Ventil 3 / 2018 • Letnik 24232 Letos bo sistem enot SI doživel redefinicijo, ki bo omogočila univerzalni dostop do merskih enot kjerkoli na Zemlji in tudi daleč stran od nje. No- bena enota ne bo več določena z materializirano mero (artefaktom), temveč bodo vse definirane z naravnimi konstantami, ki so enake povsod v nam znanem vesolju. Redefinirane bodo štiri osnovne enote za merjenje: masa (kilogram), električni tok (amper), temperatura (kelvin) in množina snovi (mol). S tem bo celoten sistem enot SI definiran bolj dosledno in bolj temeljno, s čimer bo odpra- vljena zadnja definicija, ki je temeljila na materiali- zirani meri – prakilogramu iz leta 1879. Z redefinici- jo bo tako mogoče vse enote neodvisno realizirati, in to načeloma kjerkoli. Nova definicija enot sistema SI bo temeljila na na- slednji vrednosti naravnih konstant:  frekvenca prehoda cezijevega 133 atoma v ne- motenem osnovnem stanju ΔνCs je  9 192 631 770 Hz (s-1),  hitrost svetlobe v vakuumu c je 299 792 458 m/s,  Planckova konstanta h je 6,626 070 15 × 10-34 J s (kg m2 s-1),  osnovni naboj e je 1,602 176 634 × 10-19 C (A s),  Boltzmannova konstanta k je 1,380 649 × 10-23 J / K (kg m2 s-2 K-1),  Avogadrova konstanta NA je 6,022 140 76 × 10 23 mol-1,  svetlobna učinkovitost monokromatskega seva- nja s frekvenco 540 × 1012 Hz, Kcd je 683 lm / W (cd sr kg-1 m-2 s3). Predlagane nove definicije enot SI:  SI enota za čas je sekunda (s). Določena je s številsko vrednostjo cezijeve frekvence ΔνCs.  SI enota za dolžino je meter (m). Določen je s redefinicija merskih enot si Rado Lapuh, Samo Kopač, Matej Grum MEROSLOVJE Dr. Rado Lapuh, univ. dipl. inž., dr. Samo Kopač, univ. dipl. inž., mag. Matej Grum, univ. dipl. inž., vsi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo- gijo, Urad RS za meroslovje Sprememba paradigme sistema enot preko navezave na naravne konstante Meroslovje je veda o merjenju. Z merjenji in mednarodnim sistemom merskih enot (SI) se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, čeprav se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji to področje pokriva in ureja Urad RS za meroslovje z dobro organiziranim nacionalnim meroslovnim sistemom, ki zagotavlja točnost merjenj in uporabo pravilnih merskih enot (SI). Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 233 številsko vrednostjo hitrosti svetlobe v vakuu- mu c.  SI enota za maso je kilogram (kg). Določen je s številsko vrednostjo Planckove konstante h.  SI enota za električni tok je amper (A). Določen je s številsko vrednostjo osnovnega naboja e.  SI enota za termodinamično temperaturo je kel- vin (K). Določen je s številsko vrednostjo Boltz- manove konstante k.  SI enota za množino snovi je mol (mol). Dolo- čen je s številsko vrednostjo Avogadrove kon- stante NA.  SI enota za svetilnost/svetlobno jakost v dani smeri je kandela (cd). Določena je s številsko vrednostjo svetlobne učinkovitosti monokro- matskega sevanja s frekvenco 540 × 1012 Hz, Kcd. Redefinicija bo začela veljati maja 2019, kar bo omogočilo spremembo ustreznih zakonodaj. Sama redefinicija vključuje tudi drugačne določitve na- ravnih konstant, tako bodo nekatere postale točne številske vrednosti in določile osnovo za vse ostale konstante in posledično enote SI. Te spremembe so bile narejene tako, da se vrednosti novo definiranih enot SI ne bodo razlikovale od vrednosti, ki veljajo po sedanji definiciji. S tem je zagotovljen nemoten prehod na nove definicije, ki pa bo v prihodnosti omogočil še točnejše meritve, kot jih lahko opravi- mo danes. S tem bo odpravil ovire, ki bi lahko na- stale pri razvoju novih tehnologij, materialov, znanj in nadaljnjega odkrivanja vesolja ter potovanja po njem. Meroslovje bo tako v življenju ljudi še naprej igralo pomembno vlogo, saj bo zagotavljalo kakovost iz- delkov in storitev, skrbelo za naše zdravje in varnost ter omogočalo gospodarski in družbeni razvoj. Re- definicija kratkoročno ne bo prinesla sprememb, saj ostajajo vrednosti osnovnih enot nespremenjene. Dolgoročno pa bo prispevala k napredku na vseh področjih raziskav in posledično z razvojem novih tehnologij vplivala na vsakdanje življenje na Zemlji in morda tudi drugje. Viri [1] »Brand Book V2«, BIPM, April 2018, www. bipm.org/utils/common/pdf/SI-Brand-Book. pdf. [2] »Draft Resolution A »On the revision of the International System of units (SI)« to be submitted to the CGPM at its 26th meeting (2018)«, www.bipm.org/utils/en/pdf/CGPM/ Draft-Resolution-A-EN.pdf. [3] »DRAFT 9th edition of the SI Brochure«, BIPM, February 2018, www.bipm.org/utils/ en/pdf/si-revised-brochure/Draft-SI-Brochu- re-2018.pdf. MEROSLOVJE DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedb projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega noveg letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [2] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (Th American I s itute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta