Tečaj XVIII.
List 48.
gospo
obertn
Š Iv
naro
Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl.
pošilj
po posti pa
celo leto 4 fl. 20, za pol
2 fl
kr.,
cetertleta 1 fl. b
80 kr., za ce kr. nov. dn. *

Ljubljani v sredo 28. novembra 1860.
i -
Kako je in kako bi bolje bilo na Pivki
(Dalje in konec.}
III. Sadjoreja
9
časen; časen je pripomoček k večnemu, zato: „delaj ia moli!" Zastonj mu je molitev, kdor ne delà, zakaj glad se ne dá
izprositi,
ga
je treba
odgnati.
Revno je pa tudi delo ti
stega, ki ne zná prav delati; revež se le trudi in zraven
Zalostniši kot živinoreja in poljedelstvo je stan sad- morda veliko moli, kar je sicer prav
al
?5
ne vsak, kdor
j o r e j e
Oko, ki je vajeno v sosedni vipavski ali reski
?
tudi
klice: Gospod, Gospodi pojde v nebesko kraljestvo
u
i
ne
vsak, kdor klice: „Daj nam danes
naš
gledati in
y bistriski dolini lepe verte po gojzdih sadnega drevja, ktero bove in ravnice, zastonj po
se pasti tako rekoč ga bo zato že prejel, temuč, kdor voljo
vsakdanji kruh!" nebeškega Očeta
zagrinja
griče in žle- spolnuje, ta bo obojega deležen.
pogresa
Pivki išče, česar tako nenadno In vendar bi bilo tudi na Pivki lahko tako; lepi
Skušnja učí, kaj je v očéh in v sercu ljudstva dušni
pastir

kterega
perva in
resnična
skerb je
blagor ljudstva ;
vertovi bi jo lahko sestrili z južnima in z vecerno dolino,	hocem reci, kteri ne opravlja svojih dolžnost le iz navade Ce je Pivka od Stvarnika manj lepe lastnosti přejela, —	ali sebičnosti, ampak kakor poslanec, kteri se svojega poče jo sren mori in sever brije ali merzla burja prepihuje,	slanstva dobro zavé, in svoj cilj in konec vestno pospešuje. ko v unih treh morda prijazno skoraj pomladansko solnce	Kar ljudstvo od njega sliši in kar na njem vidi, vse sprejme
. ni že zato uezmožna, svoje otroke blagodariti s krot-	kakor besedo in djanje poslanca Božjega ; nič mu ni res
»
uadlegujejo
ker
• *
greje,
koticnimi darovi; le ti so krivi, ker je ne ne jemljejo pridno iz njenega naročja, ker njeno zmožnost in vidi
nicnisega,
nič svetejšega od
tega,
karkoli se
• v •
lepega
modrega s lisí
Go-
me d umerjočimi. Zato se tolikrát sliši:
raje nehvaležno tajé in ji terdost mačohi lastno očitajo, da spod tako pravijo
u
in
sebe krivičnosti oprosté
al koga tepejo kot sebe? Kakor
biti
u
v
Gospod tako delajo
a
»
n
tako mora
Je
Vipava rajski vert naše dežele, ker rodi mnogoverstne
O, ce je taka, zakopal je talente, kolikor jih je prejel, »če prav le enega, kdor jih ni razposodil ljudstvu na tako eadjo dežel, ktere milo, južno obnebje obdaja, — kakor bogate obresti, in pridši Gospod ga bo zavergel, zakaj za-je reška dolina srečna in radostna le zavolj obilnosti sadja, klad njegov je mertev: čeda njegova strada in žeje pojemlje. s kterim Đolane vsako leto obdaruje,
kakor bistriška
Cerkvena
zgodovina
• »
priča
da so razlicni duhovni re
dolina vse svoje zaupanje skoraj le v sadno drevje in murbe	dovi in misijonarji pridši v dežele divjih in na pol divjih
stavi : tako bi bilo na Pivki lahko sadje bramba lakote in	narodov ljudi najpred učili deželo obdelovati in redno živeti ;
mogočna podpora na vse strani. Ce je premerzla za terto,	to je bila vselej in je še zdaj podla za smokvo, breskvo itd., je ugodna za mnogoverstno drugo
o-n
f9a 9
na ktero se opira zaupljivost, ljubezen in udanost ljudstva; to je temelj pravi
sadje, s kterim je veliko manj delà. Terto Vipavec z veliko in zmožni, na kterega se zida spoznanje in večim trudom in skerbjo obdeluje, kot Pivčan pšenično njivo, in sveta věrnost ljudstva.
