«
pmillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn
I Štev. 32.
llllllllllllllllllllllllllllIlHIliiJIllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIJ
LJUBLJANA, 5. avgusta 1921
njiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
Leto II. I
...........mn.................................................................................................n......................mit......................umu.......................................................n.......m
Plavalne tekme ljubljanskega športnega kluba
na Ljubljanici dne 31. julija 1921.
Nedeljska plavalna tekma, ki jo je priredil na Ljubljanici ob svoji čolnarni Lj. S. K., spada med najbolj uspele prireditve te vrste med nami. Meri se z najboljšimi dosedanjimi tekmami tako glede števila tekmovalcev, kakor tudi glede njih kvalitete in glede športnih uspehov. Doseženi rezultati nadkriljujejo skoraj v vseh točkah prav znatno rezultate lanskega športnega tedna, čigar plavalne tekme so se vršile
vznevoljajo gledalce. Tudi teh je bilo z ozirom na neugodne okoliščine — neznosna vročina, cela vrsta konkurenčnih prireditev — prav lepo število, najboljši dokaz, da ima naša publika že veliko umevanja in velik interes za zdravi plavalni sport.
Tekma je potekla v najlepšem soglasju, brez nesreč, protestov ali kakih drugih incidentov. Obvladal jo je pravi tovariški športni duh.
Plavalne tekme na Ljubljanici: Start juniorjev.
pod enakimi zunanjimi pogoji kakor letošnje. Nadkriljujejo pa tudi mnoge uspehe, dosežene lani na Bledu in letos v Maksimiru. Nekateri rezultati predstavljajo nove jugoslovanske rekorde.
Zunanja slika prireditve je bila lepa; aranžma je bil dober in točen. Posamezne točke sporeda so se vrstile hitro zaporedoma brez onih nepotrebnih pavz, ki žal pri mnogih prireditvah tako po nepotrebnem
Za bodočnost nam nudi izid nedeljske tekme najlepše garancije. Naši tekmovalci bodo resni kandidati za jugoslovanska prvenstva v vseh točkah, za katere se bo bil boj. Za prvenstvene tekme na Bledu je bila nedeljska prireditev najboljša priprava.
V naslednjem podajamo pregled tekem, tekmovalcev in rezultatov.
TEKMOVALCI:
V celem je bilo 116 tekmovalnih prijav. Na startu je faktično za 90 tekmovalnih prijav 12 točk obsegajočega sporeda nastopilo 71 raznih tekmovalcev, od katerih so tedaj nekateri tekmovali pri več točkah sporeda. Tekmovalo je raznih tekmovalcev sledeče
število, in sicer za:
Ljubljanski športni klub (L. S. K.) .	18 tekmovalcev,
Ilirija (I)..............■	,	.	17	»
Jadran (J.).....................11	»
Primorje (P.) .	•...............9	»
Svoboda (Sv.)....................5	»
Sparta (Sp.)................■	.	4	»
Žensko telovadno društvo (Ž.) .	.	3	»
Kolesarska Ilirija (K. I.) ...	.	1	»
Lj. akademski športni klub ...	1	»
Izven klubov.....................2	»
Skupaj ...	71 tekmovalcev.
REZULTATI.
(V oklepajih so rezultati Športnega tedna 1920, na Bledu 1920 in v Maksimiru 1921.)
I.	50 m sprint: 5 tekmovalcev.
1.	Vrečko Milan, P., 35 sek. (Sp. t. 42, Bled 37 6, Maksimir 35'8).
2.	Ravnik Franc, L, 36 sek.
3.	Kramaršič Vinko, L. S. K., 39 6 sek.
II.	50 m junior ji: 13 tekmovalcev,
1.	Hribernik Zoran, P., 4L4 sek. (Sp. t. 50).
2.	Navinšek Emil, L. S. K., 42-2 sek.
3.	Leskovec Josip, J., 44 6 sek.
III.	50 m d e č k i : 17 tekmovalcev v 2 skupinah.
1.	Medved Jožko, L. S. K., 46 sek. (Sp. t. 45-5).
2.	Erbežnik Drago, J., 46 5 sek.
3.	Bleiweis Miron, S. S- K., 46-7 sek.
IV.	50 m dame: 9 tekmovalk.
1.	Černe Angelca, L, 45 5 sek.
2.	Prekuh Francka, Ž., 5L4 sek.
3.	Premelč Marta, Ž., 53‘2 sek.
V.	štafeta 4X50 m, dve štafeti,
1.	Primorje 3 : l-3 (Martelanc, Vrečko, Hribernik, Zore).
2.	Ljub. športni klub 3 : 18 (Kramaršič, Grilc, Navinšek, Trnkocy Ubald).
VI.	Skoki juniorjev: 7 tekmovalcev.
1.	Grilc Bogomir, L. S. K., 20 točk.
2.	Kresar Josip, J., 171/,, točk.
3.	Juntes Ernest, J., 162/s točk.
VIL 100 m b o č n o : 9 tekmovalcev.
1.	Ravnik Franc, L, 1 : 27 (Sp. t. 1 : 46-4).
2.	Navinšek Emil, L. S. K., 1 : 33-5.
3.	Poček Oskar, L. A. S. K., 1 : 34.
VIII.	100 m vznak: 4 tekmovalci,
1.	Debelak Milutin, P., 1 : 39 (Sp. t. 45-8).
2.	Ulčar Franc, L, 1 : 45.
3.	Sancin Savo, P., 1 :48.
IX.	100 m sprint: 4 tekmovalci.
1.	Vrečko Milan, P., 1 : 23 (Sp. t. 1 : 38T, Bled 1 : 29, Maksimir 1 : 22-4).
2.	Kramaršič Vinko, L. S. K., 1 : 29.
3.	Panjak Miroslav, K. L, 1 : 42.
X.	1000 m p r o s t o : 9 tekmovalcev, 3 med tekmo izstopili.
1.	Lukan Mitja, L. S. K., 16 : 46 (Sp. t. 19:48-4, Maksimir 22 : 46).
2.	Švigelj Fedor, L. S. K., 16 : 58.
