PRIMORSKI DNEVNIK poštnin; Abb. a plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXV* St 271 (7465) TRST, torek, 25. novembra 1969 uspešen zaključek druge ameriške odprave na luno ' .............. ■ —— '■ ...... ■ ■■■" !! Vesoljska ladja «Apollo 12» je srečno pristala na Tihem oceanu pri otočju Samoa Drugi človeški podvig na Luno je posredoval človeštvu mnogo znanstvenih podatkov Pristanek na morju je bil izračunan zelo točno: letalonosilka «Hornet» je bila oddaljena komaj 4.600 metrov - Sovjetski «Kozmos 311» ter angleški «Skynet» • HOUSTON, 24. — Vesoljski podvig moštva ladje »Apollo 12» l Vključil danes ob 21. uri in 59 minut v Tihem oceanu, kakih se , aanes od l\. uri m 3» minul v iinem oceanu, KaKin 650 od otokov Samoa, ali več kot 4500 km od Haitskih otokov. Točno in J*"1 £asu ,e lad*a z veso,ici Charlesom Conradom, Alanom Beanom . “'chardom Gordonom pristala na morju. Kot se je zgodilo že prej, I® ladjica obrnila navzdol ter so morali zato vesoljci poskrbeti s po-“limi napravami, da jo spravijo I Ptavo lego. V tistem trenutku l6 .“'ja letalonosilka «Hornet», ka-r' ie bila poverjena naloga, da Oskrbi za vse operacije, ki zade-.J® Pristanek kabine «Apolla 12», “aljena kakih 4600 metrov. Ta l^lenkostna razdalja dokazuje, ka-i® bil preračunan in s kakšno „ ®Pčnostjo tudi izveden načrt pri-BaPl3“ ob kabino, se je prvi povzpel Ernest Lee Jancke, ki je vrata ladijce ter izročili ve-posebna oblačila za «bio- jeJ£o izolacijo«. V tistem trenutku letalonosilka «Horm©t» od-kakih 800 m. Prvi je izsuši1;1 *z vesoljske kabine Gordan. V«01 a Pa sta mu Bean in Conrad. W 80 stopili v gumijasti čoln iz »..^tega so jiitj kmalu potem vkr- cali ^ ba heliikepter. u, ko je kabina «Apol-tL*?” pristala, je bilo morje raz-tUte^aa mi®o. Hitrost vetra je v Ittn 111 trenutku znašala okoli 27 cw b® uro, a oblaki so bili pre-tn^soko nad površino morja. te nekoliko neugodne tw**ine. je bilo splošno stanje &ubena na tistem področju kar S Televizijski gledalci Po svetu niso bili to pot pri-tkpAni, saj so nenadoma zagle-'kako se je iz oblakov spusti-trt folijska kaJbina pritrjena na tovPAdala, kako je nihala ln pte '■ VPadliia v morje. Bil je res e. “J"8n pogled na vrnitev ljudi iz Ra potovanja na Luno in nato’ ® Pota, ki jih je peljala več &0 bb miiliijon in 500.000 km daleč ji^srn bližnjem vesoljstvu. Pristankom pri otočju Sata L-]® Conrad opazil bleščečo luč, 1 iSjero je menil, da je prihajala {sga področja na vzhodni in-ttiJTu obali, oziroma južno od Bur-* 1 'banstiveniki še niso pojasnili ' črednega pojava. K*? tj jJPbaive vesoljcev Čonrada, Bea-'kordona na pristanek so se blC Praktično že davi, nekaj pred 8W , ’ 150 so J1'11 ztbuidiili iz Hou-CtteJ: “Azijci so zajtrkovali in se Te i? loltili priprav za pristanek, ke/tPostale mrzlične nekaj časa So prišli v dotitoo z zgor-ifek8ra*nimi plastmi Zemlje, ki ,i£tSfn s'w>raij 200 km visoko. Do trenutka je katodna «Apodla kateri so bili trije vesoljci, [W~la še vedno združena s ser-« tH;2*Wh nalog, ki so jih za-vb^T^cema Conradu in Beanu, ca. da pristaneta čim bliže j bi'1-1 robotu Surveyorju 3. ^ J® NASA praslala v vesolje '» -v 31 mftseo' in M ja k Žejv,,. Diorju viharjev ter poslal t3l več kot 6.000 slik. Na rala odrezati s prasebraiml škarjami. Nato sta se vrnila k «Lemu» ter spravila vanj vso opravo, vštevši kamenje, Iti sta ga nabrala po poti, televizijsko kamero «Surveyor-ja 3» in druge aparate. Pri vsem tem so se jima pripetile tud: razne nevšečnosti. Kot je znano, nd televizijska kamera «lntrepada» mogla delovati zaradi okvare ter oddajati prasnetke njunih sprehodov po Luni; pozabila p)a sta tudi na Mesecu barvni prasnetek «Surveyor-ja» in nekaterih piodrobnosti iz njunega zadnjega sprehoda. Pozitivna plat p>a je bila na drugi strani ta, da sta v večji razdalji od ulntrepMida« prastavuJa praivcati vesoljski laboratorij z raznimi znanstvenimi inštrumenti, ki še vedno posredujejo Zemlji dragocene podatke o dogajanjih na Luni. Seizmograf, kd sta ga postavila Conrad in Bean, je zabeležil silen potresni sunek, fci je trajal skoraj pod ure. ko je zgornji čfel «Intrepdda» C to je ladjice s katero sta se Conrad in Bean ponovno spojila z matično ladjo «Jamkee Clipper«) treščil kakih 60 lom daleč od njunega pri-stajailišča na Luni. Nehote pa sta vesoljca prinesla s seboj v lunami modul tudi precej prahu z Lunine površine. Skušala sta se ga otresti, toda naklep se jima je le dedoma prasrečil. Po spojitvi z matično ladjo, sta prinesla v vesoljsko kabino tudi prah z Lune. Prav ta prah pa je potem njima in tudi Gordanu delal hude preglavice. V vesolju vlada namreč breztežnost. Drobni prah z Lunine površine je začel prekrivati inštrumente in, kar je bilo še hujše, začel dražiti dihalne organe vseh treh vesoljcev. Zadnjo noč pred pristankom na Tihem o-ceamu sta morala dva od njih zaužiti posetens tablete za ublažitev motenj, kd so jah povzročali dražljaja Luninega prahu. Vendar pa to vprašanje ne predstavlja posebne nevarnosti za bodoče polete. Govorijo že o načrtih za izdelavo posebnih sesalcev prahu, ki bodo korenito rešili to vprašanje. Na drugi strani pa se zdi, da tudi motnje na dihalnih organih niso povzročile vesoljcem posebnih težav. Na kraju je treba še omeniti dejstvo, da je pri tem podvigu prišlo večkrat do resnejših srčnih motenj pri nekaterih vesoljcih. To je predvsem primer poveljnika odprave Conrada, pri katerem so zabeležili do 180 utripov na minuto kar je že na meji človeške zmogljivosti. Pojav pa je na drugi strani že znan, saj so ga vedno opazili pri vseh kozmonavtih, posebno kadar je šlo za velike pozitivne ali negativne pospeške hitrosti, to se pravi pri odhodu z zemeljske površine, pri pristajanju na Luni in obratno. Conradov primer je seveda nekoliko izjemen, vendar pa nom. Angleške vojaške oblasti ga mu ne pripisujejo izrednega pomena, ker menijo, da gre večinoma za nevrovegetatžvne pojave. Na kraju naj še omenimo, da so v Sovjetski zvezi izstrelili danes umetni satelit «Kozmos 311», katerega parametri znašajo 496 oziroma 284 kilometrov. Vsi aparati na satelitu delujejo normalno. Iz Sunnyvaie v Kaliforniji pa sporočajo, da so izstrelih prvi sa-teldt za vojaške telekomunikacije Velike Britanije. Spričo lastne hitrosti in hitrosti Zemlje, bo satelit ostal stalno nad Indijskim ocea- bodo uporabljale za radijske povezave in tudi za oddajanje slik BEOGRAD, 24. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel danes delegacijo socialistične partije arabskega preporoda BAAS iz Iraka, ki je gogt zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugo slavije. člani delegacije so se 3 predsednikom izvršnega sveta raz-govarjali o sodelovanju med obema državama in nekaterih mednarodnih vprašanjih. OBJAVIL GA JE RADIO JEŽN0VIE1NAME ENO ------------------i. Pretresljivo pismo preživelih krvoločnega pokola v Son Myju V eni uri so Američani poklali 380 oseb, in sicer 206 žensk, 107 otrok in 67 starcev - Ogorčenje v ZDA in po svetu SAJGON, 24. — Radio južnovietnamske FNO je objavil danes besedilo pisma, ki govori o pokolu, ki so ga ameriški vojaki izvedli 16. marca 1968 v Son Myju blizu mesta Quang Ngai. Pismo so podpisali štirje prebivalci naselja Khue Thuan, ki so se po naključju rešili, ter je bilo že objavljeno od tiskovne agencije FNO maja lani. O grozljivih dogodkih 16. mar- ca govori pismo takole: »Okrog 6. zjutraj ko navadno vsakdo začenja svoj delovni dan, so Američani sprožili silovit topniški napad proti našemu naselju sredi osvobojenega področja. Kmalu nato je dospelo na do setiine oboroženih helikopterjev polnih vojalkov. Komaj so ameriški sovražniki pristali, so se obnašali kot krdelo tigrov ter so se razdelili v tiri akupdme. Prva skupina se je lotila zažiganja hiš, druga je zbrala prebivalce vasi, tretja pa je sekala drevesa, uničevala vse, kar ...............................iimiimi,,,....................... Začetek vladne krize ali poskus konsolidacije enobarvne vlade? Humor bo preveril možnosti za sodelovanje med strankami, ki podpirajo njegovo vlado De Martino: «Edina možnost je sodelovanje med KD in PSD - Giolitti za možnost predhodnih upravnih volitev - Obsodba politike PSU - Donat pri glasovanju listine vodstva KD Cattin in «Forze nuove» vzdržani RIM, 24. — Vodstvo Krščanske demokracije je sprejelo zahtevo, izraženo v pismu predsednika vlade posl. Rumorja, naj se med silami, ki podpirajo enobarvno demokrščansko vlado, odpre obdobje «preverjanja». Točen smisel te pobude, za katero so se izrekli vsi člani vodstva, v katerem je različno stališče zavzel samo minister za delo Donat Cattin s svojo strujo «Forze nuove», ki se je vzdržala, še ni jasen. Domnevajo pa, da bi lahko doba »preverjanja« prerasla v vladno krizo v doglednem času, la- — hko pa da predstavlja samo poskus KD in socialdemokratske PSU zavreti sedanje socialne boje v Italiji zahtevami pd levosredinskem «bloku reda». Poleg teh mnenj pa krožijo v prestolnici tudi glasovi, da bo predsednik vlade Rumor med svojimi ločenimi sestanki s predstavniki drugih levosredinskih strank postavil v ospredje tudi vprašanje razporoke, o kateri bo poslanska zbornica, po dolgi razpravi, glasovala v soboto. V listini vodstva KD je med drugim omenjena «osnovna potreba o-hranitve razvoja demokracije v Ita-liji» in omenja predlog, o «primer-nosti primerjave med političnimi silami, ki podpirajo vlado, o progra-matičnih točkah skupnih pobud v iinmiiiiiHiimiiimmmmmumMUHiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimHiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii Tretji sestanek v Helsinkih med delegacijama SZ in ZDA O poteku razgovorov ni uradnih vesti Sedeš bodočih pogajanj ni bil še določen kh n - Po Luni sta Conrad in v^hodila več kot tri kilo-C*A ((^°lg0 P°ti iskala kamenine. ^®tfajtrVoyor 3>l ter ga temeljito hi f_a- Potem sta odnesla s se-robota, ki sta jih mo- HELSINKI, 24. — Dve url in O-sem minut je brejala današnja seja ameriško . sovjetskih razgovorov za omejitev taiko Imenovanega strateškega orodja: v ameriški delegaciji je bil prvič prisoten tudi Llewel-lyn Thompson, ki ga 1-majo za enega od največjih ameriških izvedencev za sovjetske zadeve. Sejia je bila na sedežu ameriškega velposlamflištva, prihodnji se-stanek pa bo v sredo na sedežu sovjetskega diplomatskega predstavništva v finski prestolnici. Kot je bilo pričakovati, so vesti, ki .prihajajo izza konferenčne mize, dokaj skope In po večini neuradne. Kot se z(h, sta delegacjll Izmenjali misli o položaju in v prvi vrsti o konkretnih vprašanjih, o katerih naj bi razpravljali na bodočih pogajanjih. Razgovori so se vrteli predvsem okrog možnosti prekinitve priprav in Izdelovanja raket z več jedrskimi konicami ter proti,raket, ki jih tako v ZDA kot v SZ pripravljajo proti tovrstnemu orožju. Zdi se tudi, da bodo sedanji razgovori zajeli tudi področje protiraketnih raket, M jih SZ že Ima in kil so v ZDA še v pripravljalni fazi. V Helsinkih napovedujejo, da bodo sedanji razgovori traijail še kaka dva tedna. Zaključili naj bi se s pripravo verjetno dokaj elastičnega dnevnega reda za bodoča pogajanja, kd naj bi se začela januarja ali februarja prihodnjega leta. Kot je znano, ni bil sedež teh pogajanj še določen. Kot se Je Izvedelo, se Američani zavzemajo za Dunaj, Sovjeti pa so bolj naklonjeni Ženevi, če bi ne prišlo do sporazuma o enem od teh dveh mest, bi ostal sedež pogajanj po, vsej verjetnosti Helsinki. Finska vlada se močno poteguje, da bi do tega prišlo, pa tudi obe delegaciji bi verjetno ne imeli večjih pomislekov proti tovrstni, rešitvi, predvsem zaradi tega, ker sta lahko ugotovili, da je helsinška vlada brezhibno pripravila razgovore ter poskrbela, da bi se ameriški In sovjetski delegati čim bolje počutili v finski prestolnici Glede bodočih sovjetsko - ameriških pogajanj so danes nekatere zahodne tiskovne agencije objavile vest, da bo za načelnika sovjetske delegacije Imenovan namestnik zunanjega ministra Vasilij Ru-znecov, ki je tudi izvedenec o problemih razorožitve. Agencije poročajo, da bi moral Kuznecov biti pri. šoten že pri sedanji fazi razgovorov, da pa mu je bilo to onemogočeno zaradi odprtja pogajanj z LR Kitajsko, na katerih vodi Giro-mdkov namestnik, kot je znano, sovjetsko odposlanstvo. Imenovanje Kuznieoova za voditelja delegacije na ameriško . sovjetskih pogajanjih pa naj bi" po drugi strani dokazovalo, da je potek razgovorov s pekinškimi predstavniki ugoden, da so bile premeščene začetne težave In da ni torej prisotnost izkušenega sovjetskega diplomata več nujna. Vrhovni sovjet SZ ratificiral pogodbo proti širjenju jedrskega orožja MOSKVA, 24. — Predsedstvo vrhovnega sovjeta SZ je soglasno rati-fiolralo pogodbo proti širjenju jedr-sikega orožja, ki jo je podpisalo doslej že 90 držav vseh petih celin. Pred glasovanjem je poročal o važnosti te ratifikacije sovjetski zunanji minister Andrej A. Grcmiiko. ki je bil mnenja, da bo pogodlbo mogoče dejansko uveljaviti samo v primeru, če jo bo podpisala tudi Zahodna Nemčija in se pri tem skliceval na izjave o dobri volji, ki jih je dal novi socialdemokratski nemški kancler Willy Brandt. Ratifikacijo je oddbril tudi oredr sednik vrhovnega sovjeta ZSSR Ni. kolftt Podgornlj, ki se je zavzel za popolno razorožitev, na poti h kateri je