resnična
sreća
toraj sad, ki mu ga
donaša, se pravično sad njegovih žuljev
Pa kaj bi opominjal na delavnost ljudoijubnih
mož
9
in njegovega potu imenuje. Reška dolina, ktero pri nas dike in sreče naše Evrope v davnih stoletjih; kaj bi tudi
ni od nekdaj taka, kakoršna je zdaj; le kazal v daljno Ameriko in Afriko za možmi, ktere je naša
„Dol" imenujejo,
trud in skerbljiva delavnost Dolanov in pa neutrudljiv uk domovina rodila v prid in zvelicanje revnih divjakov? Med ljudoljubih mož jo je osrečil. In kako si Bistričanje naše nami živé misijonarji, pa jih ne vidimo; nas kličejo, ne dni na noge pomagajo z novimi nogradi in vertovi, in kako sicer s širokimi ustrni, zakaj niso častilakomni, ampak z
marljivo tudi murbe sadé, to dosti priča, da so spoznali, lepim tihim
kak blagor sadno drevje donaša
9
oni so lep izgled, na-nje
izgledom
v vinograd na delo, pa jih ne sliširno ;
naj se Pivčanje ozrejo in
tako store.
nas hočejo primorati k ljudoljubnosti, pa ne z edino ve ljavno modrostjo, zakaj njih orožje je delavnost iz zaved
Rečeno je to kaj lahko, ali storjeno težko. In sicer nosti svojega pokliča, krotkost v pravém spoznanji svoje zato, ker se kmet tako terdo derži, česar se prime, sosebno zmožnosti, in ljubezen, ktera vsaktero sebičnost s korenino pa navade, v kteri je izrejeu, da morajo nagibi do kaj no- izruje in popolnoma zatare. Takih izgledov vidimo po Go-
vega živi živi biti
?
drugače so
brez uspeha. In kdo ima renskern, po Dolenskem, po Notranjskem in
krog
in krog
najlepšo priložnost in, da rečem največo dolžnost, in zago- Kranjskega; Pivčanom se pa v velicih razmerah najlepše tovilo najlepšega uspeha? kdo prerodivno moč v rokah? razgrinja premska podoba.
Mesca
avgusta
je leto preteklo, kar sem pervikrat občudoval krasne žlebove in rajske griče premske okolice.
Kdo drug, kot ta, komur je edino prava sreča ljudstva iz-ročena in v kterega ljudstvo zato vse svoje zaupanje stavi! Ta in uni bo moje spise bravši rame majal ter rekel: kaj Pred vasjo se snideva s kmetom, ki je ravno s polja domu ta človek od nas tirja! smo mar poslani ljudstvo kmeto- koračil; na obrazu so mu sijale vse lastnosti, ktere vaš-
vanja in takih reci učiti? Pa se gotovo moti : nota bene, canovo omiko tako prijetno in ljubeznjivo delajo, dasiravno da ne uienim, sam tak učenik kadaj biti, ne komu drozemu ni po meško olikana in
o friga na.
Po
govarjaje
se z njim
kaj tacega svetovati; in ljudstvo samo tacega obsodi iu za- proti vasi, marsiktero zvem, ki mi je serce pregrela in z verze, kteri je vès le v posvetne reči in skerbi zateleban, radostjo napolnila. Tu pred priprosto vasjo sem vidil spomin,
si Ijudoljubnost za dolge dolge čase utemelji:
kakoršnega
bodi si za lastno mavho ali res za prid (pa le slepi prid) svojega ljudstva. Svetujem mu le resnično skerbnemu biti za „Naša dežela je bila nekdaj revna
a
pravi kmet
blagor svoje čede. Njeni blagor je pa dvoj in: je večen in
v
za
sadje
naši
• v •
starisi
v
se
vedili niso
9
druzega
se je malo pri
382
dělalo, pa gospod, ki zdaj tam za Krasom v Terstu z zasajevanjem sadnega drevja ukvarjati, kar pa se vé da bivajo, so nam jo srecno storili in nas obogatili; če pa mi hvale vreduo ni. Nekteri poseká se tisto drevo, ktero mu
na vertu raste; in zakaj? zato ker mu več škode in jeze
so
v
se
tako radi zabimo, Bog: ima vse zapisano, kar nam storili". Priprosto je sicer govoril, pa na obličji se rnu delà, kot pridi, sosebno po vaséh, ktere so sadja najbolj
Je
bralo, da govori kar misli,
in
da mu spomin hva- ubožne. Sad na drevesu malokdaj gospodarja včaka; komaj
ležne čuti la v sercu budí. Sivi starček, še čverst korenjak začne ali še ne začne zoreti, že oklatijo otroci celo drevo
• M	1 i •!	I	V •________________■ X	I«	♦	«	M	. # 1	I	« •	>	«	V	>	V «	. . . .	-	_	__
svojo ekcrb, za svoj trud iekal: ljudstvo je rešil pomanj- Ko bi pa drevja
mnogo
v svojih letih, zadovoljen vziva placilo, ktero edino je za sčm ter tjè se tudi zlo odrašeui škodljivi otroci nahajajo.
