jih predvidevata na primer posebna statuta za Tridentinsko-Južni Tirol in za Dolino Aoste.
Prav je tudi, da ob tej priložnosti ponovno poudarimo, da stranke, ki imajo svoje zastopnike v rimskem parlamentu, niso poskrbele, da bi z zakonom zagotovile slovenski manjšini takšno zastopništvo v deželnem svetu, kot ustreza številu pripadnikov manjšine. Ker se to ni zgodilo, moramo ugotoviti, da so bile te stranke gluhe in slepe za vprašanja, ki so za slovensko manjšino v Italiji naravnost življenjske važnosti.
Iz vsega dosedanjega političnega dogajanja moremo zato spoznato tole resnico: za narodni obstoj Slovencev v Italiji je neob-
Io to ce'o v škodo, ker se ni s tem prispevalo k ureditvi odprtih vprašanj, ki so za naš obstoj bistveni.
Slovenski volivci in volivke naj pomislijo, kakšno močno silo bi na primer predstavljali v tržaški občini, če bi vsi enotno glasovali za slovensko listo! Italijanska večina bi morala vse drugače voditi računa s slovenskimi občani, kot ga vodi danes. Slovenski volivci naj ne poslušajo tistih, ki pravijo, da so takšni skupni nastopi nemogoči. Tako namreč govorijo italijanski voditelji, zlasti tistih strank, katere prejemajo glasove Slovencev, s čimer pa si utrjujejo samo svoje strankarske pozicije in
(Nadaljevanje na 3. strani)
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 22. novembra, ob: 8.30 Poslušli boste . Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Beli kit Mobv Dick«, povest Herma na Belvilla. Prevod in dramatizacija Dušan Perto* 3. del: »Skrivnost belega kita«. Igra RO, vodi Lojzka Lombar; 12 00 Slovenska nabožna pesem; 12Ji5 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odme vi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 15.00 Znani pevci: Connie Francis in Claudio ViIla; 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske Benečije: Goriški polifonski zbor, vodi Cecilia Se-ghizzi; 18.00 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz sloven ske folklore: Lelja Rehar: »Kikljcuo predala bom za sladko vince dala bom«; 21 00 Vabilo na ples,
♦ PONEDELJEK, 23. novembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.05 Iz slovenske folklore; 18.00 Znan stveni leksikon, 18.30 Naši mladi solisti 19.15 Plošče za vas: 6. quiz oddaja — pripravil Danilo Lovhečič: 20.40 Peter lljie Čajkovski: Pikova dama, opera v treh dejanjih in sedmih slikah. Orkester Beograjske Državne opere, vodi Krcšimir Baranovič.
♦ TOREK, 24, novembra, ob: -11.45 Jugoslovansk orkestri in pevci; 12.45 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu. 18.30 Sodobna Italijan ska glasba; 19/5 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.30 Slovenske novele 19. stoletja: Ivan Tavčar: »Ko-biljekar«; 22.00 Koncentisti naše dežele: Kitarist Bruno Tonazzi.
♦ SREDA, 25. novembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi;
12.15 Podobe iz narave; 13.30 Prijetna srečanja, izbor mctivov in izvajavcev; 18.000 Radijska univsr za: Branko Pegan: Galileo Galilei: »Galileo fizik«;
18.30 Slovenski skladatelji dvajsetega stoletja: »Skladatelj Anion Focster«, pripravil Dragotin Cvetko; T9.15 Higiena in zdravje, pripravil Rafko Dolhar; 2C 30 Simi'mični koncert orkestra »Ales sandro Scaniatt’.« iz Neaplja. Vodi Nino Bonavo lontj. V odmoru (približno ob 21.00): Iz pesniških gajev: »Ez.ra Pound« - pripravil Vinko Beličič.
♦ CET'( 1'EK. 28 novembra, ob: 11.45 Naš jukc-box•
12.15 V Trstu pred sto leti; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; pripravila Suz.v Rim; 18.00 Italijanščina po radiu; 19.15: Širimo obzorja: Tradicionalne de javnosti tržaškega gospodarstva: »Ladjedelnice«, napisal Maks Sah: 20.30 »Mesec«, radijska drama k io je napisal Silvio Ginvaninetti, prevedla Jadviga Komac Igra RO. vodi J že Peterlin.
♦ PETEK, 27. novembra, ob: H.45 Mali ansambli: 12.T5 Pomenek s pcsbtšavkami; 18.00 Bilo jo nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: »Brata«. Pripravil Jurij Slama; 18.30 Jugoslovanski solisti: Zagreb ški kvartet »Pro arte«; 19 15 Poglavja iz. zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič:	»Delo za pesniški almanah: .Kranjska čbelica’; 20.30 Gospo darstvo in delo. Urcdmk: Egidij Vršaj; 2-1.00 Koncert operne glasbe. Vodi Ferruccio Seagtia. Sodeluj jo: sopranistka Mergherita Bcnetti, mezzosopranistka Vittoria Gar dah', tenorist Ermanno Lo renzi in bas:st Paolo Wash’ngton. Igra simfonični orkester ItaFjanske Radiotelevizije iz Rima. Po koncertu (približno ob 21.45): Misli in nazori.
♦ SOBOTA. 28. novembra, ob: 13.45: Neapeljski motivi; 12.15 Pogled na svet; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. 15 30: »Rdeči mak«, dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Mirko Javornik. Igra RO režiral Slavko Reb c 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji 18.00 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora: »Kristusov trn«. 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jhkomin.
19.15 Družinski dr/c mi k. Urednik Ivan Theuerschuh
20.30 Teden v Daliji. 20 45 Zbor «Lipa» iz Bazovice, vodi Ubald Vrabec. 21.00 Vabilo na ples. 22.00 Veliki nji simfonični orkestri. Simfonični orkester Sovi tske zveze, vodi Kvrill Kondraschin. Solist: Leonid Kogan Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op 63.
Polom etatistično-birokratske teorije in prakse v Jugoslaviji
V Ljubljani je bil te dni VIII. plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na katerem so razpravljali o vlogi ir pojmovanju komunistov v sedanjih gospodarskih in družbenopolitičnih dogajanjih. O tem je imel zanimivo poročilo predsednik ideološke komisije CK Stane Kavčič.
Stane Kavčič je v svojem predavanju udaril po ostankih dosedanjega državnega birokratizma v Jugoslaviji in se odločno z~ vzel za novi sistem samoupravljanja. Izjavil je med drugim: »Gospodarski pojavi so bi'i drugačni od. naših predvidevanj, predvsem na tistem področju, se pravi v razširjeni reprodukciji, ki je še najbolj pod vplivom državne ob'asti in najmanj pod vplivom neposrednih proizvajalcev. Take administrativne, etatistične »prekoračitve investicij« so bile na vseh ravneh od uprav do podjetij, prek občin, okrajev do republike in federacije. Še najmanj jih je bilo v tistih delovnih organizacijah, kjer je najbolj razvito delavsko samouprav'janje. Naloga predstavniških organov od federacije do komun in delovnih organizacij je — in to je tudi že deloma napravljeno — da z ustreznimi ukrepi spravijo v sklad z intencijami družbenega razvoja tudi gibanja v razširjeni reprodukcij.«
Ob vsem tem je Stane Kavčič poudaril, da v Idejnem pogledu vsi ti dogodki na področju razširjene reprodukcije zelo jasno govorijo, da gre za popoln krah tiste etatistično — birokratske teorije in prakse, ki se je na tem področju še v precejšnji mer: vzdrža'a vse do danes. To je dokaz da na stari način ni mogoče več uspešno voditi razširjeno reprodukcijo. To kar se je dogodilo letos, je torej labodji spev dosedanjega sistema investiranja. To je idejna in politična zmaga samoupravljanja in afirmacija neposrednlih proizvajalcev, ne
TEDENSKI KOLEDAIifEK
22. novembra,
23. novembra,
24. novembra,
25. novembra,
26. novembra,
27. novembra,
28. novembra,
nedelja: Cecilija, CilKka ponedeljek: Klemen, Mile torek: Janez, Ivan sreda: Katarina, Katja četrtek: Konrad, Rado petek: Benard, Vaelrija sobota: Jakob, Radivoj
VOLITVE NA JUŽNEM TIROLSKEM
Upravne volitve na Južnem Tirolskem so prinesle marsikatero presenečenje, obenem so pa tudi pokaza’e, kako je usmerjeno javno mnenje, kar bo nekoliko uplivalo tudi na nedeljske volitve v ostalih pokrajinah.
V bocenski pokrajini je obdržala prvenstvo nemška južnotiro'ska ljudska stranka, ki si je pridobila še en mandat, v primeri z volitvami -leta 1960. Poslanskih sedežev ima 16. Ce prištejemo še disidentsko »Tirolsko domovinsko stranko« z enim izvoljenim poslancem, dr. Raffeinerjem imajo iužnotiro'ski Nemci 17 poslancev. Krščan-1 ska demkracija si je osvojila tri sedeže, vse ostale stranke pa po enega, to je osem poslancev. Liberalna stranka, ki ni imela doslej nobenega, si je priborila en mandat. Vo'ivni uspehi dokakujejo, kaj pomeni politična strnjenost južnotirolske nemške : manjšine.	I
V tridentinski pokrajini so zmagali kr-, ščanski demokrati s 16 mandati; socialisti imaio tri, socialni demokrati in trentinsko-lirolska ljudska stranka po dva; ostale' stranke, med temi tudi komunisti, pa le po enega.
1’daiatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: ^"pelbert Besednjak • Odeovomi urednik: Drago
I egiša • Tička tiskarna »Graiphis« — Trst, ulica
Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
samo v enostavni, ampak tudi v razširjeni jeni reprodukciji.«
Stane Kavčič je nato govoril o idejnih zaključkih, ki iz tega izhajajo ter o nekaterih slabostih in zmotah v idejnem delu komunistov.
Stane Kavčič je tudi polemiziral s tistimi komunisti, ki še zagovarjajo stara etatistič-n odj i rok ra t sk a p o jmova n j a.
Na plenumu so tudi sklenili, da bo v marcu prihodnjega leta v Ljubljani peti kongres Zveze komunistov Slovenije, na katerem bodo skušali razčistiti nekatera aktualna vprašanja.
Slovenski škofje na koncilu
Po »Družini«, verskem listu slovenskih katoličanov, ki izhaja v Ljubljani v 65.000 izvodili, povzemamo :
Dne 26. okt. so se slovenski škofje v koncil-•H dvorani drugič oglas!li. Tokrat v osebi ljub-Hanskepa nadškofa dr. J. Pogačnika. Tudi na ta zavor so b'li koncilsk' očetje zelo pozorni in svetovna javnost ga je močno opazila. Seveda pa ne smemo misliti, da je prispevek slovenskih škofov h lnncilsk:m debatam omejen le na ta dva dose-■tema nastopa. Vedeti moramo, da mora vsak škof osnutke pošteno študirati in pismeno dajatt opombe. Pozitivno smo zvedeli tudi to, da je ie •ca prejšnjem zasedanin mariborski škof imel pri' •'avljen za ekumenizem zelo važen govor. V njcut •'« namreč predlagal, naj bi katoVSka Cerkev pravoslavnim vrnila tiste relikvije svetnikov, ki s° -aradi turške ali kake druge nevarnosti, pa tud[ -aradi nasprotij, ki so povzročala in poglabljala 'srečni razkol, prišle v arznih dobah na Zahod. Vemo, da je sv. oče Pavel prav v zelo važni toekl
vrnitev glave sv. Andreja! — to dejansko sto-" I. Pa tudi dr. Jule Pogačnik, tedaj samo še na’ lovni škof, je imel pripravljen govpr ie za d rti--o konedsko obdobje. Pa je časa za oba govora vnanikalo. Razen tega pa moramo upoštevati, da so slovenski škofje povezani z drugimi jugoslovanskimi škofi v šk-fovsko konferenco, in tern konferencam je s tem koncilom dan spet večl< poudarek. Jugoslovanske škofe pa je bilo v koncilski dvorani slišati razmeroma kar velikokrat-Zlasti so bili opaženi nastopi predsednika jugoslovanskih konferenc zagrebškega nadškofa dr. t'f’ Scperja in pa skopljanskega škofa dr. iim. čeka-de. Glede daljnosežne uporabe narodnega jezika v liturgiji je npr. prav jugoslovanki zgled mnogokrat precei odtehtal.