pogodba o neširjenju jedr. skega orožja prvi korak. parlamentu in državi sami*. O teh «skupnih pobudah* je vodstvo KD mnenja, da so «posebno potrebne spričo trenutnega političnega in socialnega položaja v Italiji*. , Vsekakor pa je odziv strank, ki so nekoč organsko sodelovale v okviru levosredinske večine in ki sedaj podpirajo od zunaj Rumorje-vo enobarvno vlado, raznolik in odraža odnos teh strank do sedanjega političnega in sindikalnega dogajanja. Tako je socialdemokratska PSU mnenja, da je prišlo v KD «do manjših premikov*, ki pa še niso zadovoljivi in pri tem opozarja For-lanija na «frontistične» izpade PSI, ki je obnovila sodelovanje s komunisti v nekaterih krajevnih upravah (Bologna, Ravenna) in bo verjetno odprla krizo v sicilskem deželnem odboru z izstopom svojih odbornikov. Vidni predstavnik PSU in bivši tajnik PSDI je s tem v zvezi postavil nekaj predhodnih pogojev, med katerimi je tudi zahteva po protikomunistični diskriminaciji pri vodenju krajevnih uprav in pa «o-mejevanje sindikalnih nastopov*. Ojstro polemiko so socialdemokrati začeli v zvezi z zakonom o deželnih financah, o katerem bo parlament kmalu moral izreči svoje mnenje. V svojih izjavah predvsem opozarjajo na «nevarnost», da bi se «dežele ne izpremenile v orodje komunistov* in zato zahtevajo od KD, naj ne sprejme predlogov o širših kompetencah dežel in naj raje uresniči nekatere člene ustave, po katerih se morajo te pristojnosti omejiti in točno opredeliti. Tajnik PSI De Martino je povedal svoje mnenje med nekim zborovanjem v Firencah. Izrekel je mnenje, da se morajo politične sile opredeliti do trenutka spopada med nepopustljivimi delodajalci in delavskimi množicami. Obsodil je vsake alarmistične poskuse prikazati državno oblast «v razpadu* in pozivanja na javni red. Stališče vodstva KD pa je De Martino označil kot dvoumno, ker se noče iznebiti težnje po iskanju rešitve v vladni formuli med štirimi strankami, kot si jo predstavlja PSU. Pri tem pa se ne zaveda, da je edina možnost organsko sodelovanje med socialisti iz PSI in KD. De Martino je končno izrazil upanje, naj bi se volitve v upravne in deželne svete razpisalo v čim zgodnji pomladi, ker bi se italijansko ljudstvo lahko na ta način opredelilo za to ali ono politiko. Glede tega vprašanja pa je včeraj govoril tudi bivši socialistični minister Mariotti, ki je celo dejal, da «ni noben zdravnik predpisal, da morajo biti volitve v toplih mesecih* in s tem dal razumeti, da bi se lahko razpisale tudi v najkrajšem času, tj. pozimi. Popoldne pa je časnikarjem dal zanimivo izjavo predsednik socialistične poslanske skupine posl. Giolitti. Dejal je, da je v teku »poskus dramatiziranja položaja* s pomočjo alarmističnih vesti o »poskusu prevrata in nevarnosti za javni red, z namenom da se odpre pot za uveljavitev izjemnega kabineta ali celo vlade javnega reda*, ki naj bi jo celo podpirala levosredinska koalicija vseh štirih strank. Bolj pa je verjetno, je dejal Giolitti po očitnem namigu na stališča socialdemokratske PSU, da je namen KD konsolidacija enobarvne vlade. »Preverjanje podpore PSI tej enobarvni vladi pa ni potrebno, ker smo v tem lojalni in se držimo, če- mnenja, da takega odgovora ni in prav nismo zanj navdušeni, dogo- ne more biti, če je v nasprotju z zahtevami velikih delavskih množic. vora do upravnih in deželnih volitev*. Tudi Giolitti je izrekel mnenje, da se lahko volitve upravnega značaja in v deželne svete antici-pirajo. Glede PSU je odkrito dejal, da nimajo stališča, kakršna je PSU zavzela do dogodkov v Milanu in do sindikalnih organizacij, nič skupnega z duhom levosredinskega sodelovanja. Tudi Mariotti je glede ocene PSU zelo oster in mnenja, da se njena politična dejavnost lahko opredeli bolj na desno od same KD, o vodstvu le te pa trdi, da se položaj ni izpremenil, ker da je kazalo, kot če bi KD po izvolitvi novega tajnika bila pripravljena na novo politiko. Fiktivna enotnost v vodstvu pa ni omogočila jasnega odgovora na vprašanje političnega sodelovanja in protagonistov tega sodelovanja. Meglena so zaenkrat stališča republikanske stranke, za katero je La Malfa nastopil na neki okrogli mizi v Milanu. Tajnik PRI je v odgovorih tujim korespondentom odgovoril tudi na vprašanje, če meni, da je možna v Italiji uveljavitev «bloka reda* ali celo izvedba državnega udara, rekoč, da je «druga možnost neverjetna*. V svojem današnjem uvodniku pa piše socialistično glasilo «Avanti!», da vodstvo KD le ni sprejelo pozivov z desne, od PSU, po politiki zatiranja delavskih bojev in ideološke križarske vojne, da pa so ta stališča prišla na površje med razpravo in tudi pri izvolitvi Forlanijevih sodelavcev po seji demokrščanskega vodstva. KD ne daje odgovora na politični in družbeni položaj v Italiji, raje ga išče pri drugih, se nadaljuje današnji uvodnik glasila PSI, ki je «Poskus omejevanja vsega preverjanja na razgovore med štirimi’ bi ne spremenil stvari, nasprotno, samo poslabšal bi položaj,* zaključuje »Avanti!*. O pobudi vodstva KD bo razpravljal na svoji današnji seji tudi plenum centralnega komiteja KPI, na katerem bo o političnem položaju poročal senator Bufalini. S tem v zvezi se je včeraj sestalo partijsko vodstvo pod predsedstvom generalnega tajnika Longa. Popoldne pa se je sestala pod predsedstvom posl. Natte tudi V. komisija CK KPI, ki je odobrila zaključke daljše razprave med komunisti v osnovnih organizacijah o vprašanjih izdajanja revije «11 Manifesto*, za katero je dala pobudo skupina članov CK KPI, ki je kritizirala politiko KPI «z levice*. O tem bo CK KPI raz- se je dalo uničiti, ter klala živino:). «Da bi se rešili pokola — se na daljuje pismo -- smo se skrili v zavetišča, zgrajena pod hišami, kot smo že starih ob drugih prililkan. Takrat pa je ameriški sovražnik pregledal vsako hišo, pri tem pa metal solzita« bombe in streljal proti nam in proti ljudem, ki so biili skriitl v zavetiščih ali v hišah. Po tem pokalu so ameriški vojaki ukazali preživelim, naj zapustijo zavetišča in naj se zberejo skupaj. Starci, ženske in otroci smo se zbrali in tedaj so nam ukazali naj gremo za ameriškimi vojaki. Nekateri prebivalci so še hodili po cesti, ko so bild ubiti. Peljali so nas nato v kraj z imenom Nan Treo, kjer so nam ukazali, naj sedemo na tla. Bilo nas je več kot sto, v glavnem starcev, žensk in otrok. Nenadno je sovražnik začel streljati z brzostrelko na nedolžne ljudi, ki so padali eden za drugim, ne da bi sploh utegnili krikni:ti. Mi. ki smo podpisali to pismo, smo se rešili, ker je nekaj trupel padilo na nas in nas zaščitilo. Bili smo prlAe temu pokolu. Mi sami ne moremo niti opisati številnih drugih krvoločnih dejanj, ki jih je izvedel a-meriiški sovražnik. Pismo trdi dalje, da je bilo v eni uri ubitih 380 prebivalcev vasi Khue Thuan; med temi je bilo o7 starcev in 107 otrok, starih od 1 do 15 let. Druge so bile ženske, od katerih sta bili dve noseči Američani so takrat uničili kakih 300 hiš ter poklali okrog 870 glav živine, v glavnem bivolov in svinj. Ameriška vojska je medtem sklenila, da bo poslala pred vojaška sodišče 26-ietnega poročnika Wiilia-ma Cailleya, ki ga obtožujejo, da je ukazal ubiti več kot sto oivili-stov v južnovietnamskl vasi My Lai marca lani. Za sodni postopek proti častniku se je odločii danes general Talbott, poveljnik vojašnice v Fort Bamningu v Georgiji, kjer služi sedaj Cailley vojaško službo. Sodci postopek prota častniku bo v vojašnici v Fort Bennmgu ter se bo račel proti koncu prihodnjega leta." Za zločine, ki jih pripisujejo Calleyu, predvideva vojaški zakonik smrtno kazein ah dosmrtno ječo. Ameriška vojska je tudi sklenila da izvede preiskavo o utemeljenosti prve preiskave 'o pokolu v My Laiu. Prvo preiskavo, ki je bita teni, je izvedla 11. pehotna brigada, kateri pripada tudi četa, ki je zakrivila pokol. Preiskava je ugotovila, da ne obstajajo taki dokazi, ki bi zahtevali uvedbo formalne preiskave za ugotovitev odgovornosti. ni polegel ogromen val ogorčenja nad krvoločnim početjem ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Večina časopisov posveča dogodkom v My Ladu svoje prve strani z devetkolomskimi naslovi. Tudi tednik «Timo» objavlja v številki, ki bo izšla jutri, grozljive podrobnosri o pokolu s številnimi slikami. Dogodka v My Laiu so imet velik odmev tudi v drugih državah in v prvi vrsti v Veliki Britaniji, kjer so bili med drugim argument današnjega razgovora ministrskega predsednika Wi!sona z britanskim veleposlanikom v Vtashingtonu Free* manam. Skupina laburističnih poslancev je napovedala zahtevo, naj britanska vlada izrazi svoje neodobravanje ameriške politike v Vietnamu. Laburistični poslanci so tuni zahtevali razpravo o tem problemu bodisi v poslanski zbornici kot v stranki sami Parlamentarna razprava naj ba bita pred božičem, tako da bi razčistila britansko stališče do Vietnama pred odhodom ministrskega predsednika Wiilsona na uradni obisk v VVashington. Izrael ne bo vrnil zasedenih ozemelj TEL AVIV. 24. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je v nekem televizijskem intervjuju potrdila, da Izrael ne misli vrniti Arabcem nekaterih od ozemelj, ki so jih zasedli leta 1967 v šestdnevni vojni. «Jordanska zastava — je med drugim dejala Golda Meir — ne bo nikoli več plapolala v Jeruzalemu, poleg tega pa je nekaj takih ozemelj, ki jih zarad* naše varnosti ne bomo mogli nikdar vrniti)). Na vprašanje če bo Izraei zmagal še v drugi vojni proti Arab- cem, je izraelska predsednica odgovorila: »Zmagali bomo, ker sd ne moremo privoščiti, da bi zgubili. Ce bi ZAR zasedla Izrael, bi prišlo do rodomora)). Golda Medr je dalje ugotovila, da so Arabci sedaj bolje opremljeni kot za časa šestdnevne vojne. »Rusi — je dejala — so že nadomestili material, ki so ga Arabci izgubili leta 1967, ter so nabavili modernejšo opremo*. Obtožita je tud! egiptovskega pred. sednika Naserja, da noče rrdru in da je zato glavna ovira za mimo rešitev spora na Srednjem vzhodu. Ko so jo vprašali za mnenje o sovjetsko - ameriških razgovorih za rešitev krize, je Golda Meir izjavila, da «ZDA in SZ se ne bodo mogli nikoli sporazumeti za rešitev, ki bi bila za Izrael sprejemljiva«. pravljal med jutranjim delom seje. | Med ameriško Javnostjo se še lllllllllllllllllll||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||imilllf|||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||l||||||||||||l||||l||||l||||||||ll|llim,limimm,imM|„l,lll,llll„„ini,ll,|l||||,|,n NA KONGRESU JUŽNOTIROLSKE LJUDSKE STRANKE Izglasovana resolucija predsednika Magnaga o odobritvi «paketa» Bitka z opozicijo do zadnjega trenutka BOČEN, 24. V nedeljo ob 3. zjutraj se je zaključil kongrfes Južnotirolske ljudske stranke, ki je s pičlo večino glasov odobril resolucijo predsed- nika stranke Silviusa Magnaga o odobritvi tako imenovanega »paketa* in »operativnega koledarja*, se pravi predlogov, ki jih je sestavila komisija devetnajstih o rešitvi Tudi «Sunday Times«, kot številni drugi časopisi iz vsega sveta, je predvčerajšnjim posvetil prvo stran pokolu južnovietnamskih civilistov v Son Myju. Slika, ki jo Ust objavlja, kaže ranjenega otroka, ki drži v naročju že umirajočega mlajšega prijateljčka. Ameriški vojaški fotograf Haeberle, ki je sliko posnel, je povedal, da so ameriški vojaki samo nekaj trenutkov zatem oba otroka pokončali z rafalom iz brzostrelke vprašanja zahtev južnotirolske nemške manjšine. O predlogih komisije devetnajstih smo že obširno napisali. »Paket* so predložili v proučitev in odobritev Južnotiral-ski ljudski stranki pred dvema mesecema. Od tedaj do kongresa se je v stranki razvila ostra razprava med zagovorniki in nasprotniki paketa. Glavno bitko za odobritev paketa je vodil predsednik stranke Sil-vius Magnago in do zadnjega trenutka ni bilo znano, katero od dveh stališč bo zmagalo. Glasovanje o resoluciji predsednika Magnaga na eni strani in resoluciji Burgerja, Benedikterja in Dalsassa na drugi, so se zaključile z zmago resolucije predsednika stranke, ki je dobila 52,9 odst. glasov, resolucija nasprotnikov »paketa* pa 44,5 odst. Belih in neveljavnih glasov je bilo 2,6 odst. Nekaj ur pred koncem glasovanja je imel predsednik Magnago tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da je težko napovedati, katera od dveh resolucij bo zmagala. Hkrati pa je dejal, da resolucija ki bo zmagala, bo dobila le pičlo večino glasov. Pri tem je poudaril, da bo takšen izid glasovanja otežkočil delo italijanskega in avstrijskega parlamenta, ker bo o-krepil moč opozicije, ki v obeh parlamentih nasprotuje sporazumu. Po objavi volilnih izidov je predsednik Južnotirolske ljudske stranke _ poudaril, da «paket» se ne nanaša na »neskončno bodočnost*, marveč le na «bližnjo prihodnost* južnotirolskega prebivalstva. Pri tem je dejal, da bi katerokoli poslabšanje vsebine «paketa», ki bi ga vnesel italijanski parlament, postavilo praktično celotno vprašanje na prejšnji tir. Južnotirolska ljudska stranka, je nadalje dejal Magnago, bo zavrnila vsak popravek »paketa* na slabše, tudi če bi te popravke odobril avstrijski parlament, ker se je danes z glasovanjem obvezala, da sprejme »paket* takšen, kakršen je bil sestavljen sporazumno z Rimom. Pevci iz Krope na obisku v Dolini Otvoritev razstave dr. Hlavatyja v Dolini Prihod