V NAŠI BEŽAVL Trgovinska pogodba z Avstrijo. Dne 20. julija je stopila v veljavo nova trgo.vinaka pogodba z Avstrijo. Prejšnja pogodba je bila 1. julija tega leta odpovedana. Zadnja leta se Avstrija na vso moč trudi, da bi povzdignila svoje poljedelstvo. Res je avstrijsko poljedelstvo tekotn zadnjih let jako napredovalo. Ta napredek, se ne more zdržati na višini, ki jo je dosegel, ako se cena kmetijsikim pridelkom ne ohrani na primerni višini. Eno izmed uspešnih eredstev v to svrho je zaščitna carina. Od leta 1925 je Avstrija izdala 5 carinskih novel (novih zakonov), s kaieriirii je zaščitila domačo proizvodnjo, osobito kmetijstvo. Radi teh razmer je prišlo do pogajanj z našo državo in plod teh pogajanj je nova trgovinska pogodba, ki je v veljavi do konca junija 1932. V tej rpogodbi je naša država povišala carino na razne industrijske pridelke, zlasti za železo, papir, u&nje in tkanine. Avstija je nam dovolila uvoz 500.000 met. stotov pšenice pri zmanjšanju carine za 3.20 zlatih kron pri 100 kg, torej -pri carini okoli 7 zlatih kron. Ta prednostna carina pa stopi v veljavo le takrat, če jo odobrijo druge pogodbene države, ki uživajo največjo ugodnost. Če te države omenjene prednosti ne dovolijo, sc bodo začela nova pogajanja za kakšno drugo ugodnost. 2a klavna goveda je določen kontingent (količina) deset tisoč glav in znaša zanje carina 9 zlatih kron za 100 kg, za delovno živino znaša carina pT> komadu 70 zlatih kron, za junce in junice po komadu 50 zlatih kron, za teleta pa 8 zlatib kron. Za mesnate prašičc od 40—150 kg ostane carina 18 zlatih kron, Ietna količina pa znaša 21.000 komadov. Uvoz takozvanih špebarjev, to je prašičev nad 150 kg je prost. Kar se bo uvozilo preko določenega števila, bo uveljala avtonomna carinska tarifa v znesku 45 zlatili kron za 100 kg. Nadalje znaša carina za živo perutnino 8 zlatih kron, za zaklano, očiščeno 15 zlatih kron. Za konje so ostale dosedanje carine nfiizprenienjene. Ker pa smo mlade konje pod dve le-ti starosti uvažali v Avstrijo kot klavno živino, je sedaj v pogwlbi določba, da se smatrajo za klavno živino samo konji, stari nad dve leti. Carina za mast znaša 30, za slanino 22, za slivovko do 50°, za vinp do 10° 30, od 10 do 14 35, za mineralne vode 1.40, šampanjec 150, salama 80, kranjske klobase 60 zlatih kron. Bučno olje je prosto carine. Carina za grozdje znaša 10 zlatih kron, za namizno sadje (jabolka, črešn.je, breskve in marelice) 5 zlatib kron. Uvoz svežih &liv je prost. Za naše kraje je velike važno&ti, da znaša carina za nepakovana jabolka od 1. julija do 15. novembra 2 zlati kroni, od. 15. novembra do 15. decembra 3 zlate krone, po t&m času pa 5 zlatib kron. Zgodnji krompir bo plačal 2 zla.i kroni, glavnata salata 4. Suhe gobc 10 zlatih kron; Hmelj je sedaj prost carine, dočim je doscdaj znašala 20 zlatih kron. Obmejni promet ss je v novi pogodbi utesnil nam na škcdo. Avstrijci so to dcsegli na pcdlagi svojih, za nas neugodnib. statistik o obmejnem prometu, dočim mi teh statistik nimarao. Doslej je bilo mogočc nesti moko, kruh in navadno pecivo do teže 5 kg črez mejo, sedaj pa se sma nesti &amo 3 kg. Jajc se sme nesti namesto prejšnjib 50 samo 5 komadov, masa, sira in masla, namesto prsjšnja 2 kg samo 1 