bilo in torej obilo sadja, bi se take spakarije tako zlo ne poznale in sčasoma same po sebi zginile.
Da bo tedaj sadjoreja na Pivki k povzdigi blagostanja
kanja; ono ga pa hvalezno imenuje svojega oceta mu prosi
ter
v pobožni molitvi nevenelega plačila iz nebes.
Teh besed nisem iz oblakov vzel, ampak resnica so
y
in
pripomogla in tako rekoč kos kmetovega kruha postala
kdorkoli ima priložnost, se lahko prepriča in moral bo po- mi neobhodno potrebno zdi to-le

se
terditi.
Kdor tedaj z
gotovo
priložnostjo in tisto zmožnostjo
Iastnemu nagnjenju
y
9
ktero ima, zedinjuje resnično voljo, ne ampak Božji časti živeti, kar njegov stan najbolj tirja, to
se pravi po lastnem zveličanji in pravém
blasfru
»
hrepeneti, nikdar ne bo pustil kmeta tudi njegovih svetnih opravil tjè v en dan ali po nespametni termi ali po ostareli
1.
ugoden
Da si vsaka soseska na s eda nj ih spašnikih in pripraven prostor odloči, ga nepotrebnega kamnja.
brinja itd. oprosti ter z zidom ali zivo rnejo {presko) dobro
Dobro naj se obdela in va-nj zaseje in zaplodi
ogradi.
svoje cede dovolj divjakov.
ugodne
nerodni navadi doverševati, ampak pomagal bo povsod, z
izgledom,
tudi dobro
kjer je moč, kjer pa ni, z ukom in 8vetom. in še pred
2. Kmetje si morajo na polji, posebno pa po spašnikih
in dosti obširne prostore odločiti, po spašnikih jih
strebiti in obdelati. Vse to se bo lahko kakor bodo v soseskini drevesnici div-
ograditi, zgodilo,
Uspeh njegovega delà mu bo obilno in najlepse placilo na jaki dorastli. Zato pa ne rok križati, ker po spašnikih in tem svetu, in na stare dni bo lahko rekel: Srečno sem planinah se nahaja divjakov dovolj , kteri se lahko prec
dokončal svoje delo, ker ee nisem zastonj potil.
presadé
Menim, da tole, dasiravno kratko, je vendar tako re
in
V
• +
pocepijo
3. Župan in par druzih
mož
duhoven ali šolmojšter,
ceno
i
U (II III , vil*	? «MUI.W . uv Ii.uti.v , JV '	V. iiupwu 111 l' " I U1UŮIU llJUti , MUIIUVCU «Il O tJI I JI UJ ~ l CI ,
da bo lahko razumel, kogar ee tiče. Ce je pa na kjer je moč, naj čujejo, da se bo v drevesnici vse po redu
deželi le ravno zato, ker se je tako naneslo in
drugace
ni
?
godilo.
Njeno obdelovanje pa naj se
izroči
ce prav
zoper njegovo
voljo,
na soseskine
ali če mu je svitlačev duh stroške pripravnim* in pridnim rokam. Vardijan naj sosebno
serce tako převařil, da ga )e necimernost in castilakomnost skerbno varuje; ako bi pa vendar utegnil kdo kaj iz nje nosi in domišljivost lastne (se vé da tako-le ošemljene) vzeti, se bo tat sam izdal; na čigar vertu je vsajeno, ta
vrednosti tako visoko kot bi moral stati
dviga,
da plava visoko visoko
više
»
je ukradel.