Navedimo vsebino koncilskega govora ljubljanskega nadškofa kar no govoru, ki ga je imel P° vatikanskem radiu 31 okt.
V tem rad iskem govoru nadškof svojim rop*' kom v slov. domovini najprej izraža sočutje zaradi nesrečnih povodni, in sicer v imenu vseh sl°-venskih škofov, ter poziva, naj verniki, kolikor ^ morejo, lajšajo ponesrečencem gorje. Potem nadškof povzema vsebino 13 osnutka o »Cerkvi v današnjem svetu« ter preide na njegovo 4. poglaVl6 in pravi:
»O tem poglavju se prav zdaj živahno rtu-nraviia na koncilu. Toda o tem poglavju bost slišali prihodnjič. Uvod v 13. osnutek govori tem. kako Cerkev preiskuje znamenja časa. o katera znamenja govore o Božji prisotnosti v tu druga o Božji »odsotnosti». Znamenja časa & Božii glas, ki govori človeku na tem svetu. V zi s temi znamenji današnjega časa so v koncils dvorani padle ostre besede o ... ateizmu. Slove ski škofje na so tu ponovili načelo pokojneg Janeza XXIII., da naloge koncMa niso sodbe 1 obsodbe, temveč dušnopastirska obnova CerkV 1 Cerkev mora konkretni današnji svet reševa ■ Brezverni žive tudi v zahodnih deželah ... Potre no ie — smo poudarili — da se uveljavi sociala nauk Cerkve, zakaj le pravočasne socialne ref0 me morejo preprečiti nadaljnje revolucije. 'r tako smo povedali, da se je treba povsod d’% nauka Janeza XXIII. o narodnih manjšinah. vičnost zahteva, da manjšinam pustimo nem0 ^ jezikovni in kulturni razvoj in le s svojskimi V.',L’0 notami se mora manjšina vključili v harmomc sožitje z narodom, med katerim živi.«
„NONA” NA
»Katoliški g.as« ni bil nikdar prav trdno na nogah v političnih zadevah. Temu je verjetno vzrok med, drugim to, da ni političen, ampak ve.ski list, za kar se ob vsaki priložnosti sam proglaša, in da se zato počuti na po.itičniih tleh prmližno tako, kakor bi se počutila kaka »nona« na drsalkah na umetnem drsališču. Za njene padci. pa vendar.e ni kriv ied„ ampak ona sama, ki se je podala na njega.
Na tak ied se je podai »Katoliški glas« s tem, da se je obregnil ob ideale odporniškega gibanja. Uredniki in dopisniki »Katoliškega glasa« lahko imajo o njiih kakršnokoli mnenje hočejo, toda obdržati bi ga rnora.i zase. Udarjati v listu po idealih odporniškega gibanja 'in jih označevati za lažne pomeni hudo žalitev milijonov evropskih ljudi, ki so vstali v odporu proti nacističnemu zverinstvu in povezali svoje sile, neglede na svoj svetovni nazor, v skupnem boju, ki je dobil naziv Rezistenca. V tem boju so bili po vsej Evropi, od Norveške preko Nemčije, Poljske, Holandije, Francije do Italije, Jugoslavije in Grčije povezani katoličani, protestanti, pravoslavni, je-hovjoi,, komunisti, socialisti, socialni demokrati, liberalci in še mnoge druge svetovnonazorske in politične skupine. To odporniško gibanje ni nikjer predstavljalo ene same stranke in tudi ne na Slovenskem, kjer je imelo od vsega začetka značaj koa-licije in ga je dejansko obdržalo do konca, saj je v odporniških bojnih skupinah sodelovalo naše ljudstvo množično in to ljudstvo gotovo tedaj po večini ni bilo komunistično. To je dokazoval tudi križ na spomeniku pri Sv. Križu pri Trstu. Bojevalo se je za osvoboditev svoje domovine in v trdnem upanju, da bo prišlo hkrati s svobodo zanj tudi lepše in pravičnejše življenje ter gospodarski napredek. Ti ideali niso bili lažni, ampak realni in so odgovarjali dejanskemu teženju in razpoloženju naših ljudi na Primorskem in vsega slovenskega naroda.
V Italiji in še marsikje drugje v Evropi So ideali. Rezistence še danes visoko v časti. Italija ima tudi poseben državni praznik na čast odporniškega gibanja. Proslav se udeležujejo državni poglavar in najvišji predstavniki vlade, parlamenta in tudi Krščanske demokracije, ki je (skupaj s komunisti in drugimi gibanji) sodelovala v odporniškem gibanju, v enotnih osvobodilni) odborih. Žaliti odporniško gibanje in njegove ideale pomeni danes ne le zaslepljeno vztrajanje pri zgrešeni medvojni politiki (ali so se morda SS-ovci borili za prave ideale ali njihovi zavezniki?), ampak tudi žalitev načel i,n idealov italijanske u-
SLOVENSKE GLASOVE SLOVENSKI SKUPNOSTI
(Nadaljevanje s I. strani) ne branijo ter ščitijo splošnih pravic in koristi slovenske manjšine. To velja tudi *a KPI in PSI.
Slovenski volivci in volivke imajo pri teh volitvah edinstveno priložnost, da z glaso-vanjem za liste Slovenske skupnosti izrazijo svojo odločno voljo po enotnosti, kar le najtrdnejše jamstvo, da se bodo slovenske občine ohranile v domačih rokah in tla bo v pokrajinskem svetu prisotno pristno in svobodno slovensko zastopništvo.
DRAGO LEGIŠA
DRSALKAH
stave in države, prav istih, katerim se imamo Slovenci tukaj zahvaliti za tiste pravice, ki jih uživamo, če bi odločali tisti (fašisti), ki so med vojno sodelovali z Nemci in ki danes v Italiji obrekujejo ideale Rezistence in ščuvajo k novim nasiljem, bi mi danes ich pravic gotovo ne imeli in verjetno bi tudi »Katoliškega glasa« ne bilo.
Zato je nespametno pisanje »Katoliškega glasa« tem težje razumljivo in vredno obsodbe ter žaljivo za vse tiste množice slovenskih katoličanov, ki so sodelovale v osvobodilnem boju proti nacizmu in fašizmu, za osvoboditev svoje slovenske domovine.
f- j-
 •-
JESENSKI IZLET
Mladi prosvetni delavci s Tržaške bodo šli v nedeljo, 29. novembra na celodnevni jesenski izlet. Prvotno so izbrali Vittorio Veneta, ker pa zaradi tehničnih ovir ni tja mogoče, je bil izbran Čedad, in Stara gora ter okolica. Tam je dosti kostanja. Med našo pesmijo in razgovori ter ob pečenem kostanju bodo potekali razgovori. Mladina iz naših vasi in iz mesta naj se prijavi čim prej pri odbornikih farne prosvete, ali v ulici Donizetti. Skozi vasi, iz katerih bo več udeležencev, bo vozil avtobus.
Nasvidenje v nedeljo 29. novembra!
Sam prc
Prejšnjo nedeljo je minilo 25 let, odkar je en sam človek skušal zaobrniti kolo zgodovine v Nemčiji in Evropi. Če bi se mu bilo posrečilo izpeljati njegov načrt, da bi ubil Hit erja, bi bil morda res milijonom ljudi prihranil trpljenje in tudi življenje. Dogodek je v svetu še malo znan.
Bi'o je 8. novembra 1939. V sloviti mestni pivovarniški kleti v Miinchenu je Adolf Hitler zbral kakor vsako leto za ta dan okrog sebe na stotine svojih privržencev in nacističnih voditeljev na strankino pro-s’avo. Glavno besedo je imel seveda nacistični diktator sam, ki je celo uro tulil, kako bo rešil svet judovstva in »plutokracije« in povzdignil čisto nemško raso nad, vse druge. Njegovo tuljenje pa je bilo tistikrat nekaj krajše kot Običajno. Proti pričakovanju je nekam zgodaj zapustil dvorano.
Ostali so pri vrčih piva še dalje napivali »Fuhrerju« in nacizmu. Natančno osemnajst minut po diktatorjevem odhodu pa je pretresla vso dvorano močna detonacija. Mogočni stebri blizu govorniškega odra so se prc'omili kot žveplenke in strop se je vdrl na smrtno preplašene rjavosrajčnike. Precej jih je obležalo pod ruševinami; od teh je bilo sedem mrtvih, ostali pa vsi hudo ranjeni. Tisti pa, proti kateremu je bil atentat naperjen, Adolf Hitler, se je že vozil v dvornem vlaku proti Berlinu, šele v Augsburgu je zvedel, kaj se je zgodilo v muchenski restavraciji.
S penami na ustih je blazni diktator spravil v pogon vso svojo tajno policijo. Gob-bels je zapisal v svojem »Volkischer Beo-bachterju«, da je atentat zločinsko delo angleške »Secret Service«. Tuji dopisniki so namigovali, da je uprizoril atentat Hitler sam s svojim »Gestapom«. Po Stalinom vem vzg'edu da se je hotel iznebiti nekaterih svojih neljubnih sodelavcev, To dom-
Berzanti sprejel
v
dr. J. Skerka
Predsednik deželne vlade dr. Berzanti je včeraj sprejel deže'nega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Jožeta Škerka, ki mu je predočil nekaj perečih vprašanj, ki se tičejo slovenske manjšine. Dr. škerk je deželnemu predsedniku najprej izrekel zaskrbljenost slovenske javnosti zaradi skrčenja programov s'ovenske radijske postaje v Trstu. Nato ga je seznanil z vprašanjem ju-sarskih zemljišč, zlasti na področju nabre-žinske občine. Predstavnik Slovenske skupnosti je zahteval naj bi deželna vlada posredovala, da bi komisar za likvidacijo ju-sarskih pravic prekinil svoj postopek, dokler ne bo dežela izdala ustreznih zakonov. Zatem je dr. škerk obravnaval vprašanja o ustanovitvi stolice za slovenski jezik in književnost na tržaški univerzi in o namestitvi slovenskih uslužbencev v deželni upravi. Zastopnik Slovenske skupnosti se je tudi zavzel, da bi dežela izdajala poleg uradnega vestnika v slovenščini tudi informativni bilten o svojem delovanju, kakor ga že izdaja v italijanščini. Dr. Berzanti je pokazal veliko zanimanje za vprašanja ter obljubil, da jih bo z razumevanjem proučil skupno s pristojnimi odborniki. Zagotovil je, da bo informativni vestnik izhajal vsaj dvakrat na teden tudi v slovenščini.
ti tiranu
nevo so pozneje potrjevali tudi nekateri povojni nemški zgodovinarji.
Resnica pa je bila drugačna. Ob isti uri, tc je ob devetih zvečer, ko je Hitler zapustil dvorano, so prijeli na švicarski meji pri Konstazi nekega sumljivega človeka brez osebnih dokumentov. V žepih so mu našli nekaj razstrelilnih patron in razgledr nic iz muchenske pivovarne. Petindvajsetletni mladenič je izpovedal švicarskim stražnikom, da se piše Georg Elser, da je po poklicu mizarski pomočnik, doma pa da je z Bavarskega, švicarski stražniki so ga vrnili nemški policiji.