3.	Kern Srečko, Sv., 17:48.
XI.	300 m dame: 8 tekmovalk.
1.	Vrtačnik Vera, L. S. K., 5 : 45.
2.	Prekuh Francka, Ž., 5 : 52.
3.	Premelč Marta, Ž., 6 : 8,
XII.	Skoki senijorjev: 3 tekmovalci.
1.	Grilc Bogomir, L. S. K., 215/B točk.
2.	Korderič Srečko, L, 21V0 točk.
3.	Navinšek Emil, L. S. K., 20rV0 točk.
USPEHI KLUBOV.
Od posameznih klubov so si torej priborili nagrad: S. S. K. 13, Primorje' 6, Ilirija 5, Žensko telov. društvo 4, Jadran 4, Kolesarska Ilirija 1, Ljublj. akad. športni klub 1, Svoboda 1.
XIII.	W a t e r p o 1 o :
Ljubljanski športni klub—Primorje 1 : 0 (1 : 0).
Razmere vode: Voda je bila skoraj popolnoma stoječa, kakor v jezeru. Zatvornica v Gruberjevem kanalu je bila ta dan popolnoma zaprta.
WATERPOLO.
Bila je prva tekma v Sloveniji. Nastopila sta Lj. športni klub in Primorje v sledečih postavah:
Ljub. športni klub: B. Trnkoczy, Z. Švi-gelj-K. Trnkoczy—F- Švigelj—Lukan—Kramaršič— J. Medved.
Primorje: Martelanc — Saksida — Sancin — Zore—Vončina—Kalin—Debeljak.
Sodnik g. Pretnar.
Igra je bila živahna in napeta. Občinstvo ji je sledilo z velikim zanimanjem. Rezultat 1 : 0 v korist L, S. K.
Radi velike suše je bila zatvornica v Gruberjevem kanalu popolnoma zaprta, voda v Ljubljanici zato skoraj popolnoma na miru kakor v jezeru,
(3)
Ilirija—Rapid rez., Dunaj
5:1 (3:1) in 1:1 (0:1).
30. in 31. julija je gostovala v Ljubljani rezerva znamenitega dunajskega Rapida, ki ga prištevajo najboljšim klubom na eovropskem kontinentu. V obeh igrah proti Iliriji je razvil Rapid tipično igro dunajske šole. Tehnično stran igre so Dunajčani obvladali popolnoma. Sigurno ravnanje z žogo v vsakem položaju, točen stoping, dribling in izvrstna igra z glavo se je opazila pri vsakem posamezniku. Edino v strelu na gol so bili Rapidovci precej nesigurni. Taktično se nam zdi dunajski sistem manj koristen in uspešen od češkega, h kateremu nagiba Ilirija.
Drugi dan je razvil Rapid poleg svojih vrlin žal — prvi od vseh avstrijskih klubov — znatno nedisciplino, ki je z ozirom na športni odgoj v Rapidu ne bi pričakovali. Mimogrede bodi rečeno, da bi dunajska, oziroma sploh vsaka druga publika reagirala na slično nedisciplino tujega moštva čisto drugače kot naše zares športno občinstvo.
Ilirija poskuša z novimi sestavami svojega I. moštva. Leva zveza Seger je prvovrstna pridobitev. Kot vodja napadalne vrste je izpeljal celo vrsto lepih odločnih napadov, zaposliti zna enakomerno celo napadalno vrsto in odlikuje se z ostrim, umerjenim strelom na gol. — V centru je igral Betetto. Betetta gotov del publike jako rad kritizira — tudi takrat, ko za to ni vzrokov. Dejstvo je, da je vkljub navidezni neagilnosti in neodločnosti pred golom eden izmed redkih igralcev, ki umejo graditi kombinacijsko igro in ki imajo pregled nad vso igro. V forward razume vpeljati gotov način napadanja in solidnejšo, zanesljivejšo igro od drugih naših srednjih napadalcev. — Na desnem krilu je nastopil v nedeljo Weibl. Slab stoping, trema in mala rutina mu za enkrat niso dopustili, da bi se uveljavil kot se je uveljavil že večkrat v rezervi. — Kot desni half je igral prvič v težji tekmi Zupančič III. Četudi je igral sorazmerno prav dobro in nad vse požrtvovalno, smo mnenja, da za težke tekme trajno še ni uporabljiv. — Hus na mestu levega halfa se je obnesel v prvem halfteamu nedeljske tekme zopet prav dobro, v drugem halfteamu mu ♦e delal tempo nekoliko preglavic- — V splošno zadoščenje publike, ki je začela nad našim dosedanjim prvakom zmajevati z glavo, se opaža v moštvu ugoden preobrat. Bodoče tekme proti Wiener Sport-klubu, še bolj pa finale za prvenstvo Slovenije s celjskimi Atletiki bodo pokazale, če je izboljšanje trajno in če se povrača v moštvo zopet športni duh.
Skupna igra v moštvu je za sedaj še mnogokje pomanjkljiva; posebno med halfi in napadalci ni prave zveze. Moštvo je izgledalo, kot ob začetku sezone. Vsak igralec se je potrudil kolikor je mogel, a do polne forme se pravzaprav ni povzpel niti eden. Pretnar in Zupančič II. sta imela celo prav slabe dni.
Rapid je tako enakomerno izglajeno moštvo, da je težko dobiti iz njega posameznike, ki bi se odlikovali posebno. Najboljšo igro je podal pač brez dvoma golman v nedeljski tekmi, ki je riskiral več kot enkrat samega sebe, da pomore svojim barvam do častnega rezultata. Obramba je prvi dan zagrešila nekaj taktičnih pogrešk, ki so jo stale 3 gole.
Obe tekmi je vodil g. Vodišek. V nedeljo je imel napram nedisciplini gostov in ostri igri obeh moštev jako težko stališče. Neglede na to smo mnenja, da bi moral vzeti svojo funkcijo za resnejšo kot jo vsaj na videz dostikrat vzame in da bi se moral izogibati gotovim maniram, ki izzivajo igralce k ugovarjanju in publiko- k neugodni kritiki.
Poset tekem je bil vsled vročine in za nogomet neprikladne dobe slab.
Postava Ilirije v soboto: Pelan — Pogačar, Pretnar — Zupančič III., Zupančič II., Tavčar — Baline, Bregar, Betetto, Seger, Vidmajer. — V nedeljo: Pelan — Pogačar, Pretnar — Zupančič III., Zupančič II., Hus — Weibl, Bregar, Seger, Zupančič, Vidmajer.