y
ali če je tako zvest naslednik Iška
Vidil sem v Postojni, najhuje burnem kraji cele Pivke
y
rijotov, da je že kdaj svojega mojstra prekosil, in ne Ie murbe lepo rasti; kaj, ko bi Pivčanje po izgledu Bistri-za pot in kušljej, ampak tudi za vsako besedico srebernike čanov poskusili, se tudi s sviloprejkami pečati, morda tirja: bi mu bilo učenosti in zgovornosti treba, kdor bi ga bi ne bila kvara brez uspeha ?
hotel preveriti, da hodi po krivi poti
zhřešivši
cilj in konec
Sedaj pa iz serca želim, da bi bile moje besede s takim
svojega pokliča. .Jez o tem tedaj raje molčim, in le spet duhom sprejete, s kakoršnlm sem jih zapisali Dasiravno
. m	m	V •	a t • V $	« • V «t	•	«	« • • «	m	« v	i	•	• » « • 1	•	m
zavemem
n a
izglede
i
ki tako
živo
klicejo ; slisati in zlo pomankljive, vendar pa resnicne in iz zgolj Ijubezni do
daj!
občutiti mora njih glas, čigar serce za prid ljudstva ni po- domovine rečene, bi utegnile dokaj sadu obroditi.
Bog
polnoma oterpnjeno, zakaj reva, ktera ljudstvo duševno in telesno mori, mu neizrekljivo moč daje.
Te verstice bodo morda komu neušečne, pa gotovo le tistemu, kteri jili bo nalaš drugace bral, kakor sem jih jez zapisal; pa ker se mi neobhodno potrebno zdé jih moral zapisati, preden kratki spis sklenem.
B
Tuđi nekaj o učiteljskem časniku.
y
eem
Zopet se je bralo v „Novicah" o zadevi slovenskega
šolskega časnika, da bi
ne ostalo samo pri praznih besedah.
Čudno se bo res temu in unemu zdelo bravšemu napis : Dobro vredovan šolsk časnik pač res bi bil nam učnik,
Pa odgovorim, ako bi donašal razun navadnih šolskih reci, tudi pogovore
fr n
„III. Sadjoreja", pod njim pa to pridi kar sem že večkrat, če prav ne tako očitno rekel: da sem konferencij, napeve, preludije itd.
to-le spisal tištim, ki „Novice" berejo, ne tištim, ki jih ne
lU 1V opio«.	...	----7	J.....-
berejo. Zakaj celih bukev o kmetovanji si pervič ne upam
drugič
pisati,
tisniti. iu tretjič
ft #
vanji
y V
natisnjenega
Gosp. pisatelj pravi: Kaj misli većina slovenskih uč-nikov o tem, taistih namreč, kterim bi bil nov list to, kar je ribi voda?" Nadalje se bere: „Imeli smo časnik, po je bilo že dovelj o kmeto- kterem marljivi učnik, ki si je bil svojega pokliča svest iu
bi jih bilo treba posebej, ue v časopis
y
na
yy
Novicah" in v posebnih zvezkih. Kdor tedaj ob- si je liste enako skerbni bčelici v
knjigo
zvezati dal, se
širne^a uka želi, naj se
oglasi,
»
Novice" mu bodo
gotovo
zdaj skerbno sega. Vec let nam je donasal razne poduke
Ktera nezgoda je
zadela temu
z veseljem povedale, kje je kaj dobiti. Jez sem se bil v solstvu, lepe povesti itd. le namenil povedati, kje potřebuje zboljšanja pivško kme- listu smertni udarec?" Odgovorim na to in kar je tudi tijstvo, in kako bi se moralo po moji sodbi začeti. Po goji gola resnica. Ne samo, da manj učnikov je bilo
tudi
sadjoreje pa menim, da so si po raznih krajih enaki ali vsaj zlo podobni,
drugih uzrokov lahko naštejem.
V taistih casih, ko je
*	»	y	^
da se le vé, kter emu sadnemu drevju ..Solski Prij." na beli dan zahajal, so še učniki tako reko c
ugoden.
To sem pa tudi že povedal, da tepke spali ali saj dremali. Ni bilo skoraj od nobene straní kte-
dobro se spomnim, nekaj
je kraj
na Pivki največ dobička obečajo, za njimi pa češplje in j abelka
hruškami ozimnice.
drugo
sadje pa bolj po malem, k večemu med
rega zbudovavca. Slisali smo, se
od „Drobtinic" govoriti. Kar enkrat neki osinošolec (zdaj
mestni kaplan v Belaku
S
mojemu očetu neke drob
Sadjoreja se ne dá na Pivki zboljšati le na podlagi
prenaredb, ktere sem v I. in II. delu nasvetoval.