Gestapo je kmalu odkril, da je to atentator, in je na vse načine mučil šibkega atentatorja, da bi izdal sokrivce. Elser pa je kljub najhujšim mukam venomer trdil, da je atentat izključno njegovo delo, ker smrtno sov rži Hitlerja. Natančno je tudi izpovedal, kako je atentat pripravi'. Že dva dni pred hitlerjansko slavnostjo je zahajal v pivsko dvorano. Sprijaznil se je z natakarico, dva ve’ika psa čuvaja si je pa pridobil s hrenovkami. Na predvečer Hitlerjevega govo a se mu je posrečilo ostati v pivnici tudi po policijski uri. Natakarico je preprosil, da mu pusti prenočiti v poselski sobi, psa pa tudi nista več renčala. Ponoči se je Elser spravil na delo. V debeli podporni steber je zvrtal luknjo in postavil vanjo peklenski stroj, naravnan na 21. uro 20 minut. Steber je zopet pokril z bršljanom in kljukasto zastavo, da ni bilo ničesar opaziti.
Uro je torej naravnal za dvajset minut prepozno. Ta pomota je rešila Hitlerja in preprečilo, da bi zaustavila klanje druge svetovne vojne. Elserja so zaprli v taborišče Dachau, kjer so ga ubili in sežgali v krematoriju nekaj tednov pred zlomom Hiferjevega Reicha. Do njegove smrti je Gestapo upal, da bo izdal še kaka imena.
žf
Slovenci, glasujmo enotno!
NAŠI KANDIDATI ZA POKRAJINO
okrožje
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Devin-Nabre
Legiša Drago, časnikar;
Terčon Josip, trgovec;
Flajban Mihael, trgovec; Kokorovec Gianni, delavec; Starc dr. Milan, zdravnik; Valenčič Livio, rad. napoved.; Bandelj Sergij, uradnik;
Starc dr. Milan, zdravnik; Tomažič Stanislav, trgovec Flajban Mihael, trgovec;
Mljač Franc, uradnik;
Logar dr. Aljoša, pravnik; Štoka Ljubo, uradnik;
Simčič dr. Teofil, časnikar,-Tul dr. Alojz, profesor;
Simčič dr. Teofil, časnikar; Černe Dušan, časnikar;
Dolhar dr. Rafko, zdravnik; Rudolf Saša, uradnik;
Štoka Drago, uradnik;
Sosič dr. Milan, inženir,-ina : Legiša Drago,-Milje: Lovrečič Danilo;
Dolina : Legiša Drago.
KANDIDATI V DEVINU-NABREZINI
1. Terčon Josip, trgovec, Nabrežina
2. Briščak Mirko, delavec, Praprot
3. Ferfolja Lidija, visokošolka, Medja vas
4. Floridan dr. Egon, pravnik, Nabrežina
5. Gruden Stanko, delavec, Mavhinje
6. Jež dr. Janko, profesor, Sesljan
7. Kosmina Stanko, trgovec, Nabrežina
8. Kralj Ivo, delavec, Slivno
9. Kuk Bruno, delavec, Praprot
10. Legiša Alojz, delavec, Štivan
11. Legiša-Terčelj dr. Marta, prof., Vižovlja
12. Legiša Drago, časnikar, Devin
13. Logar dr. Aljoša, pravnik, Sesljan
14. Pipan Robert, delavec, Mavhinje
15. Škerk dr. Josip, pravnik, Trnovca
16. Šušteršič Srečko, učitelj, Prečnik
17. Terčon Antek, trgovec, Sesljan
18. Terčon Just, kmet, Slivno
19. Venier Josip, obrtnik, Nabrežina
20. Zavadlav Leopold, upokojenec, Šempolaj
KANDIDATI V DOLINI
1. Tul dr. Alojz, Mačkovlje
2. Kosmač Niko, Zabrežec
3. Žerjal Friderik, Boljunec
4. Lovrečič Danilo, Domjo
5. Zahar Mario, Zabrežec
6. Kocjančič Valentin, Dolina
8. Križmančič Albin, Krogle
9. Jercog Valentin, Dolina
9.	rJercog Valentin, Dolina
10. Zahar Roman, Zabrežec
11. Ota Ivan, Krogle
12. Sedmak Ivan, Boršt
13. Jurjevič Zorko, Dolina
14. Zahar Bruno, Boršt
15. Bernhard Edi, Zabrežec
16. Štrajn Josip, Dolina
17. Lovriha Josip, Dolina
18. Šturman Kazimir, Prebeneg
19. Smotlak Ernest, Mačkovlje
20. Ražem Milan, Gročana
KANDIDATI NA REPENTABRU
1. Guštin Mihael, Col
2. Doljak Josip, Veliki Repen
3. Guštin Karlo, Col
4. Guštin Edvard, Col
5. Guštin Emil, Veliki Repen
6. Guštin Ludvik, Col
7. Hrovatič Milan, Veliki Repen
8. Milič Alojz, Veliki Repen
9. Škabar Karlo, Veliki Repen
10. Škabar Karlo, Veliki Repen
11. Škabar Roman, Veliki Repen
12. Zlobec Avguštin, Fernetiči
Kako pravilno voliš
1. Ko greš volit, vzemi s seboj VOLILNO POTRDILO in OSEBNO IZKAZNICO ali kakšno drugo listino s fotografijo (pokojninsko knjižico, potni list, šofersko izkaznico). Osebna izkaznica je veljavna, tudi če je zapadla. Če nimaš dokumenta, lahko glasuješ, ako te pozna kakšen skrutinator.
2. Na volišču ti izroči predsednik glasovnico in svinčnik.
3. Nato greš v kabino, kjer poiščeš ZNAK SLOVENSKE SKUPNOSTI, to je LIPOVO VEJICO Z NAPISOM UNIONE SLOVENA — SLOVENSKA SKUPNOST. Ta znak prekrižaš, kot kaže spodnja slika.
4. Nato zgrni glasovnico, se vrni iz kab ne in jo oddaj predsedniku. Pazi, da glasovnice ne zamažeš, ker je sicer neveljavni. Ako dobiš zamazano glasovn'co, jo sam zamsž=š ali se kaj zmotiš, jo vrni predsedniku in zahtevaj drugo.
ZAVEDEN SLOVENEC GLASUJE
za
SLOVENSKO SKUPNOST!
VOLI TAKO!
KANDIDATI V ZGONIKU
1. Rebula Ladi, uradnik, Mali Repen
2. Žigon Miro, kmet, Zgonik
3. Grilanc Peter, knjigovodja, Salež
4. Milič Viktor, gostilničar, Briščiki
5. Černjava Alojz, delavec, Gabrovec
6. Vodopivec Just, kmet, Koludrovica
7. Štolfa Karlo, kmet, Salež
8. Doljak Riko, kmet, Salež
9. Milič Dušan, kmet, Zagradec
10. Gruden Zdravko, delavec, Zgonik
11. Štrekelj Dominik, upokojenec, Gabrovec
12. Milič Josip, kmet, Mali Repen
t? 10 A,
\S
ZAVEDNIM SLOVENCEM IN SLOVENKAM!
Svet Slovenske skupnosti se obrača na vse zavedne Slovence in Slovenke s prošnjo, da bi po svojih močeh prispevali v sklad za sedanje pokrajinske in občinske volitve. Denarne prispevke lahko vsakdo pošlje po poštni položnici na tekoči račun: Trst — Skupna slovenska lista — št. 11/1894 ali pa ga osebno izroči v uradu Slovenske skupnosti v Trstu, ulica Machiavelli 22/11., vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Ta je naš znak!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V SOBOTO, 21. l. m., OB 20.30 IN
V NEDELJO, 22. l. m., OB 16. URI
V LJUDSKEM DOMU V SV. KRIŽU
Angelo Beolco - Ruzanle LA MOSCHETA
AIJ KOMEDIJA O FINEM GOVORJENJU Gostuje STANE SEVER, prvak ljubljanske Drame.
Štandrež:
ŠE EN UDAREC
Z oglasni člen 165, 'ki grozi razlastiti najbolj rodovitne parcele štandreške zem’je, je že dovolj razburil vse naše kmetova ver in tudi našo javnost. Pa to še ni dovolj. Prihaja še ena nevarnost, in sicer glede zem’jišč pri letališču, katera imajo naši kmetje v zakupu že dolgo let. Občina je namreč opozorila prizadete, da se prihodnje leto ne bo več obnovila najemninska pogodba omenjenih zemljišč, ker morajo ostati na razpolago za morebitne gradnje industrijskih podjetij.
Pokrajinska zveza neposrednih obdelo-vavcev in še posebej štandreška, sta protestirali proti tej nameri na goriški občini. Županstvo seveda ni umaknilo svoje namere, ampak je le pojasnilo, da je najemnike že sedaj opozorila, d,a bodo pogodbe preneha'e v novembru 1965, da se bodo posestniki znali ravnati. Če pa bodo po tistem datumu zemljišča še prosta, jih bodo mogli obdelovalci zopet vzeti v najem. Tako pojasnilo je seveda malo več kot nič. Nad 30 posestnikov je v nevarnosti, da ne bo več moglo obdelovati dosedanjih njiv pri letališču.
Včeraj dopoldne so se naši kmečki ob-de'ovavci udeležili, skupaj z onimi iz Loč-nika in Podturna, protestne povorke zaradi nameravane razlastitve rodovitnih zem- j Ijišč v dotičnih krajih. Dolga povorka traktorjev je ropotala po ulici Vittorio Veneto mimo kapucinov po Korzu in ulici Oberdan Precl prefekturo. Zastopnike neposrednih °bde'ovalcev je sprejel prefekt, nato še žu-Pan in pokrajinski predsednik. Vsem so izročili odločen protest proti okrnitvi kmečkega gospodarstva v goriški okolici.
PEVSKE TEKME V GORICI
|
Kakor lansko leto ob Andrejevem sejmu, take bo tudi letos pevsko d.ruštvo »Seghiz-zi« organiziralo tekmovanje pevskih zborov v veliki te’ovadni dvorani v Gorici. Zbori bodo nastopali v soboto, 28 in v nedeljo, 29. novembra. Udeleženih bo d.eset zborov iz Italije, štirje iz Avstrije in dva iz Jugo-s’avijc.
S'ovenski pevski zbori iz Italije so: mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga bo vodil prof. Ivan Bolčina, moški zbor »Prosek-Kontovel« z diregentom Ignacijem Oto in zbor »Jacopus Gallus« iz Trsta pod taktirko skladatelja Ubalda Vrabca. Slovenska zbora iz Avstrije sta »Obirsko pevsko društvo« s Koroške in »Jacopus Gal-'us - Petelin«, katera vodi dr. Franc Cigan. Iz Jugoslavije pa bosta prišla moški zbor »Lipa« iz Ajdovščine in »Komorni moški zbor« iz Ce'ja. Po večini so ti že stari znanci iz lanskega leta, ki so se prav dobro odrezali in upamo, da se bodo letos v plemeniti tekmi še bolj.
—0—
V nedeljo popoldne bo ob 16.30 v Katoliškem domu običajna »Cecilijanka«. Nastopilo bo več pevskih in cerkvenih zborov v proslavo zavetnice cerkvenega petja sv. Cecilije.
KULTURNI STIKI NA MEJI
Prejšnjo nedeljo je bila odprta v Novi Gorici slikarska razstava umetnika Vladimirja Makuca. Predsednik kulturno-jpro-svetnih organizacij Joško Humar je pozdravil številne goste in občinstvo, ki so si Ggledovali z velikim zanimanjem razstav-1 Ijena umetniška dela.
i
i
Vladimir Makuc je diplomiral na Umetnostni akademiji v Ljubljani. Posvetil se je predvsem jed.kancam. Študije je nada 'jeval v Parizu. Sloves si je pa pridobil na umetniških razstavah izven domovine, v Luganu in v Aleksandriji.