Vsi goli v prvi tekmi so bili efektni in so rezultirali iz smiselne kombinacije. Scortali so Seger 2, Bregar 2 in Vidmajer 1. V nedeljo sta padla oba gola iz enajstmetrovk,
«	T5'"
§fj>
Pomen zmage nad Francozi.
V dveh tekmah se je posrečilo zagrebškemu nogometnemu moštvu, ki danes reprezentira moč jugoslovanskega nogometa, zmagati nad francoskim reprezentativnim moštvom. Ti uspehi našega sporta niso slučajni, temveč so plod dolgotrajnega dela. Zato je pa zmaga nad Francozi tem sijajnejša in častnejša.
Mnogo se je govorilo o tem, da so Francozi poslali manj vredno moštvo in tako so skušali pomanjšati slavo nad zmago. Temu ni tako. Igralci reprezentativnega moštva Francije so bili najboljši material, ki ga je imel francoski nogometni savez takrat na razpolago. Šest igralcev-internacionalcev, ki so častno zastopali francosko republiko v tekmi proti prvemu moštvu Anglije, je igralo tudi v Jugoslaviji. Ostalih pet igralcev so zamenjali, ker niso bili v najboljši formi — v splošnem je bilo to prvo moštvo Francije, ki ga je poslala na Balkan v propagandni namen. Res je sicer — in to so priznali Francozi sami — da je končala ta propagandna turneja zanje deloma brezuspešno, ker ni nikdo v Parizu mislil, da se igra v Jugoslaviji nogomet, ki je dorasel francoskemu.
To pa je dejstvo, ki ni neizmerne važnosti le za naše nadaljnje športno življenje, temveč za vso našo državo. V splošnem se v zapadnih državah Evrope ter sploh po svetu občinstvo bolj zanima za športne dogodke nego za politiko. Najboljša priča temu je bil boksarski match Dempsey—Cerpentier, ki ga je pričakoval ves svet z mrzlično razburjenostjo. Tako so se tudi v Franciji malo zanimali za naše državno življenje in napredek. O tem vedo najbolje pričati vsi oni, ki so imeli opravka zunaj v svetu in so se morali 'boriti z raznimi neutemeljenimi predsodki, ki jih imajo tuji državljani napram Jugoslaviji. Resnično je govoril oni Anglež, ki je izjavil: »Pri nas sodimo državo v največji meri po tem, kako je v njej razvit sport. Ker ako je ta na visoki stopnji, vemo, da vlada v državi blagostanje.«
Po zmagi nad Francozi se bo to zelo spremenilo. Svetovni športni listi so prinašali obširne vesti, da je bilo francosko reprezentančno moštvo v Jugoslaviji dvakrat tepeno. Francoz ne bo pozabil imena Jugoslavija in kmalu bo prišel do spoznanja, da je tam, kjer je sport razvit v toliki meri, tudi kultura na visoki stopnji. Vsi mali narodi so imeli isti začetek. Kaj so znali v širnem svetu o Čehih, preden niso bila najmočnejša inozemska moštva tepena v Pragi? Šele tedaj so se začeli Angleži zanimati za Smetano in Dvoržaka ter češko kulturo. To je moment, ki je nepregledne važnosti in ki bi ga morali merodajni krogi upoštevati. Če že ne iz drugega višjega stališča, naj vsaj zato podpirajo nadaljnji športni razvoj, ker dejstvo, da je jugoslovanski sport dosegel brez modernih igrišč in športnih učiteljev tolik uspeh, nam najbolj kaže zdravo stran našega športnega življenja.
Zaupanje v našo moč raste z vsako novo zmago. Ni bil slučaj, da smo zmagali nad Švedi, in ni slučaj, da so odnesli Francozi mesto zmage poraz, Ako bomo doživeli kak poraz, nas to ne bo več motilo in nam vzelo zaupanja. Treba je le dela in zopet dela, ker uspeh so imeli danes pravzaprav le Zagrebčani, medtem ko smo mi z ozirom na lansko leto daleč zaostali. Naša moštva po kakovosti in zmožnosti ne zaostajajo za drugimi, ki se danes vesele svojih mednarodnih zmag. Manjka nam le onega, brez česar
tudi drugi niso napredovali, in to je vztrajno in smo-* treo delo brez prestanka, počasi, a stalno. Ni dosti, da se človek z impulzom loti dela, potrebna je energija, da izpelje delo do konca.
Nam Slovencem naj bo zmaga Hrvatov nad Francozi nov opomin, da je le na nas samih ležeče, kaj smo in kaj dosežemo. Uspeh nam je zasiguran; torej na delo!
(3)
Ženska olimpijada
v Montecarlu.
Na dolgo in široko so pisali inozemski listi o ženski olimpijadi, ki se je vršila začetkom maja v M on te Carlu. Nekateri so se spotikali nad krajem, ki so si ga dame izbrale, drugim vsa stvar sama na sebi ni ugajala, češ, da je le izrodek ženske emancipacije. Temu nasproti pa so se zavzemali za stvar ugledni francoski listi, ki pripisujejo velik pomen ženski olimpijadi, češ, da bo tvorila temelj za nadaljnji razvoij ženskega sporta.
Objektivno lahko presodimo stvar le, ako se ozremo na dosedanji razvoj in stanje družabnega ter športnega življenja žene v Zapadni Evropi.
.	................. .............■■...■ .:.„g
Pina, najboljši trabni dirkač Jugoslavije.
Nihče ne dvomi, da je v Zapadni Evropi stališče žene svobodnejše nego pri nas. Tam žena dela in misli svobodno, ker zaupa v svojo moč in sposobnost. V mnogih slučajih gre to predaleč, kar nam najbolje kaže nezdravi pojav »sufražetk«, o katerih se je pred vojno toliko pisarilo.