Zakaj
y
ko je
da so očetu te bukve dopadle, jih jim tudi za rabo
tinice („Blaže in Nežica") brati ponudi in pozneje,
vidiMHHHHHHHIIHHHHi
dokler gmajna gmajna ostane, in dokler bo polje tako raz- v šoli pusti.
mervljeno, ni za sadne drevesa nikjer prostora. Le kadar
Pozneje, ko je „Šol. prijatel" beli dan zagledal, smo
bo prostor za to, se bo dalo saditi. Nekoliko več bi se ze radi segali po njem res tudi v sedanjem etanu kmetij storilo, al celó malo več; in ravno zato nimajo iu ne morejo kmetje veselja imeti,
Al predragi, koliko pa je
bilo takih
se
mož, temu slavnému duhovnu enakih? Po celi kerški škofii le 4, kteri so pri svojih
učuikih sprožili veselje do sloven
383
seine.
Tudi je veći del učnikov bilo sram se slovenščine mi ta pov
Da imajo on in vsi v njegovi okolici že te
V
ze
kakor taki po navadi radi blek- napeve. Zakaj gosp. P. napeve ucnikom pred daje, ako jih
prijeti, ali pa so bili
nejo, prestari. Ravno tako se je v drugih slovenskih krajih misli v natis dati? Kdo si jih bo potem naročeval?
Tisti
godilo. Učiteljskih shodov pa tudi še ni bilo toliko za spod- kteri jih že ima, gotovo ne. Toraj se temu ni čuditi budo, kakor zdaj.
Iz
Štajarskega pa je imel vendar nekaj naročnikov, saj mi jih
Morebiti bo kdo rekel: saj je bilo po Krajnskem dosti je sam kazal
Bleški
učnikov, saj so „Novice" po Krajnskem že zdavno slovele povsod po deželi. Res bilo jih je; ai skoraj bi rekel, vsi so tudi še spali. Cuj! kaj sem slišal ravno tisto leto, ko je zadnja ura kljenkala „Sol. Prij." iz ust urednika tega časnika, koliko da je bilo učnikov krajnske dežele družnikov? Sram me je zapisati, djali so (mislim, da se ne motim) dva!
Ljubi moji, zdaj je vendar le vse drugače. Učiteljski shodi so vecidel vse zdramili; oni so prisilili, seči po kakih knjigah ali časnikih, ali saj se pogovoriti s kakim znanim slovéčim ucnikom, kteri pa sploh le svetuje, kar je tudi prav
še za tacega nalogo izdelati in z njim preveč časa zamuditi.
Kaj bi še le rekel od šolskih svetovavcov? Koliko so pač tudi ti možje si prizadevali in si še prizadevajo pri-poročaje take časnike učiteljem brati, kteri so jim v omiko.
Mislim toraj, da gotovo zdaj ne bi manjkalo naročnikov, ne od 8tarejih, ne od mlajših učnikov. Vsak dobro že spozná, da mu je potreben, kakor ribi voda. „Šolski Prijatel
te ali une bukve brati ali časnik si naročiti, da nima
a
je le
H mt	h
prezgodaj ime spremenil in zaspal. To me
v „Slo
lastna skušnja uči. Ravno ob času premembe imena venski Prijatel" sem bil ne deleč od Tersta, v kterem kraji
. in
je večidel učnikov
v
se
le zvedilo, da ta časnik izhaja
visja
ar &
osposka je ravno tudi silila, ga vsakemu, al žali
bože! o časniku ni bilo več ne sluha ne duha.
Toraj ne obotavljajte se;«naj zagleda beli dan! Naroč-
Stajarskega in Primorskega ne bo
bote si mislili, ker je
y
Kaj pa iz Krajnskega?
nikov iz Koroškega manjkalo.
število slovenskih učnikov največje.	' ? "'1T'
Zakaj pa ravno tukaj ni bilo velikega števila naročnikov? Ljubi bravec, nikar ne zameri preveč. Res je tukaj največ učnikov; tudi je res, da je veliko izverstnih starih
in mladih učnikov: res je, da si visa gosposka silno pri— zadeva, na vse straní izobraženih mladih učnikov deželi dati. To ti pa vendar povem, veliko bi nas ne bilo. Bog daj, da bi ne bilo res! Nekaj je prišlo vmes, kar si skoraj povedati ne upam, molčati pa tudi ne morem, zato, da nobeden ne bo mogel
reci, zakaj
se to ni koj naznanilo. To je
letošnji davek kterega, nam od visoke deželske gosposke poterjenega, si smo naložili. Napravili so letne plačila za udove in sirote, kteremu pa je treba kapitala.