Pri tej kulturni prireditvi je bil najvažnejši poudarek na obisku upravnih in kulturnih predstavnikov iz obeh Goric. Odprtja so se namreč udeležili goriški pokrajinski predsednik Chientarolli, župan Gal-larotti, odbornik De Simone, zastopniki tiska in radiotelevizije. Goriški župan in novogoriški župan dr. štrukelj sta pri zakuski poudarjala pomebnosl in razvoj kulturnih stikov med obema mestoma. Domenili so se tudi, da se bodo v najkrajšem času sesta’i predstavniki obeh občin k proučevanju medsebojnih ku1 turni h odnosov.
ZANIMIVO PREDAVANJE
V sredo je imel p-edavanje v k'ubu »Simon Gregorčič« pisatelj Alojz Rebula iz Trsta. Govoril je o pesniku Simonu Gregorčiču. Predavanje so poživljale recitacije igra'ca Staneta Saverja iz Ljubljane in pesmi moškega zbora s Poljan.
Prihodnjo sredo bo pa govoril zgodovinar Marušič iz Nove Gorice o goriškem politiku Andreju Gabrščku. Obenem bo v i-tih klubskih prostorih odprta razstava slovenskega tiska v Gorici iz predvojne dobe.
UMETNIŠKI VEČER
V soboto zvečer smo imeH priložnost pos-lušati v dvo ani k'uba »S. Gregorčič« res len glasbeni večer Nastopili so gojenci Glasbene šole iz Šempetra v orkestralni zasedbi pod vodstvom temperamentnega dirigenta Marijana Koniča. Orkester, sestavljen iz samih mlad.ih moči, šteje 24 članov. Svojo zlitost je zlasti pokazal pri zadnji točki iz Verdijeve opere »Nabucco«, katero je moral ponavljati.
Nastopilo je tudi 19 harmonikarjev, ki so poslušavcem dokaza’i, da tudi harmoni-; karski zbor mogočno odmeva, čudili smo se tudi osmim solistom in solistinjam, dvema iz Trsta, ki so se na klavirju, loku ir1 klarinetu predstaviM tako dovršeno, da bi jih mogli poslušati tudi v večji dvorani. Prirediteljem in izvajalcem moramo čestita! Obžalovati pa je t"eba, da se tak umetniški večer ni vršil vsaj v večji sosednji dvorani a i celo kje drugje.
UMETNIŠKA RAZSTAVA
Prejšnji teden se je zopet predstavil go-i 'ški javnosti domači umetnik Demetrij Cej. Svoja dela je razstavil v prostorih »K uba Simon Gregorčič« na Verdijevem Korzu 13. Slikarska razstava bo odprta od, 11. do 18. novembra.
Demetrij Cej se je udeležil že mnogih razstav doma, po gornji Italiji in tudi v sosednih državah, v Gradcu, Beljaku, Celju, Kopni, Novi Gorici in drugod. Po sodbah umetnostnih ocenjevavcev je Cej zasidran v ekspresionizmu in v abstraktnem občutju, vendar pa občutimo po to umetniško tančico skrito realnost. Njegov napredek je pokazala nova razstava umetniških de'.
P.upa:
ZNAKI KRIZE
O odpustih delavcev iz tovarn slišimo po vsej naši okolici. Bojimo se pa, da bo do
nečesa podobnega prišlo tudi pri nas. Kar-tonažna tovarna, ki pravzaprav izdeluje kovčke in škatle iz stisnjene lepenke, ne obratuje več s tako polno paro kot nekoč. To se pozna zlasti po smrti dosedanjega lastnika, ki se je poleti ponesrečil. Obrat vodi dalje njegova družina. Zdaj se pa sliši, da nameravajo novi lastniki tovarno prodati. Pcprej pa da bodo odpustili še precej delavcev. To bo spet udarec za našo vas in okolico, ker je vendarle tudi nekaj naših ljudi imelo kruh in zaslužek v tovarni.
Pevma:
SMRT UGLEDNE ŽENE
V ponedeljek popo'dne so se naši zvonovi spet žalostno oglašali. Pokopavali smo 77-letno gospo Kati Brezigar, vdovo Muro vec. Že dolgo let so jo okoličani poznali kot lastnico gostilne »pri Kati« v začetka vasi, kjer so se domačini in meščani radi zbirali pri balincanju. Zadnja leta je prenesla svojo obrtnico v popravljeno poslopje pri pevmskem mostu, kjer je tudi bila v starih časih priljubljena krčma.
Rajna Kati zapušča dva sinova in hčer Cvetko, ki vodi novo gostilno. Družini izražajo sosedje in znanci svoje sožalje.
PODGORA
Večkrat se je že, tudi od drugih strani, poudarjalo, da se občina premalo briga za naše ceste. Vaščani ugotavljajo, da je z i glavno cesto še nekaj skrbi in je še razmeroma v dobrem stanju, stranske so pa kar zapuščene. Posebno spodnji konec tam za šolo je zares žalosten. Ceste niso samo razdrapane, marveč tudi polne nesnage in ropotije. Za tak industrijski kraj, kot je naš, bi se pač spodobilo, da bi imel nekoliko drugačno lice.
Morda pa je tudi zunanja zanemarjenost kraja v kaki zvezi s pojemanjem dela v naših tovarnah. Začasno so odpusti iz službe sicer ustavljeni, toda govori se, da bodo po Novem letu prišli še drugi na vrsto, ker je še vedno nakopičenega dosti n e razprodanega b'aga v skladiščih. Pri morebitnih novih odslovitvah upamo, da bodo tako sindikati, kakor vodstvo tovarne zares pravično upoštevali tudi dejansko gospodarsko stanje delavstva. Kakor smo že pisali, sc je marsikomu dobro stoječemu posrečilo prinesti izkazilo, da nič ne poseduje in je tako osta' v službi; reveži pa na cest'.
 o—
CECILIJANKA
V nedeljo bo ob 16.30, kakor vsako leto, rev.ta pevskih zborov v Katoliškem domu, že več let znana pod imenom »Cecilijanka«, v čast zavetnici cerkvenega petja sveti Ceciliji. Nastopilo bo devet pevskih zborov, med temi tudi dva mladinska iz Standreic.
Vsako leto vzbuja ta nastop cerkvenih in svetnih zborov veliko zanimanje, ker dokazuje, kako se njih kvaliteta vsako leto postopoma dviga Z-razvoj glasbene kulture na Goriškem so ti nastopi velikega pomena, zato vabimo vse ljubitelje lepega petja, da se udeležijo tega koncerta v velikem števih
—•—■
PROMOCIJA
Pred štirinajstimi dnevi ;e promovirala na leposlovni fakulteti tržaške univerze gospodična Anica Šturm iz Gorice. Predlož.ila je d sertacijo iz zemljepisne stroke. Nova doktorica pouču e na slovenski srednji šoli v Gorici. Čestitamo!
19. novemb-a 1961
Pisma uredništvu
Osamljeni otrok
Stran 6	NOVI LIST
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Slovenskega gledališča
Slovensko gledališče v Trstu je objavilo svoj letošnji repertoar in tudi že pričelo z njegovo uresničitvijo. Pred nekaj dnevi so lahko gledali Goričani premiero Beolco-Ruzantejeve veseloigre »La Moscheta« ali Komedijo o finem govorjenju, v soboto in nedeljo pa so bile predstave namenjene Opencem, pa tudi okoličanom.
Tu ni mesto, da bi podrebneje analizirali celotni letošnji repertoar gledališča in ga skušali kritično vrednotiti. To bomo lahko storili pri posameznih premierah, ko bodo in kadar bodo prišle na vrsto. In če naj danes omenimo vtis iz prve predstave v letošnji sezoni, bi rekli, da smo imeli priliko gledati predstavo, ]Ji jo je Jože Babič odlično zrežiral in so jo člani gledališča zaigrali zelo dobro ter da je še posebej igra dobila svoj kvalitetni poudarek zaradi neprekosljive igre gosta ljubljanske drame Staneta Severja.
Manj kot nad igro pa smo bili navdušeni nad izbiro dela samega. Italijanska starejša dramatika in še posebej novejša je resnično bogata. Po svoji tematiki je silno obsežna, po svoji problematiki živa in aktualna, po svoji etični globini včasih naravnost presenetljiva. Zdi se nam, da bi bilo mogoče v tem bogatem repertoarju najti marsikaj mnogo bolj zanimivega in marsikaj mnogo bolj kvalitetnega in umetniško zrelega od Mosche-te. Gotovo ni lahko sestavljati repertoar takega gledališča, kot je Slovensko v Trstu. Ozirati se je treba na okus tukajšnjih ljudi, na tradicijo slovenskega gledališča na Primorskem, na zahleve novega časa, na nove generacije gledavcev, pa tudi na starejše generacije, ki še vedno tvorijo jedro gledališkega občinstva, in predvsem na poslanstvo slovenskega gledališča v Trstu. In če prav vse to vpoštevamo, se nam zdi, da ni »Moscheta« dobro izbrano delo, pač pa je v italijanski dramatiki nešteto dram in komedij, ki Vi prej in bolje odgovarjale gornjim zahtevam.
Pokojni Modest Sancin je z veliko ljubeznijo in z obilico dialektalnega znanja ponašil to komedijo. Držal se je originala in je iskal odgovarjajoče besede, fraze in primere v naši govorici. V prevodu je včasih mogoče kak stavek ali izraz povedati lepše, ne da bi se oddaljili od originala. Tu se zdi, da je prevajavec mestoma iskal še »kropkejših« izrazov. Dramaturg se je odločil za najbolj grobi naturalistični dialekt. To se nam ne zdi posrečena odločitev.
Najprej narečna govorica sama: uporabljali bi jo tedaj, kadar bi igrali delo, ki se res odigrava na naših tleh, se pravi na tleh ljudi, ki tako govore. V primeru »Moschete« bi sc morda prej odločili za bolj arhaično govorico, če je sploh to potrebno. Posebej se nam zdi malo umestno igrati prav to delo v narečju, ko gostuje najboljši slovenski igravec in zahtevati od njega, da skuša ujeti ton vulgarne govorice. Kajti govorica v igri je bila le preveč ponižana v vulgarne s . To ni bila tista naša lepa dialektalna govorica, ki poje po vaseh, ampak že iskana v najbolj prostaški in grob izraz. Pravim tedaj, ali ne bi bilo bolje izrabiti sijajno priložnost, ko gostuje tako odličen slovenski odrski umetnik kot Sever, da bi nam zaigral v tisti lepi pojoči slovenski knjižni povorki, katere mojster je prav on. Vsi bi prisluhnili z večjim uižtkom lepoti besede. Mnenja smo torej, da ni umestno siliti za vsako ceno v narečje, ko ni treba, posebej pa še ko zaradi gostovanja ni smiselno.
Delo samo je to, kar pač je. Ima lahko svoj pomen v razvoju italijanske dramatike, toda gledališče, ki hoče posredovati slovenskemu občinstvu italijansko dramatiko in obenem opraviti svoje kulturno poslanstvo med nami, bo seglo po drugih italijanskih delih, ki so prežeta s plemenitejšo idejo kot pa je »Moscheta«, ko je govora le o nenasitnosti človeškega gona. Menda kdo ne bo trdil, da je tako delo napredno. Zdi se, da spada kvečjemu v zelo reakcionaren spored, če v tem sporedu predstavlja skupno sam samo nekaj dram določeno gledališko književnost, če bi hoteli prikazati pomen »Moschete« v starejši italijanski književnosti, bi se nam zdelo mnogo bolje odigrati le kak del te komedije v izboru.
Komedija taka kot je, je namreč razvlečena. Dejanja ni praktično nobenega. Domislice, ki naj bi bile smešne, se ponavljajo.
Toda z igravsko odrske plati je bilo delo Izelo dobro uprizorjeno. Že prostor sam je scenograf ing. arhitekture Niko Matul odlično ustvaril. Postavil je igravcu tipično srednjeveško cestno križišče s značilno podobo hiš in domov.