Naravno je, da so žene v svoji težnji, ustvariti si sigurno stališče v svetu in tekmovati z moškim, segle tudi po sportu. Najprej se je začelo to v Angliji, kjer se je pojavila svobodnejša smer ženskega gibanja. To je prišlo, toda v čistejši obliki, tudi na Norveško, kjer so se ustvarile prav lepe ženske telo-
vadne in lahkoatletične organizacije. Tudi Belgija, Italija, Nemčija in Francija so sledile temu zgledu. Dočim pa so drugi narodi večinoma strogo ločili, kaj je primerno in kaj ni primerno za ženo, gojita Francozinja in Angležinja vse sporte od kraja. In v tem oziru leži etična napaka, ker ni isto, ako igra žena nogomet, ki je docela nasproten njeni naravi, kot pa ako igra n. pr. tenis, ki je ravno za žene prikladen. Angležinje in Francozinje so šle tu predaleč, pač v svojo lastno škodo.
Žena je v sportu hitro napredovala in dosegla ponekod prav lepe uspehe. Da pa vsemu svetu pokažejo plod svojega delovanja, so priredile prvo žensko olimpijado v Monte Carlu, ki je biser francoske Riviere.
Za prvo propagandno olimpijado se je javilo pel narodov. Prireditev je trajala šest dni in je bila jako dobro obiskana. Rezultati so sledeči: Skok v daljavo: Anglija 4'71 m, skok v višino: Halt 1-41 m, tek 60 m; Lines 8'/r. sek., štafeta 4 X 75: Anglija 49:i/r, sek., tek na 70 m s petimi zaprekami: Delapierne 123/r, sek., tek na 250 m: Lines 36'/r, sek., bashetball: zmagala Anglija proti Franciji, met kopja: Gonraud Moris 41'43 m, met uteži: Gonraud Moris 18 m.
Poleg lahkoatletičnih tekmovanj so proizvajale zastopnice raznih narodov tudi druge prireditve, kakor moderne plese, okusne vaje s palicami itd.
Vsa olimpijada se je vršila in končala v lepem redu. Lep uspeh je navdušil zastopnice narodov v veliki meri. S ponosom so se vrnile v svoje domovine in njih delo bo brezdvomno rodilo koristne sadove za telesno vzgojo žene.
Eh
Še o Masarykovih igrah.
Masarykove igre v Pragi, ki so jasno pokazale visoko stopnjo češkoslovaškega sporta, niso obsegale le tekmovanja v lahki atletiki, kakor smo že poročali v štev. 25, temveč tudi velike plavalne tekme. Številna udeležba inozemskih plavačev je pričala o velikem obsegu tekmovanj, ki so bila izmed vseh do-sedaj največja v Češkoslovaški. Tako je poslala italijanska plavalna federacija celo moštvo in tudi Francozi so bili številno zastopani. Tudi francoski prvak na 200 m in 400 m Leon Sommer je dospel v Prago in njegovo tekmovanje s Piowatyjem in Brunnom je bilo prava senzacija.
Otvoritvena tekmovanja 6. julija so potekla sledeče:
50 m prosto, dame začetnice: Ludvikova 47‘2 sek.
50 m prosto, gospodje začetniki: Nemo 34'4 sek.
50 m prosto, vojaštvo: Šofer 39'4 sek.
100 m bočno, gospodje začetniki: Bause 1 : 30'2.
400 m prosto, dame začetnice: Dražkova 8 : 32'4.
100 m prsno, vojaštvo: Riedl 1 : 44.
100 m prsno, juniorji: Meisler 1 : 36.
200 m prosto, vojaštvo: Riedl 3 : 38‘3.
100 m hrbtna, juniorji: Efuert 1 : 44'3.
4 X 50 m, dame začetnice: Vyšehrad 3 : 29’6.
4 X 50 m, gospodje začetniki: ČPK 2 :35’2.
Waterpolo-igra: Slavia—ČPK 3 : 2, APK—ČPK 4 : 3, Hagibor—Slavia 8:0.
Drugega dne so se vršile odločilne tekme. Jako zanimiv je bil boj med Sommerjem, Biachom in Pio watyjem za prvenstvo Češkoslovaške v prsnem plavanju na 100 in 400 m. Lepo vreme je v veliki meri
prispevalo k ugodnim uspehom, tako da so dosegli pet novih češkoslovaških rekordov.
100 m hrbtno (prvenstvo Češkoslovaške): 1. Bi-achy (Italija) 1 : 32'2 (italijanski rekord), 2. Schaffer 1 : 35 (češkoslovaški rekord).
100 m prosto: Balas 1 : 12-7 (češkoslovaški rekord).
400 m prosti stil: Piowaty 6 : 26'6 (češkoslovaški
rekord).
400 m prsno: Sommer (Francija) 7 : 00'9.
200 m prsno: Sommer (Francija) 3 : 14-2.
1000 m prosti stil: Piowaty 17 : 18'8.
Štafeta 3 X 100 m: Makkabi 4 : 22'9 (češkoslovaški rekord).
Štafeta 4 X 100 m: Hagibor 6 : 22'5.
Prsna štafeta 3 X 100 m: ČVK 4 : 55 8; (izven konkurence sta prišla Biachy (100 m) in Sommer (200 m) v 4 : 49-8 kot prva na cilj).
300 m prosto, dame: Mejzlikova 6 : 02'3.
100 m prsno, dame: Hraškova 1 : 47' 1 (češko-
slovaški rekord).
200 m prsno, juniorji: Meisler 3 : 31'4.
Prvenstvo v waterpolu je dosegel APK proti ČPK z 2 : 1.
Vsa tekmovanja so bila vzorno organizirana in so tudi prinesla popoln uspeh.
S)
Jahalni konkours-hippique
ki ga priredi
Slov. dirkalni klub, podružnica Kola jahačev
v okviru športnega tedna.
Propozicija.
Jahalni konkours-hippique se vrši 11. oktobra t. 1., začetek ob 3. uri popoldne, na dirkališču v Ljubljani.
I.
Premovanje toplokrvnih jahalnih konj. — Jahajo dame in gospodje: civilno sedlo, dvojna uzda, — 3 častna darila.
Ocenjuje se: 1. podoba, 2. sedlanje, 3. uzdanje, 4. hoja v koraku, 5. hoja v trabu, 6. hoja v galopu. Pri opremi ni merodajna novost, temveč pravilnost opreme; za ocenjevanje pri 4, 5, 6 je merodajna samo hoja konja; zahteva pa se, da hodi konj v ravnotežju, na brzdi in z mirno glavo.
Ocenjevanje se vrši po treh sodnikih.
II.
Skakanje čez osem zaprek, ki so do 1-40 m visoke in do 3 m široke. — Darila: I. častno in 250 D, II. častno in 150 D, III, častno in 100 D.
Prva vvaterpolo-igra v Sloveniji: gol!
1.	Pleten plot 1-10 m visok,
2.	zid 1 m visok in 1 m širok,
3.	pregraja iz lesa 1 m visoka,
4.	vrata v živi meji, vrata 1 m visoka, 3'50 široka,
5.	cestni profil: 2 m široka jarka na razdalji 6 m,
6.	živa meja 1-40 m visoka, 1-50 m široka,
7.	zagrajena pot: dve po 1*20 m visoki živi meji na razdalji 6 m,
8.	jark z vodo 3 m širok, pred jarkom 0-6 m visoko šibje. Dolžina steze približno 400 m. Čez vse zapreke je skočiti
v galopu, v določenem redu, in sicer v 2 minutah. Sedlo civilno, uzdanje poljubno.
Tekme na Ljubljanici: lep salto nazaj.
(B. Grilc)
Diskvalificira se trikratno refiziranje ene in iste zapreke, ter zgrešitev tira.
Za slučaj enakih točk morata skakati dotična tekmovalca kakor pri VI. tekmi.
Ocenjujeta dva sodnika.
IH.
Skakanje v patrolah jahalnih jedinic. Darila:	I. patroli
častno in 200 D, II. 100 D, III. 50 D (patrola obstoječa iz 1 podčastnika in 3 redov).
Zaprek pet do 1 m visokih in 2 m širokih, in sicer:
1.	Pleten plot,
2.	zid,
3.	pregraja iz lesa,
4.	živa meja,
5.	jarek z nizkim šibjem pred seboj.
Obleka in oprema: bojna brez orožja.
Ne gre za hitrost, marveč za lepo skupno ježo v galopu in skupno skakanje, podčastnik tri korake pred patrolo, redovi v vrsti.
Ocenjujeta dva sodnika.
IV.
Lov za trak (jeu de barre). —- 1. Jahajo dame in gospodje. Civilno sedlo in bojna uzda. — Tri častna darila.
Borba se začne na znamenje z rogom in traja 1-5 minute.
Po jahanju vseh skupin nastopijo zmagovalci v eni skupini, pri čemer se določi končni rezultat. Ena skupina obstoji iz treh jahačev.
V glavnem se ocenjuje spretnost jezdeca, ne pa kolikokrat je odvzel drugemu trak.
Pogoji pri igri so:
a)	Noben tekmec ne sme prekoračiti z zastavicami za-znamenovanega četverokotnika;
b)	trak se sme odvzeti samo z desno roko in ne čez konja branitelja;
c)	če obrani branitelj trak skozi poldrugo minuto ali se napravi ena omenjenih napak, se igra prekine na znamenje z rogom.
-Ocenjujeta dva sodnika.
2.	Jahajo podčastniki jedinic IV. armijske oblasti.
Tri častna darila.
Sedlanje in uzdanje; po eksercirnih pravilih.
V.
Preizkušnje konj v vojaške namene. (Militarv championat equestre, championat de cheval d'armes.)
A.
Skupina članov Slovenskega dirkalnega kluba in oficirjev.
Zmagovalec dobi; 1. prehodnje darilo športne zveze, častno darilo in 500 D, 2. 200 D, 3. 150 D, — vsi, ki so izpolnili predpise, dobe kolajne zveze.
Jaha se na enem in istem konju, brez izenačenja težine.
Tekma obstoji iz treh delov;
1.	Prvi dan; ježa v terenu na 30 km dolgi stezi, na kateri je postavljenih deset različnih zaprek, ki so do 1 m visoke in 3 m široke,
2.	Drugi dan; a) šolsko jahanje, obenem preizkušnja kondicije konja, b) skakanje.
ad 1. Ježa v terenu; 7. septembra t. L, ob 15. uri na dirkališču je začetek ježe v terenu. Jezdec mora vso 30 km dolgo stezo sam jahati ali voditi konja na roki brez spremljevalca. Pot je dovršiti v 2 urah 30 minutah. Absolviranje poti v krajšem času ne šteje v dobro, prekoračenje se kaznuje. Zapreke, ki so zaznamenovane z zastavicami, se morajo skakati na konju. Sedlanje angleško sedlo, uzdanje poljubno.
Pri vsaki zapreki ocenjujeta dva sodnika.
Tir se pokaže pred tekmo. V to svrho se zberejo sodniki in tekmovalci na dirkališču pred tribuno dne 5. sept. t. 1., ob 5. uri popoldne, kjer dobi vsak tekmovalec skico o tiru.
ad 2. a) Šolsko jahanje se vrši dne 8. sept. t. L, ob 3. uri popoldne na dirkališču. Jezdec pokaže konja v koraku, trabu, kratkem galopu.
Angleško sedlo, dvojna uzda.
Ocenjujejo trije sodniki.
Ocenjuje se:
1.	kondicija,
2.	hoja	v	koraku,
3.	hoja	v	trabu,
4.	hoja	v	kratkem	galopu,
5.	hoja	v	galopu, torej	5 X 5 = 25,
6.	splošni vtis in dresura.
Vsi tekmeci nastopijo naenkrat in jahajo po navodilih vodje sodnikov.
Ad 2. b) Skakanje se vrši ob 4. uri 30 minut popoldne dne 8. septembra t. 1.
Angleško sedlo, uzdanje poljubno.
. Zapreke so sledeče:
1.	Živa meja (šibje), 1-40 m visoka, 1-50 m široka.
2.	Zid 1 m visok, 1 m širok.
3.	Pregraja iz lesa, 1 m visoka.
4.	1 m visoka vrata v živi meji. Skok za poslušnost.
(Zastavici, med katerima je treba preskočiti vrata, stojita
3-50 m druga od druge.)
5.	Jarek 3 m širok, pred jarkom 0-60 m visoko šibje.
6.	Zagrajena pot: dve 1-20 m visoki živi meji na razdalji 6 metrov.
7.	Pleten plot; 1-10 m visok.
Na znamenje z rogom začne tekmo s skakanjem zaprek v določenem redu. Po končanem skakanju prijaha pred sodnike, pozdravi in odjaha v galopu.	___
Diskvalificira se trikratno refiziranje ene in iste zapreke ter zgrešitev tira. — Ocenjujeta dva sodnika.