moškega pevskega zbora iz Krope Gostje počastijo spomin v NOB padlih Dolinčanov Predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty pozdravlja pevce iz Krope Pogled na polno prosvetno dvorano med koncertom IZ TRŽAŠKE KRONIKE DVA DNI ŽIVAHNIH IN POLEMIČNIH RAZPRAV Predsednik PD «V. Vodnik* poklanja pevovodji prof. Gašperšiču v spomin sliko iz Doline Okrepitev levičarskih struj na pokrajinskem kongresu tržaške KO Prvikrat je bil kongres « odprt* in so nanj povabili opozicijo - Pomemben in nov poudarek odnosom z jugoslovansko stvarnostjo ter obravnava vprašanj slovenske manjšine voril V soboto in v nedeljo je bil redni pokrajinski kongres Krščanske demokracije, ki je potekal v znamenju nekaterih zanimivih formalnih pa tudi vsebinskih novosti. Gre za kongres, ki je bil prvikrat povsem odprt in so na njem lahko gostje prisostvovali ne samo slavnostnemu uvodnemu delu, kot je bilo do sedaj običajno, temveč tudi med obširno, zelo živahno in pogosto ostro kritično razpravo. Drugo zanimivost in nedvomno politično značilnost pa so predstavljala vabila na kongres, saj nedvomno pomeni tudi politično novost prisotnost — kot gosta — tajnika tržaške federacije KPI inž. Cuffara ter tajnika deželnega odbora KPI Baracettija. Na kongresu se je utrdila že do-sedaj vodilna struja, ki jo vodi tajnik stranke Coloni, istočasno pa se je utrdil celotni «kartel levice*, ki vsebuje tri struje: «proposta unita ria» (morotejci), ki je prejela 42,40 odst. glasov in 13 članov v izvršni odbor stranke, «forze nuove* (v vsedržavnem okviru struja Donat Cat-tina) 9,28 odst. in 3 mesta, «base» 7,90 odst. in 2 mesti; v centru je fanfanijanska struja «nuove crona-che», kateri načeluje v Trstu posl. Bologna in ki je prejela 22,20 odst. glasov in 7 mest, na skrajni desnici pa «forze libere* z 18,19 odst. in 5 mesti. Razpustila se je lista «impe-gno democratico», ki je imela enega predstavnika, ki se je vključil v strujo «nuove cronache*. Končni rezultat razmerja sil v stranki je: za «kartel levice* skoro 60 odstotkov glasov, centristično-desničarska opozicija pa rahlo preko 40 odst. in nekaj manj, kot je ime-la na skem kongresu letos poleti, ko so ! krožka, volili delegate za vsedržavno vodstvo. Pri tem pa je zanimivo, da se je v znatni meri spremenil ton razprav na kongresu, ki je bolj odprt, da se je v veliki meri pojavila mladina z novimi težnjami in da je tudi končni rezultat v temeljiti osebni preosnovi pokrajinskega vodstva KD. Pri tem pa moramo tudi omeniti nekakšno splošno značilnost večinske stranke, da so njeni kongresi običajno vedno mnogo bolj na levi, kot pa je kasnejša stvarna politi- ka stranke. Osrednje poročilo je imel tajnik stranke Coloni, ki je uvodoma go-o splošni politični usmeritvi kone, ki so bili predloženi v parlamentu glede uporabe jezika in šolstva, programske obveznosti tržaške občine in drugih lokalnih ustanov, stranke in se je pri tem predvsem pomoč kulturnim organizacijam, pu-nanašal na rimske dogodke in novo j blicizacijo Slovenskega gledališča in razmerje sil, do katerega je prišlo i drugo, kar predstavlja «znak naše v vsedržavnem okviru. Zanimivejši I volje, da hočemo Slovencem v Tr-je bil osrednji del, v katerem je ] stu zagotoviti nujne pogoje ne sa-zelo podrobno obravnaval pereča i mo za njih obstoj, temveč tudi za tržaška gospodarska, socialna in ! njih polni razvoj*. Ta del govora druga vprašanja in v tej zvezi ugo- j je Coloni zaključil, da je treba imelo vil, da je KD sprejela dve zgo- ti tesnejše stike s Slovenci, ki ima-dovinski odločitvi, ko je po eni stra- | jo podobne ideološke in politične ni pristala na načrt CIPE, po dru- j usmeritve, kot jih ima KD, in to gi strani pa odločno zagovarjala | «znotraj ter zunaj stranke*, vstop Slovenca Hreščaka v občinski odbor, saj je šlo za načelno vprašanje odnosov do slovenske skup- nosti. Zanimivi so tudi novi odtenki v obravnavanju mednarodnega položaja ter zlasti odnosov z Jugoslavijo, kjer je tajnik KD ugotovil, da je Italija razumela, da gre mir Evrope preko naših meja in da lahko da Trst svoj lastni prispevek temu razvoju. V tem okviru je tudi omenil pobudo KD v pokrajinskem in deželnem okviru, da «ustvari nove odnose s socialno stvarnostjo v drugih deželah in v drugih državah*. Gre za novo stališče, ki napoveduje možnost ustvarjanja neposrednih Pokrajinski tajnik KD Coloni ....................................................„„„„„„..„„ USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKE POLICIJE V Piranu ukradene dragocenosti najdene v tržaškem stanovanju Gre za predmete, ki so jih neznanci ukradli v piran-ski stolnici v noči med 27. in 28. avgustom letos SINOČI NA TRŽAŠKI UNIVERZI Predavanje madžarskega strokovnjaka o domači trgovinski menjavi s tujin« Carinska pregrada EGS povzroča 12-15 milijonov dolarjev škode na leto - Danes okrogla miza o teh problemih na sedežu ISDEE Tri nesreče na delu 57-ftetmi nosač Santo Dodmini. ** službenec družbe «Tergesteo», P približno ob pol dveh prenašal "T če s kavo v skladišču št. 53 v vem pristanišču. Ko je P09®*^. dvigniti težjo vrečo kave, je .*aro tiil moftnc hodečim** v Icriliih M* a Pod pokroviteljstvom tržaškega centra za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE je bilo sinoči na tržaški univerzi napovedano predavanje prof. Jena Re-deia iz Budimpešte o gospodarski reformi na Madžarskem in o položaju domačih podjetij v zunanji tr-,... - ___ , , ,, , .-,.h govini. Predavatelja, ki vodi Inštitut:"točne bolečine v tedjah"-^. za preučevanje tržišč in konjunk-, ^niOQ z turJe'-,jeTo^i^ Jem,P!'edstaVl1 pr,ed~ ikile se bo moral zdraviti 30 f' sodnik ISDEE in dekan gospodar- j če ne bodo nastopile ske fakultete prof. Calzolari. i Ob petih popoldne so sprejel' •n . „ , . . , .. . nevrokirurški oddelek splošneje" Prof. Redei je med svojim nasto- ni&nice 34-letnega Maria Vacc&Jv pom naglasil, da se je madžarsko; ki se je tudi ponesrečil pri tržišče z nedavno gospodarsko re- j Med nakladanjem železnih formo občutno odprlo gospodarskim . na železniški vagon v starem P vplivom iz tujine, tako z Vzhoda stamišču, se je nekaj drogov * i/.u. i 7..n,,*., i„i I šilo im ca oralajzilo po glavi. /.»“T moral zdraviti bližno 10 dni. jJZUMJ JLU Ulil. gg Ce ne nastopijo komplikacij®* bo morala 29-letna Gesualda geri zdraviti na ortopedskem * detku 15 dni. Dopoldne je nagJT ■■■■ “ ženska mlela meso v hotelu Nenadoma so ji prsti w~ no. med zobe električnega stroja, radi ran so in 7. rdečim kri™.. radi ran so jo z rdečim prepeljali v splošno bolnišnico. ki«! kakor tudi z Zahoda. Prikazal je I šU° ga oplazilo po glavi, e-m ustroj domačega gospodarstva in |uciarcev se bo mnrai «irav madžarske zunanje trgovine ter podprl svoja izvajanja s številnimi statističnimi podatki. Govornik je naglasil, da ima danes Madžarska u-godno plačilno bilanco s tujino ter da gleda optimistično tako na vzhodna kakor tudi na zahodna tržišča. Na prvih imajo domači izvozniki razmeroma malo dela in težav, da | so ugotovili, da ji je stroj plasirajo svoje izdelke, na Zahodu dva prstna člena na desni rok+ pa so njihovi posli bolj težavni, zato pa finančno bolj donosni, zlasti še glede na ustvarjene devize. Poudaril je, da mora Madžarska izvažati naraščajoče količine domačega blaga, če naj tudi uvaža več tujih izdelkov, ter zato pričakuje, da bo | tudi Italija upoštevala to željo in skušala povečati svoje nakupe, zlasti tehničnega blaga, na Madžarskem. V noči med 27. in 28. avgustom so neznani roparji »obiskali« s-toi- vem m sindikalni ravni (ki ze obsta- predmetov, še jajo z ljudmi KD), temveč na strankarski ravni z bližnjo socialistično Jugoslavijo in Slovenijo. V poročilu je na mnogih mestih omenjena slovenska manjšina in odnosi ter pobude, ki jih je sprejela KD, odnosno, ki jih namerava spre-, Jeti, kot na primer ustanovitev ita-zadnjem izrednem pokrajin- lijansko - slovenskega kulturnega :ontfresti letos nnl(>ti lrr+ tn I 'k-rar/]r11 neposredno mnogo dragocenih posebno zanimivih aanadt njiilh antiilkvarične vrednosti. Ukradli so Krono v normalni velikosti, križ za procesijo, doprsni kip sv. Stefana, miaraštranco, kelih za hostije, čašo, nekaj slik ki še precaj mainfših predmetov. Vsi predmeti so srebreni, čaša je pa pozlačena. Izvedenci trdijo, da je večina predmetov iz 10. stoletja in v beneškem slogu. Manjši predmeti so Posebno poglavje pa neposredno !udi iz kasnejše dobe. Slike, ki so obravnava to vprašanje, ko se Co- i okradli, so tri na platnu, dve ioni sklicuje na obisk Saragata v!pa ?.a lesu' oti tah' k(i Pred' Beogradu in pomembnosti oheh et- i /J™*1113' ."»J bi bMa 12 ničnih skupin, ki lajšata mt »seboj-I o' ‘!L, pa ,lz ne odnose v notraninsti na nriann 1S' sto*'etUa. z? načrtovanje Stopper in pred-... ... . ,sedmk pristaniške ustanove dr. M. v Ul. Madonmna 19.1 Franzi!. Otvoritveni govor na se- Kriminalna policija Iz Kopra je de^u krozka v U1- Madonnina 19. j Franzil. Otvoritveni govor bo imel talkoj ob začetku preiskave zaslu. i na6^ Skem turnirju v Trstu J® v zmagal član nabrežimskegs Just Fabjan. Tretji je bi:1 a s1* na tretje In četrto mest" v po se zopet uvrstila Nabrežih brila ln Radovič. ^'morski dnevnik 0 krizi drame slovenskega narodnega gledališča Po tradicionalnih ali novih poteh Rusija o vzrokih krize in možnostih njene rešitve ■ Nekaj mnenj vidnih slovenskih kulturnih delavcev k° s® je vrnila s svojega i^j gostovanja v SZ se je Dra-Ravenskega narodnega gledia- ii^ . -o- m----------o- o— ^ a ze_ morala soočiti z novimi, Pot še ostrejšimi kritikami in vj^tohcami, ki se vodijo po tele-1 Lr1 ® radiu, v tisku in, razum-^ *ddi po kuloarjih. Za pjvud jd gostovanje, s kaiterega « utnejtiki pravkar vrnila in j,.*"’1! nek?.eri trde, da je po-'^Povedalo, a drugi da ni ° P'r-čako-VHinih ter možnih fadi ^>v’ *n P° e™ strani zašli ul>aPal'< gost fceljev (v prvi vr-ktjJCe'r n'so b® zagotovi i kvali-prevoda), a po drugi za-tej. Pomanjkljivosti v repertoarju o^^Porazumov v ansamblu, ki -Sjajjo že od prej. Iz številnih uPtetitiočih si izjaiv je moč za-srivliJ’ d® imajo v določenem "nisin"" ua pa ,u prav tako eni kot drugi, da nezadovoljstvo v dobršni {jl todi posledica nerealnih pri-vajvTan^ ~v zvea* s gosto- S5te, jočo ureditvijo samoupravnega poslovanja v njem. «Da bi se dosegla dolgoročna rešitev bistvenih umetniških vprašanj, je potrebno jasno določiti naloge tega gledališča ter jih razmejiti v oon^su do drugih gledališč. Obstoj štirih odrov v glavnem mestu (Ljubljani) že sam po sebi zahteva zavestno speci a iizacijo in načrtno politiko d održavljanov. Drami Slovenskega narodnega gledališča ne preostane drugo kot da se specializira za staro in sodobno svetovno ter slovensko klasiko, vendar v resnično sodobnem duhu, ki bo vreden tradicije. Njen glavni cilj bi imel biti v tem, da to tradicijo prikazuje intelektualcem, zlasti mladim, pripadajočim vsem slojem slovenske družbe, v prečiščeni intelektualna in teatrski obliki. Sam avamtgardizem bi tu ne mogel biti kdo ve kako koristen. Avantgardne težnje bi se morale izživeti in se zavestno oblikovati zunaj Drame, morda v obliki posebnega centra za sodobno gledališko dejavnost, ki bd združeval sodobne skupine in jim nudi prave institucionalne možnosti. Takšao center bi prispeval, da bi se na zdravi osnovi razmejile poglavitne težnje v gledališkem življenju, obenem pa bd to omogočilo Drami SNG, da se v bolj jasnem vzdušju loti svojih glavnih nalog.* J. Vidmar: KRIZA UMETNIŠKEGA IN ARTISTIČNEGA ZNAČAJA Po oceni akademika in gledališkega kritika Josipa Vidmarja gre v primeru Drame SNG zia resno in težko krizo, ki vrhu vseh osebnih odnosov in vprašanj pomeni tudi nevarnost za kulou-no misijo te drage in dragocene ustanove. O tej krizi nam govori repetoar tega gledališča, ki je, razen redkih izjem, prilagojen za publiko, ki se navdušuje za bulvarsko in snobi-stično teatralnost. 0 krizi govori tudi odrski neokus, ki se uveljavlja pri režiserjih in igralcih, o njej govore nadalje predstave resnih dramskih in komieddognafsikih dei Moliera in Shakespeara. Gledališče, kjer je osebje nekdaj bilo dorasio tudi najtežjim tekstom, se danes boni naj si bo z izgovarjavo kot mimiko, ki ata potrebni za prikazovanje resnih klasičnih del svetovne literature. Takšno stanje je nedvomno za sleherno gledališče izredno kritično. Kje je vzrok? Jasno je, da je v vodstvu in v celotnem njegovem delu, v njegovi repertoarni politiki, njegovem napačnem okusu za odrsko prikazovanje stvari, za režijo-in--igro ter v prav tako napačnem okusu pri sestavljanju o-sebja, okusu, kd je gluh za subtilnost dramske besede in ki je takisto gluh za grobosti, za neokusnosti , in celo za scenski ekshibicionizem ter huliganstvo, v katerih to vodstvo cedo vidi poseben izraz sodobne morale in sodobnih odnosov. v življenju. Izhod iz takšnega stanja je samo eden: zamenjava vodstva in uvedba posebnega samoupravnega sistema, primernega za umetniške ustanove te vrste, sprememba in pojasnjevanje artistične smeri in stEa tako v repertoarni politiki kot tudli v odrski praksi in, naposled, revizija režijskega ansambla ter igralskega zbora. Postaviti je treba vodstvo, kd bo imelo ustrezno in jasno zamisel ter koncepcijo repertoarne politike in obenem določeno ter artistično zdravo predstavo o odrskem reali-ziramjiu Miterarnih del, ki jih je treba izbirati na osnovi zanesljivih kriterijev iz stare in sodobne literature, ne pa na osnovi dnevnega razpoloženja. Gledališče mora imeti takšen samoupravni sistem, ki bo zagotavljal, da v umetniškem delu odloča kvalitetno ocena o odrski u-stvarjialnosti, ki bi ne smela slediti rrikaznim ekstremnih teorij, kakršna je, na primer, misel o absolutnem gledališču. Samoupravni sistem, izražen v novem statutu Drame, mora jamčiti, da se bo deto odvihalo v skladu s težnjami naše splošne kulturne politike, mora jamčiti za disciplino med režiserji in igralci, kjer bodo vsi, tako prvi kot drugi, podrejeni enotnemu umetniškemu vodstvu dramaturga in direktorja. Statut mora omogočiti tudi fluktuaoijo osebja, katero bi z ustanovo imelo biti v takšnih delovnih odnosih, ki bi omogočali stalen priliv nadarjenih in sposobnih, kot tudi hkrati stalen odliv nesposobnih ali manj sposobnih. Samo tako je moč upati, da bo gledališče prebolelo sedanjo krizo in bo v bodoče morda lahko stopilo po novi zdravi poti čvrstega in očiščenega okusa. ",Ull|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||lll|||||||||||t|||||||'|||l|||l||||||IMUI|l«HI||M|||M|||t| W0m' ®PazIla s0 nadalje v<3* se napake in por.________ D* okoristijo za obračunavanje t^j. ^vojskujočimi* se skupinami znotraj kot zunaj Drame. ^edan: KOLEKTIVNO °DENJE - ANAHRONIZEM Za^1' Tkanim odstopanjem* ter te !r?naitev stvarnih vzrokov kri-k*-03 privedla do ostavke ko> “Da Drame Boj?na Štiha) “bdi za njeno rešitev se je ek Javno zavzel znani Ijubljam-VejJ^Edst in gledališki kritik Its-Jr "redan. Po njegovem je ne-le^f. gostovanja v SZ posledica ju . Jte institucionalne krize, ki ik -dalj časa preživlja Ijiubljan-VjLJranna. Pri tem misli pred-priji na polarizacijo, ki je do nje je y znotraj ansambla in katera Pretežni meni osnovana na (ter strasteh) posamez-jj^atuipin in posameznikov brez Ito in premišljenih umetnd- konceptov. "ihčp 'K0 ugotavlja, da še ni 1^^ bacamčneje izpovedal svoj kppjj ustvarjalni kredo oziroma tj g1 skupine, ki ji pripada, me-t^ktedain, da ta polarizacija in vsebujeta dve poglavitni euejj1*** si) izhodišči. Pristaši oi^l 1te zavzemajo za »tabEiza-l^psuie kot zgodovinskega gle-iii ju®- osnovanega na tradiciji tto^tenjenega varovanju te tra-takšni inštitucija ne bi Dpjte^stora za eksperimentiranje, k j® i® za odprto gledališče, ki k5,J8 toeljavilo že v mnogih ev-■ gledaliških metropolah, gledališče ne ignoririaflra-HjT*' marveč razvija njen estet-V ir umetniški haw~ oioL^ščen od nacionalnih in so-jjr™' primesi. smatra, da je za rešitev kuj, ® iz krize neogibno doseči f ^um glede osoiovnih vprašanj, to jJ^ vrsti glede načel o ta-%. ^riivanean umetniškem vodebu “Katram, pravi, da je kolekcij bačelo umetniškega vodstva ^hronizem. Umetniško vo-v9tj 1,neogibno treba obravna- umetreiško, ustvarjalno de- kijg Tako delovanje lahko očr-koL:abio in edinole eina osebnost, hi bilo treba za določeno šjo no obdobje poveriti vode-^jS^ališča iin ki bi se ji vsi u-ie takšne umetniške kread-^tva«^0 ■me'i podrediti ter jo “Dalno dopolnjevati. uH°ruza: POTREBNE so . Postojne eksperimental- SCENE % koti, ki jo je izvedl a redak-'ilinij. «Sodobmost*, je devet ^^venskih kultprnih deiav-™'kaizalo zelo zanimiva mne-Sk vzroikih kriza Drame ter za njeno obvladanje. Po Vo „'!',zeta Koruze je reševa-a«kih pra3anj Drame stvar glcda-s3moupravnih organov ter 'Nta n^1 forumov. Potrebna je ^čn', s'?°Pfl!ia tolerrnimsti med h,.', itni koncepcijami, ki se po- ,,'ito °V smatra, da bi bilo rtojpih ^'toulirati osnovanje samo-k “tolimentpilirrih odrov, ki ?! ok::1 svoje igralsko osebje ip . 1omogočali stilsko pre-k ba. k>eyn / f e #>nb • < » « <* »* XV>X e:o- .«<♦«. #«*»*: **v *»*#*♦ > M>:»n»> x< >#<»•<•>• <♦:«•>» ♦ > e ♦ > $$$$! | Uradni list deželne vlade za Slovenijo, ki objavlja zakon o ustanovitvi univerze v Ljubljani z dne 23. junija 1919. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuniiininiiniiiiiniinii KUBA IN NJENA STVARNOST OB DESETLETNICI ZMAGE REVOLUCIJE Sladkorni trs ni več edina kultura tega «otoka svobode» Originalno izoblikovanje komunistične partije iz PUR S - Gospodarska vprašanja in svetovni trg - «Čudna vojna» z oporiščem Guantanamo Sladkorni trs je bil na Kubi dolgo edina In Se vedno je glavna kultura. Kato je od dobre ali slabe letine sladkornega trsa odvisno vse gospodarstvo dežele. Vendar se sedaj, po revoluciji, uvajajo tudi druge kulture, da razvoj ne bo odvisen le od sladkornega trsa. Čuden otok, tale Kuba... Preba valci ga imenujejo «otok svobode* ali tudi «svobodno ozemlje v Latinski Ameriki* in s tem poudarjajo, da je njihova zmagovita revolucija nad diktatorjem Ba tisto samo prvi korak na poti vsesplošne osvoboditve vseh latinskoameriških držav. Toda kubanska revolucija ni samo nekaj naključnega ali herojskega, s seboj nosi vse tisto, kar se je nabralo v dolgih stoletjih v duši latinsko ameriškega ali afriško ameriškega kmetiča, obrtnika, težaka, šoferja, nekvalificiranega delavca, živinorejca, ribiča... ki misli, diha in pije v ritmu, ki našemu ne more in ne sme odgovarjati. Pred nekaj leti je Rossana Ros-sanda, ki je tedaj še sodelovala s tednikom «Rinascita», napisala daljši članek, ki ga je povzela iz svojih razgovorov s Fidelom Castrom, tajnikom kubanske komunistične partije. V tem razgovoru je Rossanda, italijanska komunistka, spraševala voditelja zmagovite kubanske revolucije, kako to, da si ta toliko let po revoluciji še ni omislila ustreznih državnih organov. Kajti vse je na Kubi še navdušeno anarhično, čeprav se proti anarhiji borijo vsi: ni izvoljenega parlamenta, oziroma sploh parlamenta ni, ni sicer točneje določene vlade, nd krajevnih političnih organov. Na Kubi vlada revolucionarna vlada, ki je izraz revolucije in tistih, ki so jo vodih. Armada, sicer izvrstno oborožena in pripravljena, je «revolucionar-na», t.j. predvsem na prostovoljni osnovi. Najbolj svojstveno pa je organizirana sama partija. Prej, v časih revolucije, napa da na trdnjavo Moncada, izkrcanja ribiške ladje «Granma» iz nekega pristanišča srednje-ameriške države je revolucionarno gibanje bilo močno razcepljeno. Castro je na primer pripadal gibanju «26. julija* in je kubanskim komunistom, strogo filosovjetsko usmerjenim, kaj malo zaupal. Tudi ti, vzajemno, niso preveč zaupali Castru in so ga imeli za malome ščanskega pustolovca. Revolucionarnemu gibanju so se pridružili pozneje, ko je že zmagovalo in ga je podprlo mednarodno delavsko gibanje. Po zmagi revolucije, v novoletni noči 1959., so Castro, «Che» Gue vara in drugi ustanovili iz nekaj gibanj, med temi tudi KP Kube, stranko PURS — enotno stranko socialistične revolucije. V njej so še obstajale frakcije in je bila v glavnem sestavljena iz bivših pripadnikov gibanja »barbudos*, ki se je proti Batisti in njegovim ameriškim zaveznikom, dvignilo v gorah Escambraya. Ta stranka, edina dejansko obstoječa, je za čela v svojih vrstah pripravljati pogoje za preobrazbo svojstvenega značaja, iz katere je prenov ljena in nova izšla sedanja komu nistična partija. Castro in Guevara sta bila prepričana, da se revolucionarji ne smejo direktno me sati v birokratsko upravljanje. To so v glavnem prepustili tehnikom in drugim ljudem, članom stranke pa svetovali, naj raje skrbe za politično pripravljanje množic. Birokratskega aparata, resnici na ljubo, je bilo res zelo malo. V glavnem je šlo za organe ljudske oblasti brez ljudstva, za organe državne obrambe in nekaj podobnih ustanov, med katere je brez dvoma spadala tudi ustanova, ki je v nekaterih primerih nadkri-ljevala vlado samo — INRA, zavod za kmetijsko reformo, ki mu je od začetka načeljeval najhujši sovražnik birokratizma — Ernesto «Che» Guevara Linch. Ta je bil tudi pobudnik za prenovitev KP Kube. Iz stranke PURS je namreč po zlitju frakcij in po vstopu vrste delavcev in vojakov po načinu «volitev» (delavci in kmetje, vojaki in študentje so namreč volili iz svoje srede najboljše in najbolj revolucionarno zavedne ele mente — v partijo) nastala nova KP Kube, ki ji načeljuje CK in sekretar Fidel Castro Ruz. V letih od revolucije dalje je Kuba naredila vrsto napak, toda hkrati tudi velike skoke naprej. Zavrgla je delno zamisel o otoku sladkornega trsa, ki je objektivno bil neposredno odvisen od t;v. Na Hiozotski fa-kuiteti je 32, na pravni fakulteti It. na ekonomska fakulteta IH „a akulteti za naravoslovje in tehnologijo 55, na i akulteti za anuek-iurot grčullv-Miistvo ki tfeodeziMi 91 na fakulteti za elektrotehnfto 18. na fakulteti za strojništvo 12. na medicinska fakulteti 42 m na ’ (no-tehniška fak ul teu 33 (rednih in iz-reittii) profesorjev, skupaio torej Zaradi pcamurjave med današnjim slabem in letom ustanovitve ljubljanske univerze, navajamo profesorje, ki ji n je zadnjega avgusta i9iy k()t prvt. imenoval regent Aleksander: Ivan Žoger za mednarodno pravo, Leonid Pita mi c za upravno pravo, Bogumil Vožnja* za javno jugoslovansko pravo, Ivan Žmavc za narodno gospodarstvo, Josip Plemelj za matematiko, Rajko Nahtigal za splošno jugoslovansko filologijo, Fran Ramovš za slovenski jezik, Ivan Prijatelj zg zgodovino slovanskih Uteraiui novejše dobe s posebnim ozirom na slovensko literaturo, Ri-hard Zupančič za matematiko,’Karel Hinteriechner za mineralogijo m pebrografijo, Maks Samec za kemijo Milan Vidmar za elektix>-tehruko, Abert Botteri za oftalmologijo. Altreu Serko za nevrologijo in psihiatrijo, Janez Plečnik za patološko anatomijo, Aleš Ušenič-njk za krščansko filozofijo, Franc Ušemčnik za pastoralno teologijo in Ivan Zore za splošno cerkveno zgodovino. Bilo jih je 18. Če bi iskali regionalno strukture sedanjih univerzitetnih učiteljev bi po rostmh listih ugotovila da se jih je rodilo v Ljubljani vsaj Ub To pomeni - če že ne drugega - da je bil univerzitetni študij za otroke ljubljanskih občanov in za možnost znanstvenega razvoja študentov Ljub jančanov ugoden vsekakor ugodnejši kakor za ro-’ jake az drugih slovenskih regij. Najbrž ne bi nihče trdil, da so Ljubljančana polj nadarjeni za znanstveno mišljenje kakor drugi Slovenci, čeprav ne bi bila kriva sodba, da ljubljanski otroci žive v okolju, ki je zg nekatere znanstvene panoge spodbudno. Tega očitnega dejstva ni treba dokazovati s številkami, vendar je dobro, da zanj vemo in se ga zavedamo. Delež tako imenovanih primorskih Slovencev je med rednimi in i*-redinamd profesorji pomemben, nekaj je tudi docentov-Primorcev. MIROSLAV RAVBAR (Nadaljevanje sledi Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14.7, najmižja 10.6, ob 19. ur', 12,2 »top., zračni Mak 994,3 neredno sta-novkten, veter 28 km/h jugozahodnik, posamzemi sumki do 55 km/h, vlaga 75 odst., nebo pooblaCeno, padavine 17,7 mm, morje razgibano, tempera-tiura morDa 14.6 stopinje. Tržaški dnevnik Panes. TOREK, 25. novembri KATARINA , Sonce vzide ob 7.18 in zaton 16.26 — Dolžina dneva 9.08 •" ^ na vzide ob 17.00 im zatone o° Jutri, SREDA, 26. novem«« KONRAD V OKVIRU MEDSEBOJNIH STIKOV IN SODELOVANJA Tretje srečanje časnikarjev Slovenije, Koroške in naše dežele Po ogledu pristanišča in naftovoda, je časnikarje sprejel župan inž. Spac-eini in v svoji zdraviti poudaril pomen takih srečanj - V našem uredništvu je goste-kolege prisrčno pozdravil odgovorni urednik Stanislav Renko V okviru stikov, za katere so dali že pred dvema letoma pobudo časnikarji Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. sta prišdi včeraj v Trst delegaciji slovenskih in koroških časnikarjev na tretje srečam je časnikarjev sosedinih dežel. Včeraj v dopoldanskih urah je slovenske in koroške časnikarje sprejel predsednik Avtonomne pristaniške ustanovo dr. Franzi! skupno z glavnim ravnateljem pristaniške ustanove dr. Claiijem. Dr. Franail je časnikarjem obrazložil zgodovino in delovanje tržaškega pristanišča in še posebno poudaril njegovo vlogo trgovinskega posrednika med vzhodnim zaledjem in čezmorskimi deželami. Nazorno je prikazal zlasti pristaniške naprave od Starega do lesnega pristanišča, Industrijsko področje mesta, začenši pri Tržaškem arzena lu, do industrijskega pristanišča. Nato so gostije v spremstvu nekaterih tržaških časnikarjev obi-Skalli silos v Novem pristanišču in črpalno postajo naftovoda pri Dolini, kjer so jim tehniki pokazali strojne naprave. Ob 12.30 je slovenske in koroške časnikarje sprejel župan ing. Spaocini. Potem ko se je z gosti pozdravil In seznanil, jim je Izrekel dobrodošlico v svojem imenu ta v imenu prebivalstva. Zupan je poudaril, da so podobni obiski in srečanja del širšega programa sodelovanja in odnosov med ljudmi Koroške, Slovenije in Julijske krajine, ki so na najrazličnejših odgovornih mestih. Tržaška Občina, je poudaril Inž. Spac-cini, je dala in bo če naprej dajala svoj iskren prispevek k temu programu, prepričana, da izraža čustva prebivalstva ter da vse to ustreza že obče priznanim zahtevam. Zupan je nadalje dejal, da občina, ko tolmači te težnje, tolmači tudi globlja čustva prebivalstva in hkrati konkretno uresničuje težnjo po 'bodočem razvoju našega mesta ln področja, ki težijo na Trst Ob zaključku je župan poudaril, da je Občina izbrala to pot in da Ji te težnje olajšuje človeška realnost, M nas na tej poti prehiteva: realnost ljudi, ki se poznajo dn ki po najrazličnejših