Jože Babič pa je kot režiser razpeljal igro pod oboki in balkoni s finim posluhom za odrski učinek. Dal je življenju ritem, ki je povsem odgovarjal dolgočasju in napetosti, igrivosti in strasti.
Največji poudarek večeru pa je dal g->st, Stane Sever. Gledali smo ga že v najrazličnejših vlogah. Drugo za dru^o je preraščal, dokler se ni povzpel v vrh odrskega oblikovavca in najboljšega slovenskega gledališkega umetn ka. A če je ustvaril na tej poti nešteto najrazličnejših likov, ki niso bili malo podobni postavi kmeta Zgagara v »Moscheti«, je zdaj presenetil ne samo po govorici, da se je človek spraševal, kako neki je mogel tako zelo prisluhniti in ujeti njeno melodijo, ampak je tudi ustvaril postavo, ki te vsak trenutek znova osvaja: njegov smeh in njegov cbup, ko bi hotel samega sebe pojesti, njegova veseloii in njegova spokornost, v vsem Sever preprič > tako, kot more samo velik gledališki umetnik. Kljub vsemu pa nam je žal, kot smo rekli prej, da ni mogel zaigrati nekaj, ko bi mogel prelili v lik vso globino svojega izraza, 'širino svoje inteligence, odigrati nekaj, kjer bi mogel priti do izraza božanski žar umetnika, ki ga nosi v duši. A tudi tako je lahko naše občinstvo spoznalo, kako ustvarja velik odrski igravec.
V ostalih vlogah so še nastopili: Alojz MTč kot Matevž. Odlikuje ga živahen temperament, lepa odrska dikcija in bo brez dvoma skušal še bolj poglobiti svojo igro.
Zlata Rodoškova je ustvarila lik zapel iive Lucije in je našla v njem vse odtenke od ljubeznivosti do ostre zavrnitve, navhianosti in prevzetnosti.
Tudi Danilo Turk je imel v Toninu hvaležen lik, ki ga je z velikim užitkom oblikoval. Saseda Leli Nakrstova je s skopimi kriki in vriski učinkovito poudarjala razpoložensko situacijo. Prolog je zelo posrečeno pripovedoval Silvij Kobal.
J. P.
KOROŠKI ŠTUDENTJE SO IGRALI V TRSTU
V dvorani Marijinega doma v Rojanu je bila v nedeljo popoldne privlačna prireditev. Gostoval je oder slovenskih študentov s Koroškega »Mladje« z Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«, v režiji Erika Prunča.
Igra je bila podana živahno in sproščeno ter je doživela lep uspeh pred polno dvorano Razpoloženje je dvigal tudi godalni kvintet »Veseli študentje«.
Gostje so popoldne ponovili igro v Bazovici.
NOV TOMIZZOV ROMAN
Pistelj Fulvio Tomizza je izročil žalozniku Mon-dadori ju roman, ki ima začasni naslov »La fin ta battaglia« — Lažna bitka. Roman bo izšel maja v Mondadorijevi zbirki italijanskih pripovednikov.
V isti zbirki bodo izšla pozneje v istem zvezku Tomizzova dela »Materada« — »Dekle iz Petrovič« in še neobjavljena povest »Gozd akacij«, ki sestavljajo njegovo istrsko triologijo.
BABEL JE BIL USTRELJEN
Agencija Tass je objavila, da slavni ruski pisatelj Isaak Babel ni umrl od pomanjkanja v enem izmed Stalinovih koncentracijskih taborišč, kamor so ga baje poslali po obsodbi na osnovi lažne obsodbe. Bil je namreč ustreljen. To se je zdaj odkrilo. Isaaika Babela so že pred časom rehabilitirali, vendar pa niso objavili podrobnosti o njegovi smrti. Izmed del Isaaka Babela je najbolj znana knjiga »Armada na konjih«.
PRVA NAGRADA SLOVENCU
V soboto so odprli v Tokiu četrto mednarodno bic-nalo grafike in razdelili nagrade. Veliko mednarodno nagrado z zneskom 300 tisoč jenov je dobil za tri grafike slovenski umetnik Andrej Jemec. Na bienali '■azstavlja 88 umetnikov iz 44 držav. Razstavljenih je skupno 521 grafik.
V »Glosah« v eni zadnjih številk vašega cenjenega lista sem bral o tem, da se je vpisal letos v prvi razred slovenske osnovne šole v Rojanu en sam slovenski otrok. To me je presunilo in mi dalo razmišljati. Kako je to mogoče? Doslej smo vedno smatrali Rojan za mestni kraj, kjer je še dosti Slovencev. Naši stari ljudje lahko še pomnijo čas, ko so v Rojanu Slovenci še prevladovali in ko je veljal Rojan za slovensko predmestje Trsta. ;>ii mogcce, da so zdaj tam Slovenci skoraj že izumrli, v toliki meri, da morejo poslati v šolskem letu 1964-65 enega samega slovenskega otroka v prvi razred svoje osnovne šole. Preko radia in tiska slišimo večkrat o pevskem zboru v Rojanu, o katoliški slovenski prosvetni dvorani, o rojanski Marijini družbi itd. Je torej vse to le nekaj navideznega? Nekaka lata morgana? Ali hodijo ti ljudje pet in nastopat v Rojan od drugje, iz drugih mestnih okrajev ali morda iz naših kraških občin? Ali pa se za tem dozdevno slovenskim pročeijem skriva klavrna slovenska nezavednost, ki bo pustila, da bo rojanska slovenska šola propadla zaradi pomanjkanja slovenskih ctrsk? Vsekakor ta rec ni v čast Rojančanom slovenskega rodu. Rekel bi celo, da jim je v hudo sramoto. Odslej bo zame pojem Rojan identičen s pojmom izgubljene postojanke slovenstva, izgubljene zaradi nezavednosti, oportunizma in strahopetnosti tamkajšnjih Slovencev.
Tembolj pa moram občudovati tiste, ki kljub temu vztrajajo v tako klavrnem, malodušnem okolju, in zlasti starše tistega edinega slovenskega otroka, ki obiskuje letos sam prvi razred rojan-ske šole. Najbolj pa moram misliti ravno na tistega otroka. Ne vem, ali je deček ali deklica. Toda pogosto si ga predstavljam, kako gre v šolo in iz šole sam. Ali ste kdaj pomislili, kaj pomeni hoditi v šolo, pa ne imeti sošolcev? Človek se vse življenje spominja svojih sošolcev in sošolk, še v poznih letih življenja ve povedati toliko zabavnih dogodivščin z njimi in toliko njhovih paglavščin in prigod. Vse ž.ivdjenje jim ostane blizu, skoraj kakor bratom in sestram. »Ta ie bil moj sošolec ali sošelka«, pomeni isto, kot s tem sem dobro znan, to je moj prijatelj ali ta mi je intimno blizu. Vsega tega pa ta ubogi rojanski otrok ne bo poznal. Nikoli se ne more pogovoriti z nikomur o tem, kako je bilo v šali, nikoli ne more nikogar vprašati, »kaj smo vzeli v šoli«, če je sam to pozabil, nikoli se ne more z nikomur nasmejati kaki dogodivščini v šoli ali pozabavljati na »strogega« učitelja ali učiteljico. Vodno je sam in ta osamljenost ga bo spremljala vse življenje. Nikoli ne bo mogel reči: To je bil moj sošolec aili sošolka v osnovni šoli. Nikoli ne bo mogel z nikomer obujati lepih spominov na šolske dni v osnovni šoli.
In ko to razmišljam, se mi tisti otrok zelo, zelo zasmili, obenem pa me prevzame še tem večja ogorčenost in celo stud nad tistimi nezavednimi starši slovenske krvi v Rojanu, ki so iz lastne nezavednosti, oportunizma ali bojazljivosti (brez podla ge, ker vendar ne živimo več pod fašizmom), obsodili ubogega otročka na osamljenost, oropali pa tudi svoje otroke brezskrbnih in poetičnih dni ’ .lovenski prvi šoli ter jih prisilili v to, da pohajajo tujo šolo, kjer morajo že v nežni mladost pačiti svoje bistvo in izkrivljati nežni pog.u.jek svoje osebnosti. Prilagam 1000 lir in vab;m tuf4 druge zavedne Slovence, da priložijo svoj prispevek, da boste razveselili tistega otroka za sv. Miklavža ali za Božič s kakim darilcem, kot dokaz, da le ni tako osamljen.
Slovcner
še v tem letu bodo začeli posnemati film po drami Edvvarda Albeeja »Kdo se boji Virginije Woolf?«, v katerem bo igrala vlogo živčne alko-holikinje Marthe Elizabeth Taylor.
—•—
Salvador Dali išče kakega režiserja, ki naj bi prikazal njegovo življenje v filmu. Pogaja se s Fellinijem in Antonionijem.
—*—
KNJIGA O SVETI DEŽELI
Papež Pavel VI. je sprejel v avdijenco patra ^'■rla Gasbarria. uredn ka dnevnika »Osservatore Romano«, ki mu je izročil svoj prvi izvod knjige »La terra Santa« — Sveta dežela — ki vsebuje nad 300 fotografskih ilustracij. Knjiga, izdana na spomin papeževega potovanja v Sveto deželo, je iz' šla pri založbi Arle e Fede,
GOSPODARSTVO
Kmetijska kriza v komunističnih državah
Slaba žitna letina 1963 je prisilila vodstva komunističnih držav, da so uvozila mnogo živil, posebno krušnega žita: Kitajska je uvozila žito iz Francije in iz Kanade, Bolgarija, Češka, Ogrska in Vzhodna Nemčija iz Kanade, Sovjetska zveza pa iz ZDA, Kanade in Avstralije ter Romunije. Slednja je prodala Sov. Rusiji 4 milijone stotov pšenice in je edina med komunističnimi državami, ki je lani krila svoje potrebe.
Kaj pa letošrja žetev? Letos je žetev izpadla skoraj slabše kot lani. Letni primanjkljaj krušnega žita se bo še povečal. Izjema je le na Poljskem, kjer so že ukinili prisilno kolektivizacijo in se prehrambene razmere začenjajo boljšati. Komunistični režimi pripisujejo neuspehe različnim činiteljem: Romunija — tudi ta je letos na slabem — trdi, da je bilo premalo strojev; še tisti, ki jih imajo so se slabo uporablja-
li.	Ogrska se pritožuje nad pomanjkanjem strojev in nadomestnih delov; isto trdijo v Bolgariji. V Sov. Rusiji tožijo, da so 'bili vodilni kadri nepripravljeni, kmetje pa brezčutni. Vse mogoče navajajo za opravičilo, a očitnega vzroka nočejo videti: delovno ljudstvo, posebno pa kmetje, postaja brezčutno, ker ni svobode dela in zaslužka. Ogrski komunistični časopis »Elet es Iro-dalom« je skušal dognati vzroke kmečke apatije in je priobčil nekaj kmečkih mnenj. Eden je rekel: »V starih časih, to je pred kolektivizacijo, sem bil gospodar treh ha zemljišča. Oral sem, sejal, plačal davke in ves pridelek je bil moj. V kolhozu so mii sedaj dodelili v obdelovanje tudi 3 ha, a moj je le manjši del pridelka. Vprašujem se, ali je to socializem?« — Drugi kmet je izjavil: »Ni tako važno vprašanje dobička ali zaslužka, važnejša je moralna stran.
SET IN CENA KORUZE
Skupnost držav, ki tvorijo SET, je glede krušnega žita več kot avtarkična, kar pomeni, da tega pridelka pridela dovolj za kritje notranjih potreb. Italija krije sama svoje potrebe, Francija pa s svojim viškom pšenice krije primanjkljaje Nemčije in Beneluksa. Drugače pa je s krmilnim zrnjem, zlasti s koruzo.