Končna razvrstitev tekmecev:
Zmagovalec je tisti, ki dobi največje število točk v vseh treh skupinah. Za slučaj enakih točk morata skakati dotična tekmovalca kakor pri VI. tekmi.
B.
Skupina patrol iz jahalnih edinic IV. armijske oblasti.
Darila: prvi patroli 200 D, drugi patroli 100 D, tretji patroli 50 D, in vsakemu jezdecu kolajno zveze.
Vsaka patrola obstoji iz 1 podčastnika in 3 redov.
Jaha se na enem in istem konju.
Obleka pohodna; sedlanje in uzdanje po eksercirnih pravilih.
Brez izenačenja težine in vloge.
Vsi drugi pogoji so ravno isti kakor za skupino a).
VI.
Skakanje na visočino za člane Kola jahačev. Častno darilo jezdecu, ki doseže največjo visočino.
Prva stopnja 1-20 m, potem po 10 cm višje.
Dotični, ki odbije bariero trikrat, stopi iz konkurence.
Splošna pravila.
1.	Prijave je poslati Športni zvezi, Narodni dom, Ljubljana. Prijava naj vsebuje;
a)	Ime in bivališče posestnika konja ali jezdeca (dame ali gospoda),
b)	popis konja: ime, barva, spol, starost,
c)	za katero tekmo se prijavi.
Za vsakega prijavljenega konja, izvzemši pri tekmi III., je vposlati vpisnino 10 D.
Prijave po 1. septembru t. 1. se sprejemajo samo proti plačilu trikratne vloge, t. j. 30 D.
2.	Posestniki konj, ki se udeleže tekme L, II., IV. in VI., ter jezdeci, morajo biti člani ene podružnice Kola jahačev Ljub-Ijana.
3.	Vrsto jezdecev v posameznih tekmah določi odbor in bode razvidna v programih.
4.	Jezdeci morajo biti pripravljeni za nastop najmanj 15 minut pred svojo tekmo.
5.	Ocenitev se naznani po vsaki končani tekmi.
6.	Darila se razdele na dirkališču takoj po zadnji tekmi.
7.	Proti izreku sodnikov ni protesta.
8.	Odbor si pridržuje pravico izpremembe sporeda.
9.	Prehodnje darilo je last Športne zveze in ostane v omejeni posesti zmagovalca »Military« do prihodnjega »Military«, ki ga priredi Kolo jahačev. Posestnik je dolžan oddati 10 dni pred novo tekmo prehodnje darilo Športni zvezi. Športna zveza da pred oddajo drugemu pritrditi ploščo z imenom zmagovalca in dnevom zmage na svoje stroške.
V slučaju smrti se prehodnje darilo vrne Športni zvezi.
m
Plavalne tekme Športnega tedna
za prvenstvo Slovenije na Ljubljanici 8. septembra.
Program.
50 m prosti stil, dečki pod 15 leti.
50 m prosti stil seniorji.
50 m prosti stil juniorji.
50 m prosti stil dame.
100 m hrbtno.
100 m prsni stil seniorji.
'00 m bočno.
100 m prosti stil seniorji.
Skok juniorjev a) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) salto naprej, d) skok na glavo s priročenjem, e) poljuben skok.
300 m prsno dame.
Potapljanje.
Športna štafeta: 50 m prsno, 50 m bočno, 50 m hrbtno, 50 m prosto.
1500 m poljuben stil.
Skoki seniorjev: a) skok na glavo naprej, b) salto naprej, c) salto nazaj, d) skok nazaj na glavo, e) sveder, f) skok na glavo s prigibom, g) Auerbachov skok, h) skok na glavo s priročenjem, i) in k) dva poljubna skoka.
Skoki za dame: a) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) poljuben skok.
Waterpolo.
Tekma je dostopna vsem članom športnih klubov in državno priznanih telovadnih društev Slovenije. Tekmovalci se morajo prijaviti potom svojih klubov najkasneje do 1. septembra na naslov »Športna Zveza« Ljubljana.
Prijavnino 10 K za vsako osebo in točko je plačati istočasno s prijavo.
Tekma se vrši po pravilih mednarodne plavalne zveze, v ostalem pa glej »Splošna prijavna in tekmovalna določila«.
Glede Waterpolo - tekme za prvenstvo Slovenije veljajo sledeča določila:
O priliki desetletnice S. K. Ilirije igrata po žrebu od prijavljenih moštev prva dva. Zmagalec v tej tekmi igra pri tekmi za Prvenstvo Slovenije odločilno tekmo z neizžrebanim moštvom.
Za vsako točko so razpisane tri priznalnice in izven tega za vsako točko, v kateri tekmuje nad pet tekmovalcev, dve častni kolajni; za točke, v katerih tekmuje manj kot pet ali pet tekmovalcev, je določena ena častna kolajna.
m
Razpis cestne dirke
Ljubljana—Bled (50 km)
za prvenstvo kluba kolesarjev in motocikl. Ilirija
7. avgusta 1921.
Proga: Ljubljana, Kranj, Podbrezje, Spodnji otok, Radovljica, Lesce, Bled.
Start: Ljubljana, Gosposvetska cesta ob 8.30 uri.
Cilj: Bled, trgovina Pretnar.
Prijavnina: 1 dinar za dirkača. Prijave je pošiljati g. Fr. Ogrinu, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Vsebovati morajo: ime in priimek dirkača, naslov, starost, vrsto kolesa (dirkalno ali turno), prijavnino.
Zaključek prijav: v petek 5. t. m. ob 8. uri zvečer.
Posebna določila: Vozi se: v glavni skupini z dirkalnimi kolesi, v težki skupini s turnimi kolesi, v skupini juniorjev vsi oni, ki še nimajo nikakega darila v letošnji sezoni in v skupini seniorjev. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Vsi dirkači morajo voziti levo, prehitevati desno, imeti na kolesu zavoro in zvonček ter voziti na lastno odgovornost. Vrstni red prijav je vrstni red na startu. Dirkači morajo biti eno uro pred startom v klu-bovih prostorih, restavracija Novi svet. Razdelitev številk je dan prej v soboto ob 6. uri pri g. Fr. Ogrinu. Vozi se po pravilih Jugoslovanskega kolesarskega saveza.