poteh delovanja dnevno poglabljajo priložnosti za združitev. Na kosilu, ki ga .je slovenskim In koroškim gostom priredila tržaška letoviščanSka in turistična u-stamova na gradu Sv. Justa, sta goste pozdravila predsednik ustanove odv. Di Giaoomo in predsednik časnikarskega združenja F-JK Danilo Soli. Za gostoljubnost in za prijazen sprejem sta se zahvalila predsednik Društva novinarjev Slovenije Milan Pogačnik ta tajnik sindikata časnikarjev in gledaliških igralcev za Koroško Josef Weitha-ler. Popoldne so si gostje ogledali sedež tržaškega radia, uredništvo in tiskamo Primorskega dnevnika in uredništvo in tiskamo «11 Piccalo«. Zvečer je bila v gostilni pri Su-banu uradna večerja. V imenu našega uredništva in Izdajatelja ZTT, je naš odgovorni u-rednik- inž. Stanislav Renko pozdravil prisotne kolege iz Slovenije in Koroške. Med drugim je dejal, da Primorski dnevnik nadaljuje tradicijo tržaškega slovenskega dnevnika po dobi fašističnega zatiranja, kot naslednik edinega partizanskega dnevnika v Evropi ta kot zagovornik pravic slovenske narodne manjšine. Poudaril je korist takih srečanj, ki pomenijo zbližante narodov, ki živijo na mejah, ki so med najbolj odprtimi v Evropi, in pri tem izrekel mnenje, da .je k temu prispeval tudi naš dnevnik, v duhu Prešernove Zdravice, ki je vsem trem narodom znana. Ob zaključku svojega govora je inž. Renko izročil gostom nekaj V soboto zvečer je bila v Kulturnem domu druga premiera SG v letošnji sezoni, burka Moč uniforme» lamtovelskega rojaka, dramatika, igralca in režiserja Jaka Štoke. Umetniško vodstvo Slovenskega gledališča se je v okviru svoje repertoarne politike odločilo za ^ ju in ložah ter za red A n® |Si) nih in galerijah. Izvajalci 000rtfti kot pri premieri. Dinge"1'1 get Franci, v glavnih vlogah je gonzi .Antonietta Stetla, rini, Liclnio Montefusco, plln,“ jd-bassl, poleg teh pa še Rain)On gus£i teghelli, Bruna Ronchtnii, Vi1«5 ta Enzo Viaro. p- Režija Enclco Frigeroi, sc |pci' zo Deh6. Zborovodja Gaeti»nO tetti. 23.988) Pri blagajni gledališča (tel- jt0. se nadaljuje prodaja vstopnk , jišča, ker so sedeži že razpro“' POLITEAMA ROSSETTI Jutri zvečer ob 20.30 j« n'jJ!rg mu prva predstava Strina« »jj) drame »Mrtvaški plesi) v 'f jj«-skupine Lilla Brignone, ®ia,nI'rt)lj jf tuocto In Achiillo Millo. Pre rejijO oskrbel Luoiano Codtgnori- pj Sandro Sequi, sceno in kosri Enrico Colombotto Rosso. jjj), Predstave drame »Mrtvaški ^(t. k' se bodo nadaljevale samo delje, so izven abonmaja z mi popusti za abonente n* Teatra Stabile. pas)f Vstopnice so v prodaji v Protti (tel. 36-372 In 38-547). Nazionale 16.00 «L'investigaWre ^ lovve«. James Garner, Gayle nlcut. 1 Fenice 15.00 »Intanzia, voca„n C* prime esperienze di GiaCo",jce|111 sanovai). Maria Grazia Leonard Whit ng, Lionel ® ^il-Tina Aumont, Raoul Grassi11’ ^ frid Brambell. Techmcolor. vedano mladini pod 14. tl1 Grattaclelo 16.00 «Una ragazza voleva esse-re arnata«. Shlri^jpl Laine, John McMartin, R-ban, Sammy Davis. Technk« Eden 16.00 «La caduta deži.epi)'f Dirk Bogarde, I. Thullln " dano mladini pod 18 letom. ,uto* Excelsior 15.30 «L’uomo PfVjJJj* Sidney Poitler, Joanna sn«.p|>»' Al Freeman jr.. MichaeJ Technicolor - Panavision. jpH* Ritz 15.30 «1 due lnvincibrt'1*- r Wayne, Rock Hudson, Totd lar. Technicolor Fox Oinem» Fiiodrammatico 16.30 «Tep«Pa*' mas Mtllian. Colorscope. . Alabarda 16.30 «Ne) labirinta P' so». O. De Sanctis, M. Colorscope. Prepovedano " pod 18. letom. jea’1 Aurora 16.30 «Una suiraltra« Sorel, Marisa Mell, Elsa Ma' ^ M. Technicolor. Prepovedano d ni pod 18. letom. ,-isSi1' Cristallo 16.30 «Sfida negU a James Cain. Technicolor. p# Capltoi 16.30 «Come, auand«-chč». Phllippe Leroy. Te, |fto,r' Prepovedano mladi n" pod Impero 16.30 «Therese and B po 1* Essy Persson, Ana Gael. dano mladini pod 18. letom- c{ll! IM—I- ir——„ntl Vittorio Veneto" 16.15 «®*;. jSl1' __l_____ _ n« XI 1)1 * . II vanno a morire |n Perut- i color. Prepovedan« mladini ™ letom. .-litri)®'0 Ideale 16.00 «Una ragazza P complicatia«. Jean Sorel, Spa-a-k, Plorinda Bolkan. ° dano mladimi pod 18. le! 111 Abbazia 16.00 »II gtro del mo&f 80 gionnii«. Daviid Ni ven, MacLaine. Techmicolor. —|# Astra 16.30 «La gang del Teohnr'color. Darovi in prispevki V počastitev spornim« l'n, n v cvetja na grob pok. Marij* roj. Ban daruje Pepca Stoka . za Dijaško matico. Ob 50-letn je poroke darujeta Antonija fan Grgič (Markotova) iz P3,J/ 4 5000 Mr za Dijaško matico- 3 za prosvetno društvo Slovan lir za športno društvo Gaja-Ob 35-letmi-oi poroke daruJe . Urdih 3500 lir za prosvetno 3 ] »Slavko Škamperle«. V spomln j obletnici smrti Mirka Subana j je družina Baretto 1000 Hr ško matteo. V počastitev spom,e kojnega Milana Jereba, dar „j( Golob 2000 lir za spomenik 1 t partizanom na Opčinah. V spomina pok. Milana Jere^2, tS družina Daneu z Opčin 3^ mladinsko revijo Galeb. Za žrtve potresa v darovali: Pevci s Proseka -la 10.000 Avgust Gregorič Prisrčna hvala vsem. k1 5 ^ mi sočustvovala ob izgub* dragega Franca Sardoča fO Ena/a zahvala pevcern. ai< Gospodarskemu društvu, ^ cvetja ter vsem ki so 118 koli način počastili njegov ta ga sipremiM na zadnji žalujoča in drugi soro8 Prosek, 23 nov 19R9 Sporočamo žalostno vest, ^ je za vedno zapustil naš a Radovan Pogreb nepozabnega ^ bo v sredo, 26. t. m. glavne bolnišnice. . Žalujoča žena Ana, 6ll>< z možem, vnuka Al«*19 jnj gio ter drugi soro Po dolgi bolezni je preminila MARIJA CEK pol- žeP* Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 14. uri te mrtvašnic® nišnioe pri Magdaleni. žalostno vest sporočajo: mož Boris, hči Licla * Giullanom Blocherjem, vnuka Aleksander in Kristina. 0 Anton in drugi sorodniki. Primaria Impresa Zlmola Primorski dnevnik LNEDELJO KOT GOST PD ev razstave slovenskih *eh»!>Pe in Kroparjev ni treba po-kf*,Predstavljati, saj slavijo dati jJ^OKoli po svoji žebljarski obr-P° svojem umetniško kova-J8 Znano pa je tudi, da ^ciia v KroPi bogata pevska tra-'•r&ia -Sai' ^'e iz t®Ra gorenjskega «tth jašla vrsta uglednih sloven- r. '>rvapoldine so na domačem pokopališču v Biljah pokopali znanega goriškega Javnega delavca in borca za pravice Slovencev dr. Alojzija Fornazariča, ki Je umri v Kopru, kjer je zadnja leta živel pri svoji hčerki. Na zadnji poti ga je spremilo zelo mnogo znancev in prijateljev, pevci so mu zapeli v slovo in njegov sodobnik in prijatelj Gorkič iz Vrtojbe se je z lepimi besedami poslovil od njega; na gomilo so položili tudi mnogo vencev. Pokojnik, ki je dočakal 82 let, Je študiral v Gorici, na Dunaju in v Gradcu. Po dovršenih pravnih študijah je bil najprej za odvetnika v Ajdovščini in pozneje v Mariboru. Po vojni se je vrnil v Gorico, kjer Je deloval na okrožnem uradu pri za vodu za obnovo in pomoč. Po podpisu mirovne pogodbe se je preselil v Koper. Med Goričani je bil znana in spoštovana osebnost, in vsi ki so ga poznali, ga bodo ohra nili v najlepšem spominu. Naj mu bo miren počitek v rodni zemlji. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI, Ulica Car-ducci 38, tel. 22-68 TR2IC Danes Je dežurna lekarna v Tržiču «Alta Salute« dr. Fabbrls, Ulica Cosulich št. 117, tel. 72480. Kot smo že pisali v naši sobotni številki, so na zadnji seji občinskega sveta v Gorici v petek zvečer, obširno razpravljali o borbi delavcev za svoje pravice. Navedli smo tudi, da so se pri tem oglasili k besedi predstavniki vseh skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Ob zaključku debate pa sta predložila dr. Cian v imenu KD in dr. Battello za ,KPI dve resoluciji, v katerih se izraža solidarnost z delavci, ki so stavkali in obenem se predlaga občinskemu odboru naj bi odredil konkretno pomoč prizadetim delavcem in njihovim družinam, Župan je na ti dve resoluciji odgovoril, da je občinski odbor že začel s preučevanjem ustreznih ukrepov, ki jih bodo še podrobneje preštudirali. Na vsak način je napovedal nakazilo 4 milijone lir za res nujne primere pomoči. Ta in drugi primerni ukrepi bodo predloženi v odobritev občinskemu svetu na eni bližnjih sej. Na seji so nadalje sprejeli odstop svetovalke KPI Juane Valentinuzzi, ki je bila izvoljena kot neodvisna na tej listi pa je sedaj zaradi službene dolžnosti odšla v Tripolitanijo. Na njeno mesto je bil izvoljen Italo Chiarion. Na isti seji so končno začeli raz- fiaiMiiiMiaiiiiiiiiiiiiiiiiMR|iiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiilliaaaillilll,l(Tlil,ia,il,,,iaillirilBal,iai,ililiiMiiliil,aii,aii,liiaiaiilllvfltViiiliaiaiMaaifiiaaiai(aiiigiitiiaaigMatsait(vaiigit« V četrtek v Standrežu Proslava 80-letnice prof. Andreja Budala Prosvetno društvo «(>. Župančič« Iz štandreža ho priredilo v četrtek, 27. t. m. ob 20.30 v svoji prosvetni dvorani v Štandrežu proslavo, na kateri bodo proslavili 80-letnico svojega sovaščana prof. dr. Andreja Budala Potem, ko so proslavili njegov tako pomemben življenjski jubilej že v Trstu in drugod, saj je naš rojak znan širom po naši matični domovini in še daleč preko njenih meja. je prav, da se ga spomnimo tudi v Štandrežu, kjer je zagledal luč sveta in kjer si je nabiral svojo prvo učenost, ki jo je potem tako visoko izpopolni), da jo je, y obilni meri delil tudi drugim pre-kj šole in svojih knjig. Zato računamo, da se bodo vaščani, pa tudi drugi znanci In prijatelji našega ju-1 bilanta, polnoštevilno udeležili te proslave. Prejšnjo nedeljo so goriški planinci dobesedno zasedli vse prostore hotela «Soča» v Mostu na Soči. Brez dvoma je bite to do sedaj najbolj množična družabna prireditev goriškega SPD. Na martinovanju, ki ga SPD prireja že toliko '' leii, všafebkrat v različnem kraju, je bilo nad 230 ljudi. Ko bd imeli na razpolago še večji prostor, bd jih lahko bilo še več. Letos je bilo razpoloženje odlično. Za zabavo so skrbe- Nedeljskega občnega zbora Konzorcija za zaščito imena tipičnih briških vin se je udeležilo precejšnje število slovenskih vinogradnikov s tega področja, ki so pripomogli k izvolitvi slovenskih predstavnikov v nov odbor. Pogled na del zborovalcev V nedeljo dopoldne je bil v dvorani trgovinske zbornice v Gorici reden letni občni zbor Konzorcija za zaščito imena tipičnih briških vin, ki se ga je med drugim udeležilo tudi precejšnje število briških vinogradnikov iz Steverjana in z O-slavja. Po poročilu, ki ga je podal dosedanji predsednik konzorcija grof Attems in po posegu nekaterih predstavnikov, je predsednik podal obračun konzorcija za preteklo leto. Sledile so volitve novega odbora, za katerega sta bili predloženi dve listi okrog katerih se je razvila živahna diskusija in nekateri so celo predlagali, naj bi zaključek občnega zbora odložili na nov datum in takrat izvedli volitve. Briški vinogradniki pa so vztrajali pri tem, da je treba tokrat zaključiti tudi volitve. Končno so se sporazumeli za skupno listo in izvoljeni so bili naslednji predstavniki: Dr. Douglas Attems, Gradimir Gradnik s Plešivega, Giorgio . Sta-vro, dr. Michele Formentini iz Šte-verjgp^f Silvester Primožič z Oslav-ja, Ivan Visintin, Aleš Komjanc iz Steverjana, Grion Attilio in Marcel Humar iz Steverjana. Za preglednike so bili izvoljeni: Giorgio Zoppolato, dr. Mirko Primožič in Giuseppe Toso. Za razsodišče pa: inž. Mario Bernardelli, Giorgio Maurencig in Alojz Bučinel. Na prvi odborovi seji, ki bo sklicana v kratkem, bodo izbrali med odborniki predsedniak in druge funkcije. Predsednik Attems je v svojem poročilu poudaril važen cilj, ki ga je konzorcij dosegel s tem, da se bo vinski pridelek letine 1968 lahko že prodajal z originalno značko zaščitenih briških vin. Dejal je nadalje, da se je vinska proizvodnja v zadnjih letih kakovostno izboljšala predvsem zaradi uvedbe modernejšega kletarjenja ter omenil tudi pomoč, ki so jo nudili razni organi od pokrajinske do deželne uprave. Glede bodočega programa je omenil pomoč članom konzorcija pri modernizaciji vinogradov in modernizaciji kletarskega postopka do uste-kleničenja; dalje bodo pomagali pri propagandi in prodaji ter prikazali potencialnim potrošnikom vse dobrine in prednosti briških vin pred drugimi vini. Predstavnik deželne uprave dr. Cargneli je napovedal večje prispevke deželne uprave za nove ali obnovljene vinograde; pokrajinski nadzornik za kmetijstvo dr. Marši je govoril o vloženih in rešenih prošnjah za razne prispevke in podpore vinogradnikom; pokrajinski odbornik Vezil je navedel nekaj podatkov o raztegnitvi gorskega in pasivne-odročja na vse področje gori-ških Brd. Predstavnik ustanove ERSA pa je sporočil, da je ta ustanova prav te dni prejela od ministrstva za kmetijstvo v Rimu obvestilo, da so spoznali gradnjo konzorcialne kleti za Brda kot umestno in koristno ter obljubili v ta namen državni prispevek 400 milijonov lir; odbor ERSE bo moral o tem sklepati na svoji prihodnji seji tudi zato, ker je do sedaj pristalo na klet za 10 tisoč stotov grozdja vinogradnikov, kar je premalo rentabilno poslovanje. Ugotovil je tudi, da manjka na Goriškem kmetijsko zadružno gibanje. Govorili so še dr. Candussi iz kmetijskega eksperimentalnega zavoda, dr. Marsano in še nekateri drugi. Občni zbor se je zaključil z volitvami, katerih rezultate smo navedli na začetku. Skrčenje površin za gradnjo ljudskih hiš • V četrtek ponovna seja občinskega sveta USPELA DRUŽABNA PRIREDITEV SPD Na letošnjem martinovanju 200 