kg. Dosedanja omejitev mlinskga prometa in dovoza na žage: 5 km je padla. Zakca o sredK.iii šoI_Lh sprej-ienisnSrednješolski zakon se spremeni takole: Stroške za zgradbe srednješolskih poslopij, za njih vzdrževanje in popravilo nosijo banovinc, v Bsogradu, Zemunu in Pančevu pa država. Šolsko leto se več ne deli v tromesečja, ampak v dve polletji. V&li'ke počitmce trajajo od 29. junija do 23. avgusta. Učenci srednjih šol smejo biti člani Sokola kraljevine Jugoslavije, izven šole pa so labko člani verskib udmženj svoje verske zajednice. V DRUGIH DRŽAVAH. Za Parizoin so sklenili tudi v Londonu le nekaj začasnega. Veliko smd že pisali, kako je zažla Nemčija v hude finančne težkoče, ki ogrožajo tudi finančno stanje več drugib držav, ki imajo kapital naložen v Nemčiji. Nemcem so hoteli pomagati pred tedni v Parizu, kjer pa ni došlo do nob&nib pravib sklepov. Finančni ministri velesil so se tolažili, da bo prišlo do ozdravljenja nemSkih finančnib prilik na tozadevnih posvetovanjih v Londonu. Dolgovezna lo-ndonska posvetovanja so rodila ta uspeh, da se podaljšajo Nem5iji kratkoročni krediti za tri mesece. Odbor finančnih ministrov jo sklenil še, naj po&ljejo na Nemčiji interesirane vclebanke v Berlin posebno komisijo strokovnjakov. Ta komisija bi ne bila kontrola za Nemce, arapaJc bi se sama na licu mesta poučila, ali bodo londonski aklepi dovoljnl za finančno ustalitev Nemčije. Za slučaj, da bi se izakazali ukrepi za nezadostne, bo predlagala komisija vladam nadaljne pomožne ukr&pe. Splob bo zbrala komisija gradivo za jesensko gospodarsko posvetovanje v Londonu. Pariška in londonsika konferenca sta prinesli za Nemčijo in za po njej prizadete država v najboljšem primeru le začasno olajšanje položaja. Zasilna nredbe v NemeijL Nemško uradništvo od najvišjega do najnižjega prejeraa po zasilni uredbi plače v dveb. obrokib.: 1. in 10. dan v mesecu. Po drugi zasilni uredbi se bodo plačevale za neplačane davke obre&ti 5—12?% z obracunom vsakili 15 dni. Svečana otoritev madžarskega parlamenta. Z velikim tam tamom je bil otvorjen v Budimpešti novoizvoljeni madžarski parlament od regenta Horthyja 21. julija s posebnim prestolnim govorom. Iz repcblike Španije. V Madridu zboruje novoizvoljena španska ustavotvorna skupščina, v deželi sami pa divjajo povsod stavke, nemiri, naraščanjo breaposelnih, pomanjkanje in hvijsikanje ljudskih množic proti vsaki oblasti. Vlada nastopa proti nemirnežem s silo, pripravlja zakon proti stavkam in bo začela z najbolj učinkovithn sredistvom proti siromaštvu z agrarno reformo-. Agrarni odbor je že rzdelal načrt za razkosanje veleposestev in njiliovo razdelitev med brezposelns. Načrt smatra za vcleposestva ona, ki imajo več kakor 200 ha obdelane zemlje in nad 400 ha pašnikov. V to svrho bi se naj usta.novile posebns zadruge kmetov, ki bi sprejele v last ta zemljišča ali pa bi jih porazdelile med najbolj revne in potrcbne delavce. Država bi za enkrat prispevala 120 peset za izplačilo delavskega zaslužka za nakup semena in gnojil do prihodnje žetve. Minister Azana je mnenja, da bi se na ta način lahko razdclilo 750.000 ha med najmarij 100.000 brezposelnih delavcev. Z razdeljevanjem bi se pričelo že s 1. avgustom, odškodnino pa bi določil parlament pozneje.