Srednji letni primanjkljaj krmskega zrnja v SET-u znaša okoli 120 milijonov stotov. Zato ni nič čud,nega, če je bil stavljen predlog, da bi s politiko cen pospeševali pridelovanje krmskih žit in omejevali pridelovanje pšenice. Ta predlog predvideva povišanje cene koruzi za 20 lir pri kg. O-stale države SET-a so naklonjene predlogu, le Italija je proti. To stališče uradne Italije pa je naletelo v Italiji sami na ostro kritiko, kar je umljivo. Vsi kmetje, ki pridelujejo koruzo samo za prodajo, so' za zvišanje cene; vsi pa, ki kupujejo koruze za krmo, so proti povišanju cene. Slednji predstavljajo večjo gospodarsko silo in enako tudi njih razlogi: če bo koruza draga, bo drago tudi meso. Vprašanje mesa pa jc danes v Italiji zelo važno.
Vprašanje cene koruze še ni končno rešeno in mogoče se bodo odločili za kakšno vmesno rešitev.
Nekoč je bil kmet proizvajalec, ki je ustvarjal, kot član kolektivne farme pa je danes navaden hlapec.« Komunistične države bodo torej morale tudi letos uvažati krušnega
žita.
In kaj je, če ni dovolj žita? V tem slučaju ni mogoče razviti perutninarstva ne prašičereje in ne pitanja živine. Nujna posledica je pomanjkanje mesa, mleka, masla in masti.
 •--
DESETLETNICA ZAKONA 480
Pod »zakonom 480« razumemo ameriški zakon, ki urejuje prodajo ameriških kmetijskih odviškov. Ta zakon je bil odobren leta 1954, torej obhaja svojo desetletnico.
Po omenjenem zakonu so ZDA »prodale«, v resnici skoraj darovale za 11 milijard in 400 milijonov dolarjev raznega za Arneri-kance odvečnega kmetijskega blaga. Zgornja vsota pomeni 7 tisoč milijard lir, kar se piše takole: 7,000.000.000.000. Blaga pa je toliko, da ga odvaža dnevno po 5 ladij po 10.000 ton. Vse nakladajo v ameriških pristaniščih.
V 10 letih obstoja zakona je bilo žita in žitnih mok za 4830 milijonov dolarjev, bombaža za 1185 milijonov, olj in maščob pa za 1000 milijonov dolarjev. Največ blaga je dobila Indija (3830 milij. dolarjev), potem Pakistan in na 3. mestu je RAU — Združena arabska republika.
ZDA darujejo večino dotičnih kmetijskih odviškov, ostalo pa prodajo za valuto države kupovaike. Ta valuta pa ne gre iz države, marveč služi za različne podpore.
POLDRUGI MILIJON STOTOV DETELJNE MOKE
Na toliko cenijo letošnjo francosko proizvodnjo deteljne moke. Leta 1960 je znašala proizvodnja 700 tisoč stotov in se je dvignila na lanskih 1,200.000 stotov. Detelj na moka je zelo važna krmska snov za sestavo umetnih krmil, več ali manj za vse
živali od perutnine in kuncev, pa do prašičev in goved. Posebno važna je za rejo mladih živali, ker vsebuje mnogo lahko prebavljivih beljakovin, ki pospešujejo rast. Seveda za pitanje živine je deteljna moka predraga.
MINNESOTA 3
Tako se imenuje nova prašičja pasma, katero so vzgojili strokovnjaki za živino na univerzi v Minnesoti — ZDA. Za vzgojo nove pasme so križali križance 8 pasem: angleških, francoskih, ameriških in kitajskih. Posebna značilnost nove pasme je izredno dolgo okostje in zelo malo mastno meso, kot jc pač sedaj moderno. Nekaj prašičkov te pasme je že v prodaji, seveda v ZDA. Za kakšnih 10 let se bo ta pasma gotovo pojavila tudi v naših krajih.
SVEŽE JAJCE PROTI REVMATIZMU
Neki ameriški zdravnik je ugotovil, da ima prehrana velik vpliv na razvoj revmatizma, katerega pospešuje ali zadržuje. O-troci, ki ne uživajo jajc, so bolj podvrženi revmatizmu. Kakor hitro otroci začnejo dobivati jajca, se bolezen zmanjša. Omenjeni zdiravnik meni, da proti revmatizmu učinkujejo fosforne tolšče iz jačnega rumenjaka. Potrdilo te domneve dobimo iz preiskave krvi revmatičnih: ta vsebuje zelo malo fosforovih lipidov (= tolšč).
Torej: Revmatični uživajte več jajc!
OBVESTILO KMETOVALCEM NA TRŽAŠKEM
Od ponedeljka, 16. i. m. dalje, sprejema Kmetijsko nadzorništvo za podelitev prispevka za nakup sledečih odbranih semen povrtnin: graha — vrste (mali provencal — čudežni -— laxton's pro-;res — senator); nizkega fižola — vrste (zgodnji mali beli kok — top krop in ciper); nizkega fižola za luščenje — vrste (nizki borlottino iz Vigevana); nizozemskega motovilca debelega semena; paradižnikov — vrste zgodnji Normande; solate — zavite vrste tržaške za rez; špinače — vrste (originalna Viking — Noorman izboljšana — Candrv) in redkvice — vrste (Saxa — Gondry okrogla rde-1 ča pol dolga ter non plus ultra).
I Prispevek dobijo tisti vrtnarji, ki prideljujejo povrtnino za tržišče; ne bodo vzete v poštev proš-nje tistih obdelovalcev, ki gojijo povrtnine za do-! mačo uporabo.
I Ravnotako so pričeli v ponedeljek 16. t. m., ' razdeljevati brezplačna nakazila vrtnarjem in cvet-I ličarjem za dodelitev proti parazitarnih in proti-! glivičnih sredstev, kol sta geoeptaklor in brazikol.
Znaki zastrupljenja pri domačih živalih
Danes imajo kmetje mnogo opravka z različnimi strupi, katere uporabljajo kot zaščitna sredstva, da obvarjejo rastlinstvo pred škodljivci. Naš kmet je zelo pazljiv pri uporabi sredstev, ki imajo na ovoju opozorilo z mrtvaško glavo in zato v naših krajih ni mnogo slišati o posebnih zastrup-1 jen jih. Ne zavedajo pa se naši kmetje, da lahko učinkujejo kot strupi tudi DDT, gam-mezani in še druga sredstva, ki nimajo na ovoju mrtvaške glave. V majhnih količinah te snovi ne škodujejo, v večjih pa lahko tudi povzročijo smrt. Poglejmo n. pr. zaščitna sredstva za žito. To zavarujemo pred molji in žužki s tem, da mu primešamo DDT v obliki »fitogamma cereali < ali z gam-mezanom »ceregamma« ali s kakšnim podobnim. Ce uporabimo tako zaščitno žito za človeško prehrano, ga operemo in posušimo ter peljemo v mlin. To žito nima več nobenega strupa. Ce pa krmimo tako žito perutnini, prašičem ali drugi živini, ne da bi ga oprali, pride s krmo v telo
tudi nekoliko zaščitnega sredstva. Majhna količina tega sredstva ne škoduje zdravju. Ce pa nadaljujemo s krmljenjem in morda še povečamo krmni obrok zaščitenega žita, potem pride v živalski želodec več zaščitnega sredstva. Ker tega sredstva organizem ne more redno odvajati, se zbira v jetrih in lahko nastane hudo zastrupljenje in končno lahko nastopi tudi smrt. Organizem se skuša rešiti tujih snovi — in tudi strupov — z izločanjem mleka, žolča, odpadkov in posebej s sečjo. če pa je zastrupljenje hujše, začne žival hujšati, postane zbirčna — skoraj kapriciozna, nemirna, razburljiva. Pri začetku se pojavi na glavi tresenje mišičevja, ki se potem razširi po vsem telesu. Kaj je živali, nam točno pove samo preiskava - analiza mleka ali seči. Zato je potrebno poklicati živino-zdravnika.
Živali pa se lahko zastrupijo tudi z drugo krmo in ne samo z neopranim žitom, ki je bilo zaščiteno pred škodljivci.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
TUDI V ITALIJI VERSKI POUK
»V starih pokrajinah niso poznali verskega pouka v šolah. To je bila posledica ločitve Cerkve od države. Odkar so leta 1870 italijanske čete vkorakale v cerkveno državo
134.
Dr. E. BESEDNJAK
ter zasedle Rim, je papež v znak protesta odrekel pr,znanje novi državi ter se zaprl v Vatikan.
Zdaj pa izjavlja prosvetni ministedr Gio-vanni Gentile, da je on, ki je že od leta 1907 branil veronauk v šoli, prepričan, da more samo ono ljudstvo postati veliko in samo oni narod močan, ki ima verski svetovni nazor.
Da se to doseže, je treba otroke poučevati v verskih naukih. Minister Gentile pravi, da sicer ni aktiven katoličan, da pa vendar spoznava, da je treba deco vzgajati v verskem duhu. Ker eden izmed temeljnih vzrokov, da je nastalo razsulo v duhovih Italije, je ravno to propadanje m omalovaževanje verske vzgoje.
Zato hoče prosvetni minister predložiti zakon, da se obvezno poučuje veronauk. Starši, ki bodo želeli, da se njih otroci ne udeležujejo veronauka, bodo morali pismeno prositi za oprostitev.
-Napovedani zakon je tudi izšel, in sicer z? stare pokrajine, ravno tako kot za nove. V naših krajih je bil veronauk vselej obvezen in grozila je le nevarnost, da se zakon Italije razširi k nam.
Ko je Mussolini vpeljal zakon k nam, so ljudje smatrali to za dobroto, ker se dosedanje stanje ni spremenilo. Toda ugodnost j e bila le kratkotrajna, kajti kmalu je izšel zakon o italijanski šoli z veronaukom v ita-!
lijanskem jeziku. To je bilo nasprotno Cerkvi in naravni pravici otrok, ki se morajo versko vzgajati v materinem jeziku.
Toda nadškof Sedej si je znal pomagati. Zapovedal je duhovnikom in župnikom, naj prenehajo z veronaukom v šoli in ga prenesejo v cerkve. Tu naj veronauk predavajo otrokom v slovenskem jeziku in ob koncu leta naj otroci polagajo izpite ter dobe spričevala.
Za vse to delo so fašisti napisali na kne-zonadškofijsko palačo v Gorici: »A morte Sedej« ali v slovenskem prevodu: »Smrt Sedeju«. Napis je Sedej pustil skozi leta nespremenjenega in kdorkoli je prišel v Gorico, ga je videl.
Organizacija sodnikov Julijske krajine je 1. januarja 1923 odposlala Mussoliniju spomenico, v kateri zahteva, da se nemudoma odpravi na sodnijah slovenski jezik. Da bo zvedelo naše ljudstvo, s kakšnimi sodniki smo	imeli	opravka	v naši	pokrajini, priob-
čujemo v izvlečku spis.
Italijanski čuvarji pravice pripovedujejo Mussoliniju, da mora Trst štiri leta po odrešenju priznavati še vedno slovenski jezik na sodnijah. »Pred letom 1890 se nobenemu niti ni sanjalo, da bi se moglo na sodnji v drugem jeziku razpravljati kakor izključno v italijanščini.«
Sodniki	poročajo	Mussoliniju, da »so se
leta	1883	razsodbe	celo v	Cerknem proglašale	v italijanskem	jeziku.	Štirim ali petim
slovenskim odvetnikom, ki jih je podpirala avstrijska vlada, se je posrečilo doseči priznanje slovanskega jezika na sodnijah Julijske krajine.«
Slovenski »odvetniki se predrznejo sedaj zahtevati, da se razpravlja celo danes na sodnijah v italijanskem Trstu v slovenskem
jeziku. In to samo zaradi tega, ker so še v veljavi avstrijske naredbe, izdane iz sovraštva do Italijanov.«
»Tržaški sodniki so upali, da se nemudoma po odrešenju iztrebijo vsi tuji jeziki iz sodnijskih dvoran. Cimprej je treba napraviti konec jezikovni zmedi, ki žali narodni čut vse Italije. Neobhodno je potrebno, j da se uvede na vseh sodnijah Julijske krajine izključno italijanski jezik. Ta potreba je upravičena iz zgodovinskih, narodnih in političnih razlogov.«
To je v bistvu vsebina spomenice zveze sodnikov Julijske krajine, ki je bila za Mussolinija merodajna. Sodnikom se moramo zahvaliti za razmere, ki vladajo še danes po j padcu fašizma na naših sodnijah. Kdaj bo rimska vlada razveljavila fašistične zakone?