zadovoljnih udeležencev Prisotni so bili zastopniki Planinske zveze Slovenije in prijateljskih planinskih društev - Planinci so imeli bogat zabavno-prosvetni spored pravo o poročilu odbornika za javna dela Lupierija o zmanjšanju za ljudska stanovanja določene površine, s posebnim ozirom na Štandrež in Podturen. S prvotno določenih 94 ha so skrčili v ta namen določeno površino na 52 ha. V Ločniku bodo te površine ostale nespremenjene. Te načrte v njihovi spremenjeni obliki je pripravil inž. Fornasari. Celoten strošek za urbanizacijo prve stopnje in za nakup potrebnega zemljišča je določen na 3.155 milijonov lir. Načrt je mišljen za dobo 10 let in za stanovanja za 7500 stanovalcev. O tem načrtu je podrobneje govoril avtor inž. Fornasir ter se bo debata nadaljevala na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v četrtek zvečer. •lasAtiiiBiMiAaaiiaBiataiMiiiiiviivaiiiiitRRaaiiiiiaaiaiiiiiiasMiatiimaaiRiaiiaaiiiiiiiiBiaiiiiiiiiiBiiBaiiftatiiiaaaaaiiaaiatRi«« V NEDELJO JE BILA SKUPŠČINA SOCIALISTOV V mestni odbor PSI izvoljenih več Slovencev Člani socialistične stranke so razpravljali o dveh resolucijah ■ Skupščina tudi v Tržiču - V nedeljo bo v Gorici govoril poslanec Gino Bertoldi Piratski avto povozil mladeniča Prejšnji večer opolnoči je neki oeshnll pirat podri s svojim avtom fiat 600 na državni cesti v Ron-kah metnega Sandrina Morgana iz Tržiča, Ulica Castelieri 12. Vozač kljub nesreči ni ustavil, da bi pomagal ponesrečencu. Očividci pa so si zapomnili prvi dve številki tablice GO 21... avtomobila, ki je zelene barve. Policija in karabinjerji sedaj Iščejo tak avto. Ponesrečenca so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve rame in udarec v prsni koš ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Goriški socialista so imeli v nedeljo svojo skupščino, na kateri so izvoliti novs odbor, ki bo mestno sekcijo vodil v prihodnjem razdobju, kar je posebno važno, v prihodnji volilni kampanji. Skupščini Je predsedoval tajnik federacije Giorgio Dellago. Po u-vodnem poročilu dosedanjega taj nika sekcije Del Bena, so nekateri člani predložili dve listi: dr. Bukovec, Lucretti, dr. Neri in UMan so podpisali eno resolucijo, ki jo je pozneje orisal dr. Tomassieli: dr. Devetag in Brunello pa sta predlagala drugo resolucijo, ki jo je prisotnim prikazal dr Devetag. Razlagi resolucij Je sledite živahna debata ,v katero so posegi i številni prisotni člani in ki je bila mestoma tudi precej polemična. Končno so sestavili enotno resolucijo. Po obširni debati je prišlo do glasovanja. Z veliko večino glasov so biti Izvoljeni kandidati, ki so v debati podpirati prvo resolucijo. V novem odlboru so: dr. Gtorpio Neri, Salvatore Luoretti, dr. Štefan Bukovec dr. Tulilo Tommassich, Sergio Gdevon, dr. Lu-edo Orel, Aleksander Furlan, Roberto Furlan, odv. Peter Samzin, Marko Waltritsdh, dr. Glanni Devetag, Mario Del Ben, Dino Fe-razza, Dante Gugtielmotti in Livio DelTOrco. Kot vidimo je v novem odboru precej Slovencev, še ta teden se bo odbor sestal in izvolil fe svoje srede tajnika in porazdelil druge funkcije Istega dne je bila tudi v Tržiču skupščina tamkajšnje sekcije PSI. V novi odbor so bili v glavnem izvoljend člani, ki so v notranjosti stranke levičarsko nastrojeni V nedeljo bo v Gorici prvo večje Javno zborovanje soctatikstične stranke. V Verdijevem gledališču bo ob 11. uri govoril o perspektivah politike v Italiji član osrednjega vodstva PSI poslanec Gino Bertoldi. Jutri stavka mestnih avtobusov Jutri bo na županstvu v Gorici sestanek med zastopniki občanskega odbora in zastopniki sindikatov, da bi razpravljati o organdku o-sebja gorilške občinske uprave. Po- proglasili tridnevno stavko, ki bi se morate začeti včeraj in trajati tri dni. Vendarle sita sindikata CI3L in UIL stavko odpovedala, ko sta dosegla vabilo za jutrišnji sestanek. Sindikat CGIL se ne strinja 7- odpovedjo stavke, vendarle jo je sprejel, da ne bi razbijal skupne sindikalne fronte. V posebnem letaku, ki ga Je CGIL razdelila med občinske uslužbence, je oster napad na občinsko upravo, ki je pustite ob strani probleme uslužbencev toliko let. Sindikati CGIL, CISL in UIL so proglasili m jutri, sredo 26. novembra dive stavki med osebjem mestnih avtobusov. Uslužbenci bodo stavkati od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. V tem času bodo, kot običajno, vozili vojaški kamioni. ti števerjanski zabavni kvintet ((Briš. ki slavček«, pevski zbor štamdreš-kega prosvetnega društva «Oton Župančič«, beneški glasbenik in pevec Anton Bitrteč, ki je zapel vrsto beneških ljudskih pesmi, pesnik in humorist Ludvik Zorzut, ki Je v verzih humoristično orisal marsikaterega prisotnega. Na prireditev so prišli številni gostje, ki jih 3je ,V Imenu goriški !i planincev pozdravil predsednik SPD Slavko Rebec. Prišli so podpredsednik PZS Tone Bučar, tajnik Jože Rajer in član osrednjega od bora Rado Lavrič. Planinsko društvo Tolmin so zastopati predsednica Tatjana Soriijeva in odborniki Marjan Demovšek, Štefan Keber in Norcdz Nikolič. Planinsko društvo Nova Gorica so zastopati podpredsednik Janko Žigon ter odbornika Anton Furlan in Ciril Magajna. Sežanske planince sta zastopate Vida Seražln in CSrite Rudolf, za Planinsko društvo Trst pa so bili prisotni Dana Sisič, Pia Hmelj alt ta Angel Kralj Pozdravom ta nagovorom (med drugim lahko omenimo, da Je vodstvo Planinske zveze Slovenije darovalo goriškemu društvu lepo Čopovo knjigo «Raj pod Triglavom« > sta slediti tombola ta večerja Največ dobitkov so dobili Standrežci. ostali pa so se porazgubili med predstavniki mesta ta drugih krajev Po večerji Je bila na sporedu prosta zabava na kateri je vesele poskočne polke ta valčke Igral šte-verjanski kvintet ((Briški slavček«, kateremu gre precejšnji del zasluge za veselo razpoloženje na martinovanju. Darovi in prispevki Za pomoč potrošnikom iz Banjaluke so darovali: Anton Cigllč iz Steverjana 1500 lir; Tuša in Pavel Lutman te Gorice 10.000 lir. uiiiiiiiiiiiiaiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiimiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiimil|llll|||l|||l|ll||l|Vaiillilai„ilii MEDNARODNA RAZSTAVA DIAPOZITIVOV Po razdelitvi številnih nagrad prikazali najboljše posnetke Med njimi je bilo več barvnih diapozitivov jugoslovanskih planincev . Predvajali jih bodo tudi v Ljubljani dne 7. decembra V soboto zvečer je bila v kino dvorani Stella Mattutina v Gorici zaključna svečanost ob priliki prve mednarodne razstave barvnih diapozitivov s planinsko tematiko, ki jo je po prejšnjih uspelih natečajih v deželnem merilu, organiziral letos goriški CAI, z razdelitvijo nagrad in predvajanjem najboljših posnetkov. Iž ličnega kataloga z barvnimi posnetki nagrajenih del, smo povzeli, da se- je natečaja udeležilo 244 avtorjev, ki so poslali 96t) svojih dol; od teh je bilo sprejetih za razstavo 116 avtorjev s 177 deli. Med njimi je tudi 8 jugoslovanskih amaterjev z 12 deli, največ pa jih je iz Italije in sicer 81 avtorjev s 127 deli. Številno -občinstvo, ki je napolnilo kino dvorano, je pozdravil predsednik goriškega CAI Lonzar, nato pa so razdelili prvih sedem rednih nagrad. Prvo od teh je ocenjeval- gajanja so se razbila prejšnji teden na komisija, v kateri' je bil" tudi to sindikati so takoj po razbitju peter Kocjančič iz Ljubljane, pri- sodila Carlu Marenziju iz Brescie za diapozitiv z naslovom «Baita». Čeh Josef Cinek pa je prejel 6. nagrado za posnetek »Avgustovska nevihta na Aiguille du midi». Poleg teh so razdelili še 15 drugih nagrad. Sledilo je predvajanje nad 150 najboljših posnetkov; med temi je bilo tudi več posnetkov jugoslovanskih avtorjev; občinstvo je sprejelo posnetke Draga Božja iz Sarajeva s ploskanjem- in pravtako posnetek Zorka Fona iz Tolmina »Pod steno«; omenimo naj še »Sončni zahod s Krna*, ki ga je poslal Maks Jurman iz Črnomlja; drugi jugoslovanski razstavljavci so hili Joco Balant iz Ljubljane, Srečko Božičevič iz Zagreba, Marička Horvat iz Ljubljane Vinko Rozman iz Ljubljane in Dušan Vidic iz Lesc na Gorenjskem. Izbrane diapozitive bodo predvajali ta in prihodnji mesec tudi po drugih krajih. V Ljubljani jih bodo prikazali dne 7. decembra. Trio iz Ljubljane nastopil v Gorici V oktriru 10 koncertov, ki jih je napovedal Glasbeni zavod v Gorici za letošnjo jesensko sezono, je preteklo soboto nastopil v prostorih v Ulici Oberdan Trio Lorenz iz Ljubljane. Sestavljajo ga trije bratje Primož (pri klavirju), Tomaž (violina) in Matija (violončelo). Izvajali so zanimive in težke skladbe Beethovna, Hapdna, Ramovša, Dvoraka in drugih skladateljev. Izvajalci so pokazali precejšnjo dozo muzikaličnosti, dinamičnega občutja in razvojnih možnosti ter povezavo posameznih stavkov, s čimer so dobili stik s poslušalci. Najbolj so se izkazali z Ramovše-vimi Kontrasti in s Dvorakovim Trio Dumki. številno občinstvo jim je ob zaključku izreklo navdušeno priznanje, ki so ga izvajalci v polni meri zaslužili. M. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 17. do 22. novembra rodilo 23 otrok, umrlo, 13 oseb, poročilo pa se je 7 parov. ROJSTVA: mrtvorojena Elena Ma-driz, mrtvorojena Elisa Madriz, Lui-gi Devide, Viviana Simonetti, Fede-rica Fasano, Alessandro Surian, Sabrina Pacorig, Tiziano Faehin, Paolo Figel, Massimo Zampi, Diana Fa-bris, Manlio Parutta, Marco Visintin, Francesco Pesenti, Dario Fier-ro, Stefano Rovri, Germano Rovri, Claudio Cilini, Gianiuca Tuzzi, mrtvorojena Valentina Sincich, Mauro Papait, Paolo Peric in Fabia Be-vilacqua. SMRTI: usmiljena sestra 81-letna Giovanna Monte, upokojenec 74 letni Guglielmo Scaini, invalid 89- letni Edoardo Marega, uradnik 63-letni Ervino Maniacco, upokojenec 65-Iet-ni Alfredo Brumat, učiteljica 64-letna Gemma Donati. upokojenka 78-letna Katarina Šuligoj por. Puš-nar, upokoienec 59-letni Luigi Ina-vic, gospodinja 64 letna Pierina Zua-nigh por. La Bianca, gospodinja 76-letna Caterina Pez por. Vezil, kmetovalec 56 letni Giuseppe Božic, 8-mesečna Erika Trani. trgovka Lud-milla Paoletti vd Nanut, gospodinja Giovanna Cumar. POROKE: orožnik Vittorio Zanno-ne in šivilja Lučin Tomabruni: finančni stražnik Castnlo Giannini in gosnndinia Margherifa Repullone: u-radnik Guido Mola in gospodinja Gianna Cristiani: dekorater Goffre-do Rallahen in natakarica Anna Maria Grandi: stroini izvedenec Gian-franco Resmini in prodajalka Marina Buchiniz; podčasnik Salvatore Pelosi in vrtnarica Maria Plahuta; uradnik Pier Angelo Pavan in bolničarka Maria Bergomas. CORSO. 17.00-22.00: «11 leone d’in-vemo«, P O’ Toole ta C. Hepburn; barvni film VERDI. 16.30: «Sweet. Charity, una ragazza che voleva essere ama-ta», S. Mac Laine. Film v barvah. MODERNISSIMO. 17.30—22: ((Kil- ler story», D. Duryea in P. O-wens; čmobelt film. VITTORIA. 17.00—21.30: «L’estate del leone«, E. Persson ta S. Ber-til Taube; švedski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00-21.30: ((Stanita e Oltio eroi del circo«, S Laurel ta O. Hardy; ameriški črnobelii film. rrv v Irsir AZZURRO. Zaprto. EKCESIOR. 21.00: Simfonično vokalni koncert filharmonije iz Tržiča. PRINCIPE. 17.30. «In due si in tre no«, R. Stetger ta C. Bloom, barvni film ■\oru Gorivu SOČA (Nova Gorica): «Skrivnost bengalske džungle«, italljansko-španski barvni film — ob 18 ta 20 uri DESKLE- Prosto RENČE: »Dvoboj po svetu«, italijanski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: ((Morilec na konju«, a-meriški barvni film — ob 20. KANAL: ((Skrivnostna vojna Hart Friga«, ameriški barvni film — ob 20 uri SVOBODA (Šempeter): »Norčavi dnevi Stanite ta Olia«. ameriški film — ob 18. ta 20. PRVACINA: Prosto POTUJOČI KINO - MIREN: (.Karavana hrabrih«, ameriški barvni film - ob 19.30. ALSflA Zaradi sobotne mednarodne nogometne tekme Italija — V. Nem-»ija, v nedeljo niso odigrali te. tem v A ligi italijanskega nogo-netnega prvenstva. V prihod-ijem kolu pa bodo na vrsti na-ilednje tekme: Bari _ Palermo; Bologna - Vi tenza, Inter • Lazio, Juventus -riorentina, Napoli - Brescia, Rona - Torino, Sampdoria - Milan, Verona Cagliari. B IZIDI Varese - »Arezzo Atalanta * Modena Cesena - Piacenza Como Livorno Reggina - »Genoa Mantova > Catanzaro Monza - Piša Perugia - Catania Reggiana . Temana Foggia - ‘Taranio LESTVICA 2:1 0:0 1:0 1:0 3:1 4:0 1:0 3:1 2:1 1:0 Tarese 10 1 2 1 13 4 16 foggia 10 7 2 1 13 5 16 Catania 10 5 4 1 14 » 14 Mantova 10 4 4 2 14 7 12 Ternana 10 4 4 2 11 6 12 Reggina 10 4 4 2 13 8 12 Modena 10 4 S 3 8 7 11 Piša 10 4 2 4 10 7 10 Perugia 10 3 4 3 7 5 10 Reggiana 10 2 6 2 6 8 10 Cesena 10 S 3 4 8 9 9 Monza 10 3 3 4 S 7 9 Arezzo 10 1 7 2 3 S e Atalanta 10 1 e 3 • 8 8 Como 10 3 2 B 7 15 7 Catanzaro 10 2 3 S 6 12 7 Livorno 10 1 3 4 4 8 7 Taranto 10 0 7 3 5 10 7 Piacenza 10 3 1 K C ta 7 Genoa 10 2 2 6 4 12 « PRIHODNJE KOLO Arezzo - Taranto, Catania -Monza, Cesena - Atalanta, Fog-jia - Perugia, Livorno - Reggia. Ja, Piacenza . Genoa, Piša - Man. tova, Reggina • Modena. Temana - Catanzaro, Varese . Como. A SKUPINA C IalUE IZIDI llessandria • Triestina 0:0 Marzotto _ Derthona 0:0 Honfalcone * Venezia 1:1 Pro Patrla . Trevigliese 1:1 Seregno - Padova 1:0 Solbiatese - Legnano 1:0 Rovereto . Sottomarina 1:0 Treviso - Novara 0:0 Udinese . Lecco 0:0 Verbanla - Blellese 1:0 LESTVICA Vovara 11 3 3 2 16 8 15 Rovereto 11 • 3 2 11 5 15 Legnano H < 2 3 15 5 14 Triestina 11 S 4 2 9 5 14 Treviso 11 4 6 1 13 8 14 Lecco 11 5 4 2 9 5 14 Seregno U 6 1 4 16 11 13 Solbiatese 11 4 5 2 13 9 13 Alessandria 11 4 3 4 11 10 11 Udinese 11 2 6 3 9 12 10 Monfalcone 11 2 6 3 6 7 10 Biellese 11 4 2 5 10 10 10 Sottomar. 