Darila: V glavni skupini prvemu prvenstveno kolajno kluba in naslov: »Prvak kluba za leto 1921 za 50 km«. Drugemu in tretjemu kolajno in diplomo. V težki skupini prvim trem kolajno in diplomo. V skupini juniorjev prvim trem kolajno in diplomo. V skupini seniorjev prvim trem kolajno in diplomo. V slučaju nezadostnih prijav se število kolajn sorazmerno zmanjša.
Avstralska prvenstva v plavanju na Tasmaniji v Ho-bartu so prinesla krasne uspehe. Sicer niso tekmovali znani avstralski svetovni prvaki, kot Kahanamohu itd., vendar so doseženi rezultati prvovrstni: 100 yardov 0-56 Kealoha; 440 yardov 5 : 17-6 Beaurepaire (nov rekord); 100 yardov (hrbet) 1 : 4-2 Kealoha; 220 yardov (prsni stil) 3 : 06 Kealoha.
Miss Charlotte Boyle je pred kratkim postavila nov svetovni rekord na 150 yardov z 1 : 49'6. Stari rekord Miss Hilde James je znašal 1 : 54'2.
Nov nemški rekord na 100 m na hrbtu je dosegel v Tipskem Eitner v 1 : 17'8.
Za veliko dunajsko regato se je javilo 26 klubov s 128 člani in 602 veslačema, kar znači rekord vseh dosedanjih regat.
Svetovno prvenstvo v veslanju na »skiffu« je dobil Gibls, ki je potolkel Avstralca Arusta z veliko lahkoto s 5 dolžinami. Tekma se je vršila na Themsi.
Tekma jaht preko oceana, ki bi se morala vršiti dne
4.	julija, je odgodena na poznejši čas, ker sta dospeli le dve prijavi.
Prvenstvene tekme v Zagrebu 31. julija: H a š k proti Concordia 0:0. Concordia je imela v igri znatno premoč, a je ni mogla izraziti v rezultatu. Izvanredno dobro je igral Haškov golman Fridrih. Hašk je s tem rezultatom dosegel v prvenstveni tabeli prvo mesto. — Gradjanski : Croatia 3 : 0. Koti 15 : 0. Igralo se je ves čas v kazenskem prostoru Croatije. — Ilirija proti S 1 a v i j i 7 : 1, Sparta:Victoria6:3.
Wiener Sportklub : Ilirija, V soboto 6. t. m. in v nedeljo 7. t. m. gostuje v Ljubljani kombinirano moštvo Wiener Sportkluba. Wiener Sportklub je eden prvih dunajskih klubov. V letošnji sezoni se je priboril v finale za avstrijski pokal, v katerem je podlegel Amaterjem z 1:2. Lansko sezono je igral že enkrat v Ljubljani in porazil Ilirijo po dovršeni igri s 6 : 0.
Finale za prvenstvo Slovenije med Ilirijo in celjskim Athletiksportklubom se ponovi na praznik dne 15. t. m. na igrišču Ilirije v Ljubljani. Neodločen rezultat prve igre 17. julija v Celju, potem ko so Atletiki vodili že 3 : 0, je vzbudil splošno pozornost in je menda zadostno poučil dosedanjega prvaka Ilirijo, da se treba na odločilno tekmo za prvenstvo Slovenije vestno pripraviti.
Splitski Hajduk igra 20. in 21. t. m. prvič v Ljubljani. Po izvanrednih rezultatih, ki jih je dosegel Hajduk letos v internacionalnih tekmah, zlasti pa vsled njegove zmage nad Gradjanskim Š. K. iz Zagreba, vzbuja poset dalmatinskega prvaka že sedaj največje zanimanje.
Afera Hajduk — Gradjanski, ki je zbudila pred tedni toliko hrupa, se je oficielno zaključila na seji upravnega odbora Jugoslov. nogometnega saveza dne 28. julija. Zaključek saveza, ki ga prinašamo med službenimi objavami, konstatira, da so razni funkcionarji, oziroma igralci Grad-janskega Š. K. poročali o tekmi neresnično in pretirano in daje Hajduku moralno satisfakcijo. Povzročitelji te afere, ki je škodovala ugledu našega sporta doma in v tujini, so izšli iz nje brez kazni, kar nam nikakor ni razumljivo.
Prvi mednarodni lahkoatletični miting priredi Hašk 20. in 21. avgusta. Kakor čujemo, bodo sodelovali tudi odlični inozemski atleti.
Švedska štafeta (100+200 f 300+400), katero je sestavil Hašk ad boe za trening proti moštvu Hakoah-a iz Gradca, je dosegla čas 2 : 10 : 6 sek., t. j. za 7 sekund boljše nego dosedanji jugoslovanski rekord. Moštvo je sestavljeno iz Rukavine, Kovačiča, Kirina in Matza, ki je dosegel v teku na 400 m čas 54'3 sek. (rekord Kojič 55 4).
Hrvatska akademska prvenstva v lahki atletiki so prinesla sledeče uspehe: met krogle: Mandič 1080 cm,
tek na 100 m: Buljik 11-2 sek., skok v višino: Bukovec 157 cm, tek z zaprekami 110 m: Bukovec 20 sek., met diska: Gašpar 2807 cm, skok v daljavo: Buljik 641 cm (rekord), skok s palico!; Kovačič 255 cm, tek 200 m: Buljik 23-8 sek., met kopja: Gašpar 4207.cm (rekord), tek 1500 m: Tritsch 4:56 sek., štafeta 4X100 m: Hašk 48-2 sek. Prvenstvo in bokal je dobil Hašk s 46 točkami. To so bila prva akademska tekmovanja v Jugoslaviji. Kdaj bo tudi Ljubljana tako daleč, da bo priredila podobne konkurence?
Zopet nov svetovni rekord v teku na 75 yardov je dosegel H. M. Abrahams v Londonu v času 7 2/n sek. Stari rekord, ki so ga dosegli doslej Amerikanca Cary in Wefers ter Afrikanca Hahn in Walher je znašal 7 “A sek.