DEŽELNA IN OBČINSKA ZAKONODAJA ODPRAVLJENI
Na seji ministrskega sveta dne 4. januarja 1923 je stavil Mussolini predlog, naj se raztegnejo na naše kraje vsi občinski in pokrajinski zakoni, ki veljajo v stari Italiji. Ministri so predlogu pritrdili.
»S tem so razveljavljene vse naše postave, na katerih so slonele občine in dežele. Naši župani se bodo morali pokoriti novim zakonom. Našega starega deželnega zbora in odbora ni več« — so napisali naši listi.
Vodstvo Kmetskih in delavskih zvez je sklenilo,, da mora poslanec Šček nastopiti pri vladi proti krivicam, ki so jih vladni organi zagrešili v zadnjem času. Dne 4. januarja 1923 je obiskal tržaškega prefekta Crispo-' Moncado in mu predložil sledeče pritožbe:
■	1. Izrazil je ogorčen protest proti dejstvu,
da je deželni komisar dr. Pascoli odpravil J slovenski pouk v deželni gluhonemnici' De-, želni komisar nima pravice do takih ukrepov, na njegovo osebo pada odgovornost za to nečloveško ravnanje.
(Dalje)
BITKA PRI SISKU
/. S T E K L A S A
J
Spočetka on kar ni mogel verjeti, da so Turki že tako blizu, ker mu o tem ni bilo nič javljeno. Ko pa je zvedel za nevarnost, se je takoj odpravil z 200 kranjskimi in 100 koroškimi konjeniki in je prišel že 18. junija v Eggenbergov taibor. Turjaški je takoj spoznal položaj vojske in je zahteval, naj takoj udarijo na Turke, ker primanjkuje vojakom hrane. Sam je bil v taki denarni stiski, da si je moral izposoditi nekaj stotin goldinarjev za mezdo vojakov; po dva goldinarja na konjenika. K. sreči so drugi poveljniki poslušali Turjaškega in odrinili 19. junija proti Sisku. Pri Brezovici so se pokazale prve turške čete, katere so naši popolnoma premagali. Nato so se utaborili pri Novem grad.u, kamor je imel priti tudi Jurij Zrinjsk', ki pai je bil še zadržan.
Krščanska vojska je dmela 12 poveljnikov in komaj 4000 mož. S to četo so si upali kristjani napasti vso turško vojsko 30 tisoč mož I
Med vsemi junaki je razen Andreja Turjaškega najbolj slovel Adam Ravbar, kranjski glavar konjenikov, katerega opeva tudii slovenska narodna pesem kot junaka. Vsemu slovenskemu narodu je bil v tistih časih še v dobrem spominu Andrej Eberhard Ravbar zaradi njegove telesne moči in dolge brade. Narodna pesem pozna zato tudi njegovega potomca kot posebnega junaka in ga paziva na boj proti turškemu paši. On pa:
»Stopi gori v svoje line do gospoje Katarine.
Dve nedelji bodi zdrava, da jo s pašo zaigrava.«
Po tedanji navadi je imel vsak velikaš nekoliko oboroženih mož v svojem gradu. Kadar jih je potreboval kaj več, jih je nabral med. svojimi podaniki. Narodna pesem poje, kako so hlapci
brž obrzdali svoje konjiče in zdirjali do zelene Save. Pri Črnučah ni bilo mostu, ampak brod s katerim so prevažali ljudi. Takrat je bila voda visoka in brodniki so počivali. Ravbar pa je moral s svojo vojsko naprej proti beli Ljubljani. Po dolgem prigovarjanju se odloči brodar Andrej za prevoz, ko mu je Ravbar obljubil »svitle zlate« in turške jašpre. Po narodni pesmi;
»Ravbar kliče tu brodnike pod Črnučami voznike:
Le na noge, le vstanite, nas prek Save prebrodite!
Kmal' brodniki zakrmili, so Boga lepo prosili, da b’jih zdrave še voziili, turške jašpre si služili.«
Ravbar jo urno mahne proti beli Ljubljani, kjer vzdrami zaspane meščane. Ljubljanskim gospem, ki so hotele z zlatom in srebrom odkupiti svoje može, pa odločno odgovarja, da zdaj ni časa za podkupovanje, ampak za vojskovanje. Turčin je blizu meje in če pade Sisek bo padla tudi Ljubljana, zato morajo biti vsi pripravljeni na vojskovanje. Ravbar pravi:
»Gospe, tih’ in mamke, potrpite malo samke.
Zdaj ni časa podkup’vati, sila se je vojskovati.
Boben zdaj mu zaropoče, ga preslišat’ ni mogoče.
Ravbar si vojakov zbere, dol pod Sisek z njiimi vdere.
Tolk’ je Turka na terišču kol’kor mravelj na mravljišču.«
Okoli majhne šiške trdnjave se je zares vse trlo sovražnih Turkov. Sisek bi bil gotovo zgubljen, če se ne bi 'bila krščanska vojska tako hitro napotila na pomoč.
PREGLED
Zmagovavci na športnem tednu „Bora"
Prinašamo, kol najavljeno v zadnji šlevilki, izide posameznih tekem na letošnjem drugem športnem tednu SZ Bor v Trstu. Zdi se nam vredno, da ostanejo zabeleženi v spomin na- to nadvse lepo športno manifestacijo njene mladine, za katero ima posebne zasluge kot organizator Bojan Pavletič.
PANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD
V zelo neugodnih vremenskih razmerah je sedem ekip od 28 prijavljenih začelo izpred konto-velske cerkve prvo tekmo, ki je vodila mimo Sv. Križa, nabrežinskega vodovoda, miramarsk: železniške postaje do Kontovela. Najbolje se je od-rcazla B ekipa PD Cankar v postavi: Jankovič, Pertot in Kufersin. Takoj za njo se je uvrstila 1. ekipa PD Škamperle (Baša ter brata Kravos). Tretja ekipa je bila »A« postava Rodu modrega vala (Pilat in Rupel). Vrstni re'1: 1. Cankar (37),
2. Škamperle (33) in 3. RMV (28).
Če ocenimo tekmo z olimpijskimi točkami: 5-3-1, dobimo naslednjo lestvico: 1. Cankar 5, 2. Škamperle 3 in 3. RMV 1.
TEK CEZ DRN IN STRN
V nedeljo popoldne so tekmovavci nastopili po razmočeni progi in proti burji v krosu. Zelo oster le bil boj med Sancinom ;n Košutom Borisom. Zmagal je prvi s 5” prednosti. Vrstni red: 1. Stojan Sancin (Breg), 2. B. Košuta (Dom) in 3. A. Košuta (Cankar).
Vrednostna lestvica: 1. Breg 5, 2. Dom 3 in 3 Cankar 1.
STRELJANJE
Zaradi izrednega števila prijavljenih so sc tekme zavlekle dolgo v noč. Pri moških je dosegel najboljši rezultat član PD Škamperle Lucijan Ko vačič, ki je s 83 točkami izenačil višek športnih tednov. Drugo mesto je pripadlo Glavku Švabu, kt je tudi nastopal za svetoivansko društvo. Končni vrstni red: 1. Kovačič L. (Škamperle) 83, 2. Švab (Škamperle) 81 in 3. Babič (Cankar) 80.
Zmaga PD Škamperle tudi pri ženskah. Prva je bila Mariza Strozzi, tretja pa Kolombinova, obe članici tega društva. Vrstni red: 1. Strozz.' (Škamperle) 80, 2. Jankovič (Cankar) 67 in 3. Kolombin (Škamperle) 66.
Vrednostna lestvica:	I. Škamperle 14 in 2.
Cankar 4.
ŠAH
Šahovske partije so bile zelo napete in dolge (nastopilo je 23 tekmovavccv). Ob koncu sta se na prvo mesto uvrstila kar dva tekmovavca Just Kovačič (Škamperle) in Pino Rudež (SPD), oba z 10 točkami. Na tretje mesto pa Uroš Koren (Ro-col) in Aljoša Volčič (Jadran) s 7,5 točke.
Vrednostna lestvica: 1. Škamperle in SPDT 5
3. Rocol in Jadran 1.
MED DVEMA OGNJEMA
V finalu pri mladincih sta se spoprijela postava tržaške Olimpije ter moštvo Kras. Prvi, ki so nastopili v naslednji postavi: Mikus, Zahar, Širca. Kodrič. Frankič, Starc in Ukmar, so bili boljši. Na drugo mesto se je uvrstil Kras, na tretje pa Škamperle.
Pri mladinkah je zmagala postava Galeba (Ste-nančič, sestri Blažiča, Pievič, Suhljan, Menucci in Tretjak) pred postavo PD Cankar in ekipo Slovenske srednje šole.
Vrednostna lestvica: 1. Olimpija in Galeb 5, .3. Kras in Cankar 3, 5. Škamperle in Srednja šola 1.
TROBOJ
Najmlajši so prišli na vrsto v troboju, ki je vseboval poleg skoka v višino z zaletom s čelne strani tudi skok v daljino z mesta in met krogle v tarčo, ki je bila narisana na tleh. Tekmovavce so razdelili v dve skunini. V Drvi so nastopali tisti, ki so bili roioni leta 1952 1953 in 1954. Med temi se je najboljšega izkazal Klavdij Veljak (Cankar) s 4 točkami. V drugi skupini letnikov 1955, 1956, 1957 in 1958 je najboljše mesto zasedba Tjaša Pavletič (Cankar)). Cankar je osvojil tako drugo (Rauber) kot tretje (Čeh) mesto.
Vrednostna lestvica: 1. Cankar 14 in 2. Škamperle 4.
RALLYE
Avtomobilisti so imeli težko nalogo: v komaj zadostnem čau so morali prevoziti po težkih po-
j teh do Bazovice, mimo Ključa do Lonjerja ter do stadiona, kje je bil	cilj. Med	potjo so	morali
opraviti nič manj	kot	22 nalog	Zmagala	je »A«
ekipa PD Škamperle (Prelc Jože in Rossana) 541 točk. Drugi je bil avto PD Cankar (Antončič in Pertot), tretje mesto je zasedla ekipa Cupin-Marc (Škamperle).
Vrednostna lestvica: 1. Škamperle 6 in 2. Cankar 3.
G1MKANA
Na stadionu so motociklisti tekmovali v spretnosti. Najboljši je	bil	Pavel Hmeljak iz	Repna.
Drugi je bil Janko	Ban	(Jadran)	in tretji	Škabar
(Repen).
Vrednostna lestvica: 1. Repen 6 in 2. Jadran 3.
NAMIZNI TENIS i Ta lepi šport je privabil nad 60 lekmovaveev tako iz mesta kot iz okolice. V prvih tekmah je bilo več nepričakovanih izidov. Kocman je takoj porazil Mora (2-0); v tretjem delu je Kovačič premagal Kureta (2-1), Fabjan pa Miliča (2-1). V polfinale so se tako uvrstili kar štirje predstavniki rojanskega Doma. V finalnem srečanju sta se spoprijela brata Košuta. Boris Košuta je porazil Tomšiča (21-16, 21-18), a prej še Mikulusa, Tavčarja A in Tavčarja E. ter Posego. Košuta Edi je izbojeval zmago nad Fabjanom (21-16 in 21-14), a prej je zmagal nad Šibeljo, Sancinom, Dovganom in Kovačičem. Finalno srečanje se je končalo z tesnim .3-2 (21-16. 20-22, 16,21, 21-19 in 21-10) v korist Borisa, glavnega favorita in trenutno najboljšega igravca. Končni vrstni red: 1. Boris Košuta (Dom),
2.	Edi Košuta (Dom) in 3 Tomšič (Dom).
Pri mladincih sta se v finalu uvrstila Adrijan Tavčar (Dom) in Aldn Moro (Galeb). Prvi je porazil Lavrentija, Žerjala. Bidovca in Fabjana, drugi pa Maverja in Boleja. Finalno srečanje, ki je nekoliko razočaralo, s- ic končalo z zmago do-movca z izidom 2-0 (21-16 in 21-10). Končni vrstni red: 1. A. Tavčar (Dom), 2. Moro (Galeb) in 3. Fabjan (Dom).