11 4 1 4 m 14 9 Venezia 11 2 5 4 7 11 9 Trevigliese 11 1 7 3 5 11 9 Derthona 11 2 5 4 2 8 • Verbania 11 2 5 4 11 12 1 Padova- 11 1 6 4 3 7 8 Marzotto 11 1 5 5 3 10 7 Po Patrla 11 1 S 5 S 12 7 PRIHODNJE KOLO Biellese - Alessandria, Dertho-Ja - Udinese, Lecco . Seregno, Legnano - Pro Patrla, Novara -Sottomarina, Padova - Monfal. eone, Rovereto - Verbania, Tre-Mglese - Treviso, Tr*estina . Mar-»otto, Venezia . Solbiatese. V Kanalu nova telovadnica KANAL, 24. — Z lepo slovesnostjo so v nedeljo odprli novo telovadnico, ld je primerna za odboj-4o, košarko lin druge športe. Prostor meri 27x15 m, pod Je pol-■astičen Objekt je lep tn so ga zelo pogrešali v tem delu Soške doline. y SOBOTNI KVALIFIKACIJSKI NOGOMETNI TEKMI ZA SP Prepričljiva zmaga proti NDR zagotovila Italiji pot v Mehiko Dobra igra celotnega moštva - Riva glavni junak srečanja vairiše, svoj odlični nastop pa je kronal z Izrednim golom. Chiaru-gl je zaigral pod svojim standardom. Ibaildljiainisika obramba ni i/metlia preveč dela. Gostje so bili živahni le v prvem delu prvega polčasa, in takrat smo lahko preverili odlično formo Puie ter točne posege Salvadoreja. Facchettl in Borgmdch nista imela nasprotndikov, ki tal jima bili kos, čeprav je na levem krilu igral toliko hvaljeni Vogel. NDR je v splošnem potrdila, da tudi v tem športu hitro napreduje, toda trenutno ne more biti kos I-talijanom, niti kot celota, niti kot posamezniki. Gola. (ki sta ju dosegla Domen,2'hinl in Riva, bi nemški nogometaši zelo težko zabeležili, vredno pa je poudariti predvsem premnoge taktične napake, ki so jih gostje plačali s tako hudim porazom. Obramba je bila izredno ranljiva. Da bo Rivo težko ustaviti je bilo pričakovati, ln Steln, njegov neposredni tekmec, je bil za to najmanj nadarjen, saj je večkrat zapuščal svoje mesto in se pomikal v napad. Niti ni mogel Rive ustaviti Urbanczyk, prosti branilec, kd jo zaman skušal (kriti vrzeill, ki ITalija — NDR 3:0 (3:0) ITALIJA: Zoff, Burgirmch, Fac-chetti; Cera (Juliano po SO”), Buta, Salvadore; Gbiarugi, Mazzola, Do-menghiini, De Sisti, Riva. NDR: Croy, Fraessdorf (po 69’ Rock), Bransoh; Koemer, Urban-czyk, Seehaus; Stein, Loewe, Franze! (po 46’ P. Dueke), Irmscher, Vogel. SODNIK: Schiller (Avstrija). STRELCI: v 8’ je Mazzola, v 25’ Domenghiiini, v 38’ Riva. 90.000 gledalcev. Koti: 10:7 (6:4) v korist NDR. V 20’ se je poškodoval Cera, katerega je v 50’ nadomestil Juliano. Z zmago nad NDR je Italija o-svojiila prvo mesto v svoji skupini in se kvalificirala v finalni del svetovnega prvenstva, ki bo drugo leto v Mehiki. Italijanska reprezentanca je z blestečo igro v prvem polčasu takoj spravila na kolena nasprotnike in s tem presegla upanja tudi vnetih navijačev. Lahko rečemo, da je bil nastop Italijanov nodvse presenetljiv. Po mnogih polemikah, ki so spremljale sestavo in priprave moštva, je bilo namreč mnogo strahu, da bi nove smernice, ki sta jih Valcareggi In Mandeli! izbrala ob tako važni priložnosti, ne škodile ambicijam «az-zurrov». Predvsem je bilo veliko bojazni zaradi odsotnosti Rlvere, brez katerega je za marsikoga italijanska reprezentanca nepojmljiva. Dodajmo k temu še odsotnost Rertinija, pa bo razumljivo, da je celotna vezna vrsta, in s tem taktična shema moštva* dobila povsem drugačno obliko. Izkazalo pa se je, da je bila sprememba nad vse koristna. Cera morda nima vneme in «jeze», s katero deluje Bertind, je ;>a vsekakor discipliniran in ne povzroča tistih hudih vrzeli, ki jih je zagrešil njegov prednik. De Sisti je tokrat prevzel Riverino vlogo In njegov nastop je bil pravzaprav brez napak. Njegova naloga je bila predvsem postavljati temena prodorov, ki jih je nato nadaljeval izredno požrtvovalni Domeniohinl. Nihče torej ne dvomi, da sta Rive-ra in Bertinl izredno važna elementa, toda v nedeljo se je Izkazalo, kako je važha enotnost moštva ln kako Je lažje to enotnost doseči brez tistih, asov, ki s svojo kvalitetnostjo usmerijo nase igro celotnega moštva. Glavni adut je bil zopet Riva, čeprav sta prva dva gola padla po zaslugi Mazzole ln Domemghimija. Riva je s svojimi nezadržnimi prodori zmedel negotovo obrambo gostov in s tem odpiral vrzeli za to- iiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiimiintiiitiiimitiiiiiiiiiHiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiii ZMAGI NAD RODRIGUEZOM S K.O. Benvenuti še vedno prvak jih je puščal Stedn. Nekam čudno vlogo pa sl je nadel tudU Fraessdorf, kd je igral predvsem v napadu in s tem zanemarjal obrambne posle, če je torej Italija dosegla samo tri gole, je to v glavnem zasluga izvrstnega Croya, fcl je z drznimi posegi vsaj trikrat rešil svoja vrata pred neizogibnim zadetkom. Vezna vrsta sploh ni obstajala, ker se je zreducirala na sametga Irmscherja, ki je bil preveč osamljen, da bi se lahko upiral De Sistiju in Domengbtatjiu. To hibo so čutili tudi napadalci, med katerimi je Fran,zel najbolj požrtvovalno isikal poit do Zaffovdh vrat. Lepa zmaga Italijanov je bila to. roj sad njihovih igralcev, a tudi naivnosti nasprotnikov, ki niso bili tehnično dorasli Valcareggljevemu moštvu. Ostane pa vtis, da s tem moštvom lahko Italija računa na dokajšnje uspehe. Marsikdo bo sedaj že govoril o naslovu svetovnega prvaka, a do tega mi ne bi prišli. Treba pa je reči, da je sedaj Italijanska reprezentanca zrela tudi za ta cilj 1n da se bo, če ne drugega, vsaj enakopravno borila z ostalimi kandidati za ta naslov. u. k. NOGOMfT A skupina C lige Alessandria- Triestina 0:0 v lepem in borbenem srečanju ALESSANDRIA: Binelli, Pdacentini; Legnaro: De Luca, Colombo; Mar-chetti; Bagatti (po 68' Berta), Ma-gri, Villa; Chinellato, Dori. 12 Moriggi. TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Marti-nelli; Del Piceolo, Vamier, Pe-strin; Tumiati, Giacomini, Paina, Scala, Sigarini, 12 Di Davide, 13 Marchesi. SODNIK: Stagnoli iz Bologne. Približno 4.000 gledalcev. Koti: 9:2 (5:1) v korist Alessandrie. Sod nik je opomnil Colovattija, Legna-ra, Sigarini ja in Colomba. Triestina je z odlično obrambno igro dosegla še en pomemben rezultat, s katerim je ohranila svoj položaj tik pod vrhom lestvice. Tekma z Alessandrio je bila izredno težka, saj so domačini po premnogih neuspehih nujno potrebovali obe točki, da bi se približali vodečim ekipam. Obe moštvi sta zaigrali zelo borbeno, čeprav tehnično tekma ni bila na posebno visoki ravni. Predvsem so izbrali napačno taktiko domačini, ki so nepremišljeno pritiskali na tržaško obrambo. Domačina, ki imajo najvidnejšo hibo na sredini igrišča, so vse svoje napade gradili na dolgih podajah iz obrambe, to pa je samo dalo možnost gostom, da so poklicali pred vrata tudi vezne igralce in s tem ""n11".........................................................■llllimmi................................................. V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Zmaga Zarje in remi Uniona Zarja — CGS Opčine 4:0 (3:0)1 močeno in blatno igrišče, polno V nedeljo je na igrišču pri Sv. mlak, ni dopuščalo, da bi žoga Alojziju Zarja gladko odpravila gladko stekla. Usnje se je namreč svojega nasprotnika in tako žabe-1 večkrat ustavilo v blatu in enkrat ležila tretjo zaporedno zmago. Ekipa CGS ni bila dorasla bazovski ekipi, ki je delala na igrišču kar se ji je ljubilo, praktično je bilo nedeljsko srečanje zgolj trening te,tarna. Gostje so med tekmo tudi dokazali, da sploh ne poznajo nogometnih pravil. Zarja je zaigrala sproščeno in je z lepimi kombinacijami prodirala preko negotove nasprotnikove obrambe. Kljub odsotnosti Baldasina so vezni igralci dobro zaigrali, predvsem pa Žagar, ki je sicer zgrešil enajstmetrovko, toda oddolžil se je z zelo lepim golom. Žagar je bil prejšnji teden poklican na trening pokrajinske reprezentance druge in tretje kategorije, ki bo odigrala turnir z ostalimi pokrajinami naše dežele. O kakovosti Zarjine nedeljske igre lahko povemo le malo. Raz- Nino Benvenuti Je ohranil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije z zmago nad Kubancem Lul-scm Rodrigu ezam, katerega je knockoutiral v 11. rundi. Odločitev je padla precej nepričakovano, saj je izzivalec do tedaj nabral očiten naskok. Benvenuti je namreč z vsega začetka sprejel spopad Iz kratke razdalje, kar je dovolilo Ro-drlguezu, da Je izkoristil ves svoj talent in svojo izkušenost, Tržačanu pa odvzelo glavno orožje: prednost višje postave in dolžine rok. Kubanec je že v prvih krogih presenetil Bemvenutlja, mu tudil povzročil lažjo rano na čelu, le po 10. krogu pa Je Italijan menjal taktiko in se končno Izognili nasprotnikovemu pritisk. Kljub temu pa je vse kazalo, da dvoboja ne bo zaključil zmagovito, ko je v 11. naskoku Rodrlguez nesrečno napadal ln odprl svojo obrambo, tako, da ga je Benvenuti s strašnim udarcem z levo roko podrl. Pravzaprav pa Je tudi ta dvoboj pokazal, da je boks vedno bolj pod vplivom nešportnih interesov, čeprav je bilo vsem jasno, da je Izzivalec do 11. kroga prevladoval, in to je odkrito potrdilo tudi italijansko časopisje, je sodnik Oar-rabelese po dvoboju Izjavil, da je imel Benevemutl že dve točki naskoka, in s tem sta se strinjala tudi ostala dva sodnika. Za Rodrigue-7a je bila torej le ena alternativa: zmaga s knock outom, ali poraz. u. k. celo na sami gol-črti (po strelu Žagarja). V 7’ prvega polčasa Zarja povede Prosti strel, zaradi prekrška nad Kalcem izvede Pasqualis, žagar pošlje žogo z glavo proti vratom. Vratar odbije usnje na vratnico, priteče Valentič ki potrese mrežo. Le dve minuti in Zarja bi lahko podvojila rezultat. Pasquali-sa podre nasprotnik v kazenskem prostoru In sodnik pokaže na belo pliko. Strel izvede žagar, ki pa pošlje žogo mimo vratnice. V 20’ dosodi sodnik prosti strel v kazenskem prostoru. Delise poda do Pasqualisa, ki brez težav podvoji vodstvo Zarje. V 30’ prodre Valentič po levi strani ter strelja. Branilci in vratar se obotavljajo tako da pride žoga do Grgiča, ki realizira v prazna vrata. V začetku drugega polčasa se «vleže» na igrišče gosta megla in sodnik prekine igro za 15 minut. Končno se megla nekoliko razredči ln igra se nadaljuje. V 11’ žagar z osebno akcijo, ter s strelom iz voleja postavi končni rezultat 4:0. Do konca naj še omenimo prečko, ki jo je v 29’ zadel žagar. t. v. Portuale — Union 3:3 (0:1) Poddonjerci so v tej tekmi zapravili točko, ki so jo imeli že v žepu. Razen točke pa so si zapravili tudi precej ugleda. Tržačani niso s svojo igro pokazali nič posebnega. Podliomjerci so jih na igrišču popolnoma nadfcriliil s svojimi hitrimi im nevarnimi prodori pod nasprotnikova vrata, žal pa je učinkovitosti napada konkurirala povsem nesposobna obramba, ki nosi na grbi vse tri prejete gole. Vsa ekipa Uniona je hvale vredna, razen braniicev, ki so razočarali. Najboljša Unionova elementa sta bila brez dvoma NadiMSek, strelec dveh golov, ter Dodič na krilu. Odlikoval se Je s hitro igro, ki Je pripomogla, da Je Union odlično ma- nevriral na sicer nemogočem blatnem igrišču pri Sv. Alojziju. In prav hitrosti so podlegli težki tržaški nogometaši, ki se na takem igrišču niso mogli znajti. Tekma je bila vseskozi lepa in zanimiva, obe ekipi sta se korektno vedli ter dali vse od sebe, da bi zmagali, prav v zadnjih minutah pa je o-zračje skalil sodnik z nepremišljeno dosojeno enajstmetrovko. To pa zato, ker Je Unionov branilec podrl nasprotnika prav na robu kazenskega prostora. Ni pa bilo razvidno, ali ga je namenoma podrl, ali pa sta oba zdrsnila v blatu. Vseeno pa je izenačenje popolnoma zasluženo, saj je Union pokazal mnogo več kot nasprotnik. Sovražnosti Je pričel Portuale, ki pa je naletel na oster odpor. V enem svojih protinapadov je "Union v 30’ prvega polčasa prešel v vodstvo po zaslugi Nadliška. ki je z glavo usmeril v mrežo podajo iz kota ter preseneti) nasprotnega vratarja. Nekaj minut kasneje pa je Pavatlč v voleju lepo prestregel nevaren strel nasprotnega krilca. V drugem polčasu se je tekma še bolj razvnela. V 9’ zgreši Nadli-šek dvakrat cilj: najprej strelja visoko, nato pa pošlje z glavo mimo prečke. Minuto kasneje Portuale izenači, žoga je najprej zadela drog ter se začela kotaliti od vrat, Unionova obramba pa jo je potisnila v mrežo. Toda že v 16’ zopet povede Union s čokom, ki je z močnim strelam z roba kazenskega prostora ukanil vratarja. Dve minuti ka.sne'e poveča rezultat Nadli-šek. ki pošlje od blizu z glavo v mrežo, nato pa zapusti igrišče ter prepusti mesto Križmančiču. V 21’ kot za Portuale. srednji napadalec pa z glavo obme v mrežo. Portuale vedno bolj pritiska v iskanju izenačenja, toda Union odlično kontrolira položaj vse do 36’, ko Portuale realizira z zelo dvomljivo e-najstmetrovko. Minuto pred koncem bi lahko čok zabil zmagoviti gol, ki je sam pred vrati streljal visoko v zrak. Radi zaprli vse dostope v kazenski prostor. V napadu sta ostala le Paina in Tumiati, ki sta sicer tako osamljena le malokrat grozila domači obrambi in sta skrbela predvsem za to, da prekinjata pritisk domačega moštva in s tem lajšata delo obrambi. Druga huda napaka Ales-sandrie je bila vztrajanje pri visokih podajah