Konjske dirke v Senju priredi »Dalmatinsko kolo Jahaća« 4. septembra z obširnim sporedom. Društvo je v svrho povzdiga domače konjereje organiziralo v vseh mestih Dalmacije svoje odseke. Z racionalnim gojenjem kobil in žrebet namerava odgojiti v Dalmaciji konjski tip, ki bi odgovarjal domačim poljedelskim in kulturno-gospodarskim zahtevam.
G, Nagy, znani mažarski žokej, je jahal v Alagu na en sam dan v 6 dirkah in odnesel 4 zmage.
Konjske dirke v Pragi so dosegle velik razmah. Konj-dirkačev je prijavljenih vedno lepo število, tako da so dirke jako zanimive. Poleg domačega materiala je tudi mnogo inozemskih konj udeleženih.
Najuspešnejši posestnik konj je bil v tem letu Edvard Rothschild, čigar konji so zmagali v 29 dirkah in dobili 815.825 frankov. Na drugem mestu je Edm. Blaue s 7 zmagami in 602.950 franki. Izmed Rothschildovih žokejev je do sedaj dosegel 0'Neill 51 zmag, nato slede Mac Gee s iJ la Bellhouse z 39 zmagami.
Polletna statistika hlevov, ki so se udeležili dirk v Češkoslovaški, Avstriji in na Ogrskem, nam odkriva velik napredek konjskega sporta. Hlev Poloshe je dosedaj na prvem mestu; dosegel je 29 zmag in 35 mest ter nagrad v skupnem znesku 1,949.760 K. Iz tega hleva so znani dirkači Vatinius, Balbinus, Androchus itd. Na drugem mestu je hlev Dreher s 25 zmagami in 22 mesti.

Prvenstvo Gradjanskega Športnega kluba v Zagrebu
na 68 km je dobil Gjuro DukanoVič v 2 : 15 : 27'2.
Cestno prvenstvo Štajerske se je vršilo 24. julija na 50 km. Zmagal je Boheim z 1 : 29 : 35'4.
Dirko Monakovo—Berlin na 707 8 km je dobil izmed amaterjev Dobbrack (Berlin) v 26 : 01 : 18'4, izmed profesionalnih kolesarjev pa Geisdorf v 25 : 42 : 47'2. Zanimivo je, da je v drugi, to je zadnji etapi, dospel Dobbrack za 16 m prej na cilj nego profesionalni dirkač.
Grand Prix de Pariš, največja in najbolj zanimiva kolesarska dirka Francije se je vršila v nedeljo. V močni konkurenci so izstopili vsi Francozi, tako da so se za zmago borili le Avstralec Spears, Italijan Moretti, Nizozemec Leene in Belgijec Jean Louis. Zmagal je Spears z dolžino K kolesa pred Morettijem.
Ljubljanski nogometni podsavez.
V 30. številki »Sporta« se je urgirala članarina za Športne zvezo za leto 1920. V objavi se glasi pomotoma za leto 1921, kar se s tem popravlja.
Skalak Franc se verificira z današnjim dnem za
S.	S. K. »Maribor«.
Axmannu Viljemu se ukine zabrana igre.
Kaznujejo se z globo po 80 K, katero je vplačati najkasneje do 10. t. m.: S. K. »Slovan«, S. K. »Svoboda«, Ljubljana, S. K. »Jadran« in L, A. S. K., ker niso pravočasno zadostili okrožnici z dne 12. julija. Do 10. t. m. je zadostiti tudi okrožnici sami, sicer sledi zabrana igre.
Zabrana igre. Radi prestopanja se zabrani za dobo 6 mesecev igranje za S. K. »Svoboda«, Maribor, igralcem: Ackermannu Štefanu, Czasarju Frideriku, Klippstatterju Juliju ter za S. V. »Rapid« igralcu Steinerju Ivanu.
Prijavljeni so za:
S. V. »Rapid« 455, Purgaj Ivan,
S. K. »Korotan« 517, Dlingerli Danilo, 518. Pucelj Josip,
S. K. »Celje« 608. Kopučar Anton, 610. Punčer Zvonko.
Prestop prijavljajo: V S. K. »Korotan« Lutman Stane (L. A. S. K.), Soršak Mirko (»Maribor«) in Novšak Karl (MAK) ter v S. K. »Celje« Loške Rajko (»Slavija«,
Tajnik.
Iz Jugoslavenskog Nog. Saveza. Jug. Nog. Savez donio je zaključkom ovog upravnog odbora od 28. VIL 1921 u aferi Hajduk—Građanski nakon svestrane i temeljne istrage slijedeće riješenje:
Utakmica i vodstvo iste nije ni u čemu prekoračilo granice običajnih oštrijih prvenstvenih utakmica.
Ponašanje splitske publike za vrijeme utakmice, kao i poslije iste nije prekoračilo običajno držanje kod oštrijih utakmica.
Izveštaj g. Pavlina, maršala puta momčadi I. Hrv. Građanskog Sportnog Kluba, o utakmici u Splitu, bio je neistinito pretjeran, te prema § 15. općeg pravilnika J, N. S. imade I. Hrv. Građanski Športski Klub u Zagrebu kazniti svoga člana g. Pavlina u smislu pravila i o kazni izvjestiti J. N. S.
J. I, S. najodlučnije odbija sve podvale podmetnute njegovom članu dru Doležalu u Zagrebačkom Športskom Listu.
Ovo riješenje imade se objelodaniti u službenom glasilu J. N. P.: »Ilustrovanoj Športskoj Reviji, Zagrebačkom Športskom Listu, Novostima, Wiener Sporttagblattu i svim zagrebačkim dnevnicima.	Tajnik.
NAŠE SLIKE.
Pina, rojena v Ljutomeru pri g. Filipiču v Starinovivasi leta 1915. (rekord 1 :42) po Feniksu iz Prinzessin. Prinzessin po Prince-Charming iz Liške, ki je bila ob smrti stara 30 let in je imela 19 zdravih žrebet. Pina je bila zmagovalka že leta 1918. v Gradcu in v vseh kmečkih dirkah v Jugoslaviji. G. Filipič goji dirkače že 25 let. Slika predočuje Pino s posestnikom Filipičem.
SPORT izhaja vsak petek. EUgDia! Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. SJES Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom.	Izdaja Športna zveza
Ljubljana. Ej® Urejuje Stanko Virant.	Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. @j