Pri ženskah sta se najbolje izkazali Miranda Batista (Cankar) -in Nndia Švab (Škamperle). Ba-tistova je prej premagala Mijotovo in Kendovo, Švabova pa Bandeljevo. Strgavsovo in Hmeljakovo. Finalno srečanje je bilo zelo zanimivo in razburljivo, posebno še v drugem setu. Zmagala ie Ba-tiistova z izidom (2-0: 21-18 in 23-21). Vrstni red: 1. Batista (Cankar), 2. Švab (Škamperle) in 3. Colja (Cankar).
Vrednostna lestvica: 1. Dom 15, 2. Cankar 6, 3. Galeb in Škamperle 3.
LAHKA ATLETIKA
PD Cankar je osvojilo največ častnih diplom. Pri moških so bili Sentiakobčami štirikrat prvi (Aleksander Košuta na 100 m v času 11”6, Valter Veljak v metu krogle 11,60 m, v švedski štafeti 400x300x200x100 m v postavi Košuta A., Švab, ter v ekipni lestvici Giacomini in Neubauer), dvakrat drugi in šestkrat tretji. Breg je zabeležil dve zmagi (Stojan Sancin na 1000 m in Manio Rapo-tec v hoji na 2 km) ter dve drugi mesti. Odlikovala sta se tudi Rocol z eno zmago (Cesar Vojko v skoku v daljino — 6,32 m) in dvema drugima mestoma ter Barkovlje (prva v metu diska.
Letošnji zmagovavci — moški: 100 m A. Košuta (Cankar), 1000 m Sancin (Breg), hoja 2 km Rapotec (Breg), švedska štafeta Cankar, skok v višino Hreščak (RMV) skok v daljino Cesar (Rocol), met krogle Veljak (Cankar) 'in met diska Fučka (Barkovlje), troboj Furlan (Barkovlje).
Ženske: 100 m Pavletič (Cankar), skok v daljino Pavletič (Cankar), skok v višino Zavadlal (Galeb) in met krogle Pavletič (Cankar). Ekipe (skupno) : Cankar.
Vrednostna lestvica: 1. Cankar 51, 2. Barkovlje 17. 3. Breg 16. 4. Škamperle 13, 5. Rocol II 6 Galeb 9, 7. RMV 5 in 8. DOM 4.
KOŠARKA
V letošnjem sporedu je bila košarka na vidnem mestu. V finale sta se uvrstila Klub zamejskih študentov ter IV. razred Trgovske akademije. Prvi so porazili naslednje ekipe: Rocol (49-8), Cankar »A« (26-12) in Škamperle (46-26), drugi pa so izbojevali zmage nad ekipama Cankar »13« (32-11) in goriški Dom (24-22). Ekipa Kluba zamejskih študentov je bila vseskozi najboljša in igrav-
ci trgovske akademije so bili izročeni na milost in nemilost razigranim nasprotnikom, ki so nastopili v naslednji postavi: Racman, Bobek, Repinc, Stepančič, Spacal in Milič. Prvi polčas finalne tekme se je zaključil v korist gostov z izidom 27-
9. Klub je nato končno zmagal z rezultatom 43-21. j Tretje mesto je pripadlo PD Škamperle.
ODBOJKA
V polfinalu moških ekip so se srečale naslednje ekipe: Cankar »A«, Dom iz Gorice, Škamperle ter Barkovlje. V četrt finalu so odpadle naslednje postave: Jadran, Galeb, Dijaški Dom in Cankar »B«. Zelo navdušujoče so bile tudi polfinalne tekme, kjer je Cankar porazil Barkovlje z 2-0 (15-6 in 15-12) in Škamperle goriški Dom z 2-1 (12-15, 15-7 in 15-8). Letos so bili šentjakobčani izredno močni; imeli so dobre tolkače ter odlične braniv-ce. Svetoivančani so nekefko razočarali ter doživeli grenak poraz: 0-3. Zmagovavci Cankarja so nastopili v naslednji postavi: W. in S. Veljak, Vitez, Neubauer, B. in A. Košuta ter Gombač. Tretje mesto je osvojila ekipa Barkolje. Seti: 15-10, 15-5 in 17-15.
Pri ženskah sla se ponovno spoprijeli ekipi Cankar in Škamperle. Predvidevanja so kazala, da bodo zmagale Šcnt.jakobčanke, vendar so znale Svetoivančanke z boljšo igro presenetiti vse in so si zasluženo priborile prvo mesto z izidom 2-0 (15-6 in 15-11). Škamperle je nastopil v naslednji postavi:	Švab,	Mijot, Hmeljak, Nibrandt, Prelc,
L. in S. Barej. Tudi pri ženskah so bile Barkovlje tretje.
Vrednostna lestvica: 1. Cankar in Škamperle 8,
3.	Barkovlje 2.
LITERARNI NATEČAJ
Prvo nagrado je dobila Helena Trampuž, drugo pa Olga Pavletič, obe članici društva Cankar. Pri slikarskem natečaju nista bili podeljeni prvi dve nagradi, tretje mesto pa si je osvojil Sandi Renko (RMV).
Ce ocenimo vse uspehe, dobimo naslednji vrednostni vrstni red (v oklepaju število prvih, drugih in tretjih mest): 1. PD CANKAR (13-9-11) 103 točke, 2. PD ŠKAMPERLE (5-9-6) 58 točk, 3. DOM-RO.IAN (2-3-3) 22, 4. RREG (3-2-0) 21. 5. BARKOVLJE (2-1-6) 19, 6. GALEB (2-2-1) 17, 7. ROCOL (1-2-1) 12, 8. RMV (1-0-2) 7. 9. REPEN (1-0-1) 6,
10. KZŠ, OLIMPIJA in SPDT (vsi 1-0-0) 5, 13. JADRAN (0-1-1) 4, 14. KRAS in IV STA (obe 0-1-0) 3, 16. SSŠ (0-0-1) 1.
D. T.
NAMIZNI TENIS V GORICI
Med raznimi športnimi manifestacijami, ki jih je v okviru Memoriala M. File j organizirala š. Z. OI.vm.pia iz Gorice, je bil tudi turnir ping-ponga. Vršil se je prejšnjo nedeljo v prostorih Katol. doma. Tam se je zbralo kar trideset igralcev tega športa, ki ni sicer preveč poznan široki masi toda je precej razširjen po raznih zavodih. Igralci so tvorili osem ekip: »Dom« iz Rojana, Alojzevi-šče in Oratorij iz Gorice, Livada ;z Gorice, Pevma, Šieverian »Vrba« iz Sovodenj in Vrh, ki so sc porazdeljene v dve vrsti vnrto borile med seboj za nrvo mesto in za vstop v finale. To je uspelo Ro-ianu in Alojzevišču, ki sta se nato pomerila v finalni tekmi. Zmagal ie Rojan z rezultatom 3:0.
Glavni sodnik je bil Finizio Saro iz Gorice, ki je državni zvezni sodnik. Turnir, ki ga je pripravil nrof. Kranner. ie bil dobro organiziran in številni gledalci so lahko pozorno sledili »beli žogici«.
Tehnični rezultati — A-kolo: Rojan - Oratorij 3:0, Sovodnje - Vrh 3:1, Rojan - Vrh 3:2. Sovod-nie - Oratorij 3:0, Rojan - Sovodnje 3:0, Vrh -Oratorij 3:1.
1. Rojan 3 zmage, 2. Sovodnje 2, 3. Vrh 1, 4. Oratorij 0.
B-kolo: Livada - Števerjan 3:0, Alojzevišče -Pevma 3:0, Livada - Pevma 3:1. Alojzevišče - Štc-verian 3:0. Alojzevišče - Livada 3:0, Pevma - Šte-verian 3:0.
1. Aloizevišče 3 zmage, 2. Livada 2, 3. Pevma 1,
4.	števerjan 0.
Po končanem tekmovanju se ie v Števerjanu vršilo nagrajevanje zmagovalcev v lahki atletiki in obeh turnirjev. V lahki atletiki ic prejel pokal Susič Ivan. ker je dosegel najboljši tehnični rezultat; medalje pa so prejeli: Susič in Bensa D. zlato, Peterin D. in Nanut V. srebrno, Podber-šček E. in Vižinlin M. bronasto. Za pvro mesto v odboiki je zmagovalno moštvo »Gorica« dobilo pokal Slov. Kat. Prosv. Zveze. Za zmago v ping-pongu pa je Rojan bil obdarovan s pokalom in medaljami.
(---------------A
Po povesti 0. Cumoda riše Miki Moster
V J
:	''	'-v:
: "
205. Še pred zimo jc MacDonald izpolnil svojo obljubo. Ko je prišel v Lae Bain, je prinesel s seboj Nepeesino fotografijo. Ker ni imel časa, da bi sam obiskal Pierrota, je naprosil trgovca McTaggarta, da pošlje fotografijo staremu lovcu in njegovi hčeri. Dobni MacDonald je ponevedoma zaupal sliko najbolj neprimernim rokam.
206. McTaggarl je naskrivaj dolgo ogledoval sliko, ki mu jc vlivala vse večjo odločnost. Sklenil je, da ne bo več odlašal, da bo izvedel svoj načrt in pripeljal Nepeeso na svoj dom. Pierrotovo nasprotovanje bo premagal, ne da bi izbiral sredstva, pa četudi pride do najhujšega in najgršega načina. Pripravljen je bil ludii na uboj.	•	•
207. McTaggart je začel z veliko vnemo pripravljati svoj dom za Nepccsin -prihod. Vedel jc, kako rada ima snago in red, zato ni skoparil z denarjem. Prczidaval je in belil stene, nakupi je nove zavese, omislil si je celo gramofon. Mislil je na sleherno malenkost, ki bi mogla Nepccsi ugajati, tako je bil prepričan v svoj uspeh.
208. Tudi v Pierrotovi hiši so sc pridno pripravljali na zimo in na zimski lov. Nepeesa jc pomagala očetu pripravljati pasli, popravljati krpljc in šivati zimske mokasine. Dela je bilo veliko in Nepeesa ni imela več časa za sprehode z Bareejem. Baree je ostajal pri njej v h':/, kljub teinu, da ga je bil Pier-rot že dvakrat udaril.
209. Stari lovec je vedel, kaj dela. Nalašč je vzbujal v Bareeju sovraštvo do sebe. Mislil si je: če bo sovražil mene, bo sovražil vsakega moškega, tudi McTaggarta. Pred vsemi bo branil Nepeeso. Zato tudi ni več vzgajal Bareeja za vprežnega psa. Pustil mu je, da je svoboden tekal naokrog, čeprav je vedel, da ga bodo zimske noči izvabile v divjino.
210. Res je postal Baree v mrzlih nočeh zelo nemiren. Pie*" rot je vedel, zakai. Prvi večer, ko je Baree sedel in zalajal y_ veliki svetli mesec, jc lo razložil Nepccsi. »Baree je pes, na pol volk,« ji je pripovedoval. »Klicu divjine ne b<> mogel ubežati. Sel bo v gozdove. Dovoliti mu morava t°> nc smeva ga priklepati. Gotovo se bo vrnil!«