pred vrata, kar je dovolilo Vamieru in Ded Piccolu, da sta zaradi višje postave nemoteno pometala pred Colovattijem. Največ zaslug za neodločen rezultat ima ravno Colovatti. Tržaški vratar preživlja svojo najboljšo dobo: v vratih je vedno na mestu, ko pa posega v kazenski prostor se poslužuje gotovih prijemov. Odlično sta zaigrala tudi Del Piccolo, kd je pazil na nevarnega Villo, in Kuk, ki je predvsem v drugem polčasu nadkrilil hitrega Dorija. Kljub temu, da se je tekma končala brez golov, pa bi bila lahko kronika obširna. Po začetnih potezah, ki so potekale v korist domačinov, je Triestina prevzela nekaj časa vajeti igre v svoje roke: Sigarini je imel v 12. minuti lepo priložnost, da izkoristi nepazljivost o-brambe, trenutek oklevanja pa je dal De Lucci možnost, da odstrani nevarnost. Edino resno priložnost za zadetek je zabeležila Alessandria v 41. minuti, ko je Magri z glavo preusmeril močan strel Legnara in Colovatti je z izrednim skokom žogo odbil v kot. V drugem polčasu se je pritisk domačih povečal. Ze v 5. minuti se je tržaška obramba znašla v škripcih: iz gneče je streljal Villa in presenetil Colovattija, toda Kuk je (morda z roko) odbil v kot. V 11. minuti je Colovatti nezadostno odbil Piacentinijev strel in Dori se je znašel pred vrati, toda Varnier ga je prehitel in je zopet rešil. Po tej začetni fazi pa se je igra znova umirila in tržaški vratar je moral posredovati le pri nevarnih strelih od daleč. uk TELOVADBA NOVA GORICA, 24. — naslov slovenskega telovadnega prvaka je osvojil Milenko Kersnič, dirugi pa jo bil Miloš Vratič. Miro Cerar ni nastopil zaradi poškodbe na roki. Janez Brodnik pa je tekmoval izven konkurence, ker ne sme tvegati težjih seskokov. V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Vesna-Breg 3:0 (0:0) STRELCI: v 16’ d. p. Barbiani, v 33’ Chiodinl, v 44’ Degrassi. SODNIK: Tiepolo (Trst). KOTI: 9:2 za Vesno. Veliko število gledalcev, ki se je kljub deževnemu vremenu zbralo ob kriškem igrišču, je bailo deležno užitka leipe, tehnične, v trenutkih tudi razburljive igre. Obe ekipi sta zaigrali zelo korektno in sta s tem znatno olajšali delo sodniku. Zmaga je pripadla kriški ekipi popolnoma zasluženo, saj se je izkazala za izredno gibčno moštvo, ki je viseh 90’ vsiljevalo svojo igro, trdno odločeno izbojevati končno zmago. Ker se je obramba s kriisko vrsto kriškega moštva, že večkrat v tem prvenstvu izkazala kot trdna, je takrat presenetil napad. Bil je prodoren Ir. gibčen ter je s hitro igro preko kril in s točnimi podajami v kazenski prostor spravljal v zagato nasprotno obrambo, kd je trikrat klonila, v drugih akcijah, pa le za las nd končala žoga v vratih Favenita, kar jasno dokazuje razmerje v kotih. Vesna se je tokrat predstavila kot celota z dobro skupno igro. Vsak posamezni igralec je vložil v tekmo ves svoj trud in vso svojo požrtvovalnost za dosego zmage. Breg je vzdržal pritisk Vesne le prvih 45 minut igre, nato je popustil pod pritiskom nasprotnikov, ki so z Miličem in Barbianijem vse pogosteje prodirali v njihov kazenski prostor. Breg je praktično igral na dveh sektorjih. Obramba (precej negotova) in napad, ki je v celotni tekmi le parkrat resneje ogrožal vrata Križanov, in še to s streli od daleč, ker mu ni uspelo prodreti v bližano Tencejevdh vrat. Popolno pa je bilo pomanjkanje učinkovite igre v sredini igrišča Leban in Bassanese (tesno krita od Barbdandja in Finotta) nista mogla pozitivno igrati za napadalno vrsto, zato je bila ta lahek plen kriške obrambe. Kronika: Vesna je prišla db prvega zadetka v 16’ d. p. Dolg predlložek je prestregel De grassi v kazenskem prostoru, med kupom nog je podal Barbdandju, ki je žogo le delno preusmeril in s tem ukanil Faventa. V odgovor je Breg v 20' d. p. zamudil edinstveno priložnost. Maver je dolgo podal do Grahonje, ki le žogo ustavil ter streljal, toda Rado Tence je stekel te vrat ln z mačjim skokom preprečil nevarnost. V 28’ d. p. je Grahonja iz razdalje 25 metrov močno streljal in zadel drog. iiiiiiitiiiiiiiiitimiiiimmiiiimii|iii,m,„|,||IHIIlllllllllllltMtll(ltllll|||||l|||tm||||||||||||mlml)m|||||||||||| Jugoslovanska nogometna prvenstvo 1. ZVEZNA LIGA Izidi Hajduk - Olimpija 1:0 Vojvodina - Sarajevo 2:2 Radinički (K) . Zagreb 3:2 Sloboda - Maribor 2:0 Partizan C. zvezda 1:3 Radinički '(N) - Čelik 4:0 Dinamo - Beograd 1:1 željezničar . Bcir 3 1 Vardar - Velež 3:3 Lestvica Crvema z. 14 10 2 2 33:13 22 željezmilčar 14 9 3 2 26:11 21 Radnidkl (N) 14 9 1 4 21:13 19 Dinamo 14 6 6 2 24:15 18 Velež 14 6 6 2 29:21 18 Sloboda 14 6 4 4 15:11 16 Beograd 14 5 6 3 16:13 16 Hajduk 14 7 1 6 22:15 15 Sarajevo 14 5 5 4 17:15 15 Partizan 14 6 3 5 16:17 15 Bor 14 3 7 4 10:13 13 Maribor 14 1 1 7 17:24 13 Vojvodina 14 4 4 4 18:21 12 RadniMkd (K) 14 4 3 7 15:19 11 Vardar 14 6 1 8 13:19 11 Čelik 14 2 4 8 12:25 8 Olimpija 14 2 1 11 11:29 5 Zagreb 14 0 4 10 6:24 4 Prihodnje kolo Velež Hajduk, Bor Vardar, Beograd ’• željeznlčar Čelik - Di- namo, C. zvezda - Radmički (N), Maribor _ Partizan, Zagreb - Slobo-da. Sarajevo - Radmički (K), G limpija - Vojvodina. 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Izidi Varteks Šibenik 3:0 Lokomotiva - Zadar 2:2 železničar - Borac 1:0 Metalac - Rijeka 0:5 Orljent Trešnjevka 1:0 Rudar - BSK 1:1 Karlovac - Jedinstvo 3:0 Ljubljana - Split 3:0 Lestvica 14 11 2 14 11 1 14 10 Rijeka Karlovac Orijent Borac Rudar Metalac Jedinstvo Varteks Trešnjevka Ljubljana železničar Šibenik Split Zadar BSK Lokomotiva 12 14 14 14 14 14 13 14 13 13 13 12 14 32:7 21:8 29:11 24:12 19:13 17:20 14:17 21:21 8 19:20 6 20:23 6 13:19 8 12:19 7 8:20 7 7:19 7 8:26 9 12:30 V 33’ najlepši zadetek tekme, ® ver je na levem robu kazens*” prostora zrušil Barbiamija. ski strel je Milič podal na le. ChiodSmiju, ld je z močnim malnim strelom drugič zatresel ri žo Brežanov. V 44’ je Degrassi u* svojim varuhom ter se prodor, toda Berdon ga je na kazenskega prostora nepravih*0 ustavil. Prosti strel je streljal ®" ] Degrassi, ki je še tretjič mrežo gostov ter postaval 1500 rezultat. * * * ji Tekme Vesna B - Rodanese slabega igrišča na stadionu niso odigrali. . K. Koš«*® Pokal kralja Gustava Anglija-Jugoslavija 2:0 LJUBLJANA, 24. — V rami Tivoli v Ljubljani se P 0 dopoldne v navzočnosti 500 011 j cev začelo teniško tekmovanj® Jugoslavijo in Veliko Briten*«’^ Ijavno za pokal kralja Srečanje se je prvi dan k**" v korist Velike Britanije, ki ^ prvih dveh dvobojih vodi z L V prvi tekmi je Cook z *®‘fl g:3, odpravil Željka Framuloviča ® 6:4. V drugi igri pa je mladi,, kola Spear nudil odločen Stilwel(]u samo v prvem setu’stil-tem pa je popustil. Zmagal j® 3 well z 10:12, 6:2, 6:4. OBVESTILO Odbor SŠI obvešča vsa ^ štva, ki treniraj'o, ali bi lt la trenirati v dvorani sta na «1. maj» v Trstu, dl , danes, 25. t.m. ob 20- u na sedežu v Trstu, Ul- G®P i 9/1, sestanek vseh zainter® ranih društev za določi ^ urnika. Ker je interese*1 za dvorano mnogo, °° kasnejših želja odsotnih «r štev ne bo upošteval. mm mam Arezzo — Varese Atalanta — Modena Cesena — Piacenza Como — Livorno Genoa — Reggina Mantova — Catanzaro Monza — Piša Perugia — Catania Reggiana — Ternana Taranto — Foggia Treviso — Novara Anconitana — Siena Messina — Internapoli KVOTE 13 — 2.319.200 lir 12 — 96.100 » t i i i i t j i i t * 1 Ti Prihodnje kolo Split Varteks, Rudar - Treš-njevka - BSK, Rijeka - Orijemt, Borac - Metalac. Zadar - železničar, Šibenik . Lokomotiva. - 1. Eileen E. 2. Bart II. 2. — 1. Oscar 2. Pepoli 3. — 1. Oimari 2. Urbano 4. — 1. Sandomingo 2. Guy Ellen 5- — 1. Falusa 2. Capinera 6. — 1. Rocco D’Arr. 2. Athos KVOTE 12 — nobenega zadetka U — 1.197.012 lir 10 — 55.035 » 4. Koliko se jih je raje potegnilo z avtomobilom na morje, kot da bi ostali tu. Meni pa se zdi, da ni pravega poletja, zdi se mi, da tu ob reki »ploh ni poletja, ako ne pripravim prireditve. Treba je pritegniti podjetja, prodajati spominke, delati reklamo. Vedno, vedno sem zmogel vse sam. Sedaj pa lahko samo poslušam pritožbe. Ni bilo dovolj kvalitetno. Ni potekalo po programu. Ljudje so se norčevali. Ali je to sploh kaka prireditev. Vrsta čolnov, ki gre po reki. Nekaj gledalcev ob bregu. Peljejo se do mosta, tam se obrnejo, nekateri se obrnejo že prej. Ni pravega razpoloženja, so govorili. Potrebno bi bilo spremeniti scenarij. Treba ba bilo zagotoviti več sredstev. Skleniti pogodbe. Pridem. Pridem. Da, tovariš. Kot želite tovariš. Za hrbtom pa. Star je. Ne more več. Kaj nas mori s svojo prireditvijo. Naj nas pusfci, da gremo vsak po svoje. Poznam ljudi. Nihče mi ne more nič prikriti. Se preden kdo kaj reče, dovolj mi je, da ga po- gledam, takoj vem, kaj sd misli. Delal sem. Kako sem delal vse življenje, živel pa sem s to reko. Rastel iOOCOOOOOOOOOCO rijo in da so včasih neprijazni ter me imajo za vsiljivca, ker jih hočem razgibati, kljub vsemu imajo radi reko. Zaprti so vase. Toda jaz znam. Vedno sem jih znal prepričati. In poznajo me. To je važno. In vsakemu se znam približati. Vsak ima svoje muhe, in če ne popustiš tedaj, ko je treba, če n« popustiš ob pravem času, tedaj ga ne bo več blizu. Ce ne bi znal z njimi, bi potreboval desetkrat več denarja, da bi lahko organiziral prireditev. Tako pa pridejo, enostavno zato, ker Imajo radi reko. Toda če bi jim dal vedeti, da morajo priti, da Je to njihova dolžnost, če bi samo mignil v tej smeri, potem vem, da ne bi bilo nikogar. Nihče drug jih ne pozna tako kot jaz. Da, z ljudmi je tre- ba znati. Velikokrat so sprti med seboj. In ne da bi hotel, če si prijazen z enim, tedaj se zameriš drugemu. Poznati moraš vsakega posebej. Poznati vse njegove muhe. Ribiči ne trpe čolnarjev, ker jim ta plaše ribe. čolnarji se jeze na ribiče, ker jih ti ne puste pri miru. Vedeti moraš zakaj so se sprli med seboj, kdo Je koga užalil in kdo je nasekal kakega mulca in je bil potem njegov oče užaljen, kdo je kaj rekel o njegovi hčerki ali babici. Toda radi se postavijo. Radi se postavijo drug pred drugim. Kot da je to tako pomembno, kdo gre na čelu sprevoda. Turisti. Ribiči. Čomarji. Športniki. Folklora. Vsak se spominja, kje je bil prejšnje leto, vsak ima svojo pripombo, vsakega moraš potolažiti in najti pravi izgovor. Nihče ne spusti rad drugih naprej. Toda ljudje vedno stopamo za drugimi. Vedno se najde kdo, ki hodi pred nami. In potem je kriv za vse, kar je in kar ni storil. Nihče ne more biti prikrajšan, ako pozna svoje pravo mesto, ako pozna svojo ce- no in pusti tudi drugim njihovo vrednost, ako jim ne vsak hip oponaša njihovih napak in spodrsljajev. Kadar pa je v resnici kaj narobe, tedaj pritisnejo skupaj kot klop. Ako bi ga jaz polomil, ako prireditev ne bi uspela, tedaj bi vsi planili po meni. Tedaj bi bili vsi prepiri v ni-pu pozabljeni. Nič. Tako naj bo, kot smo se domenili na seji. čemu bi spreminjali scenarij prireditve. Vem, da bodo še zadnji trenutek skušali pretentati drug drugega, se malo ponorčevatd, ne vriniti, izviti, nato pa bodo v trenutku vzeli vse neskončno resno, kot da niso nikoli v življenju počeli drugega kot da so se pripravljali na ta sprevod, ki se bo kmalu premaknil po reki navzdol proti mestnemu središču, se pri mostu obrnil ter vrnil nazaj, kjer bo popoldan čolnarski turnir. Važno je, da se pri sprevodu ne zatakne. Vsa prireditev sloni na sprevodu, sprevod je srce reke, sprevod so njegovi ljudje. Za popoldanski turnir se jih Je veliko prijavilo. Prišli bodo. Nagrade so lepe, čeprav Oslalc športne venil na (Irnui sl rani XE$' se bo marsikdo okopal v ‘ $ Za veselico pa tudi niK0% bilo potrebno delati re!cia Veselice so bile vedno S® vflt več živahne. Ljudi je njih prej preveč kot PreILj(jl Samo, da bi sprevod Pf/jp9’ tako kot je treba. Da. godba naj gre spredaj v jLo' grupi čolnov. Pohiteti Ne smemo pričeti s Pr® {f ko zamudo. Dobro, da s.Lpr®l prej vse pripravil. pU-moramo pričeti. Zamud® * bliko odbija. Tudi sode*" 0 prično negodovati in P°*e pazijo marsikaj, kar ju1 pi gače sploh ne bi niotu0’^ ne pozabim. Preskrbel t® ram še čoln za turnir- ^ v zadnjem hipu. Kakšu® lomarnost. Starega je °°\.reP voda. Koliko smo se kali zaradi tega čoln®- togega imajo ribiči. Morda bim še enega zgoraj °P n9 Drugače moram po jezero. Samo prevoz- e® ne sme odpasti. Samo ® ^ čoln je ostal, ki je P za turnir, pravi čoln, * ^ V ga so uporabljali na r pred stoletji. m (Nadaljevanji 5 UREDNIŠTVO: TRST - DL MONTECCH1 6, H., TELEFON 93-808 to 944138 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Teleton 33-82 - UPRAVA: TRST - DL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 374138 954123 - NAROČNINA- V /naprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna *•«» dr, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarji«), mesečno 10 din (l.ooo starih dinarjev), letno 100 dto (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) tatoZaiotoist™ aža*K®K® J ^ rrst U-5374 - že SFRJ: ADTT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22-207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena ogleaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski Isrtin^čnoupraVm 250 ^mS' 150 - MaTogl®*1 * ,_________________beseda - Oglasi za tržaško to goriško pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sodetž PubbUcitk itaUanaa - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Zftiožnlštvo Trst