Treba bo, zatega voljo tudi nekaj od svojega letnega prihodka pritergati in v to namenjeno hranilnico položiti.
Tudi na Koroškem, se sliši, so začeli to premišljevati, al, dragi moji, Korošci si ene krajcarje za to napravo pri-
kar na goldinarje. Pervo leto pride na ože-
tergajo, mi pa
njenega, kteri
ima
300 gold.
placila, celih 25
gold.; to
ni
za nas uboge učnike majhna reč. Al zavoljo te naprave ne prestrašite se; bo sicer res pervo leto malo Kranjcov si šolski časnik omislilo, to pa tudi vem, da drugo leto morebiti število teh ravno največje bo. Res bilo bi vse drugač. Gospod pisatelj v 46. listu „Novic" tudi terdi, da ne bo zdaj nič drugač s tem, da marljivi gospod Praprotnik je iskal že v novejših časih 100 naročnikov za izdavanje napa jih ni dobil, in pregledani in
i
pevov k svojim pesmam
poterjeni napevi od gosp. Riharja ležijo kakor zakopan za klad lenega hlapca v tamnem predalu. K temu le še stavim, da je gosp. Praprotnik večidel sam kriv tega.
pri
Poskušnja
novih domestivnih čerk za slovenski alfabet
Druzega mnogo spremenjenega natisa.
(Nove cerke in zglede glej v dokladném listu).
Opomki.
Da se nam za ljudski alfabet nepripravno zdi,
za
priperti ali visoki e in odperti ali nizki ô posebne čerke
imeti
?
smo že v pervem natisu te poskušnje opomnili.
Ko
bi se pa vendar za novince ti glasovi hotli razločni storiti, bi se utegnile imenovane čerke tako ali enako pod-znamovati, kakor zadnja stebrina (Columne) te tabele kaže, kjer so namést njih tudi nove čerke pristavljene, ako bi jih morebiti većina spreumetnih vendar imeti izvolila. Tudi bi se utegnili ti glasovi v natisu s tem na znanje dati, da bi se namest podznamkov ali novih čerk, stare obder-
zale in pripusti e spodej bolj priperto, odperti à pa odperto opodobil, kakor je v ravno tisti stebrini viditi. Ravno tako bi se znale te čerke, čeravno ne preveč lepó, tudi pisati,
kadar bi se za natis
v
pisalo.
Cerke II. in III. preodmena so za dopadljivo od-bero pridane. Nam se sicer čerke I. preodmena v sploh
y
pripravnise zdé; pa slad spreumetnih zná, kakor povsod tako tudi tukaj razen biti, in nekterim utegnejo té, drugim druge pismenke bolj dopasti. Tem ustreči, smo tri preod-
, da se za vsako pomankljivo čerko
mene sostavili
tako
najmanj tri odbrati, in zmed njih tista izvoliti zamore, ktero
većina od vseh straní najpripravnišo najde. — Tudi kratke ali v versto zategnjene čerke se nekterim veliko bolj dopa-dajo, kakor podaljšane ali iz verste moleče. Toraj smo za vse nove podaljšane, kar je bilo moč, enakošne kratke v spremen pridjali, dasiravno je samovidno, da so za ložejo razločnost v branji saj nektere podaljšane zlo potrebne; zakaj vsak vé, kako težavno se take pisanja berejo, kjer vse čerke enako dolgost ali visokost imajo postavimo, latinski napisi z velikimi čerkami.
y
Zadnjič se tudi ravno tište čerke v mnogi podobi pisati
dajo, in nekterim ta utegne.
y
drugim
»
druga podoba bolj dopasti Toraj smo med oklepom in zaklepom tudi mnoge
spremenke (Varianten) v odbero pridjali.
Da pa zmed
poslednjih le take zamorejo v alfabet odločene biti, ktere
drugim,
že dovzetim
y
niso preveč enake, se samo zastopi.
Tako postavim, bi namest čerke č perva čerka med oklepom in zaklepom ne mogla v alfabet dovoljena biti, ko bi bila za nj perva čerka III. preodména odbrana. Tudi se samo zastopi, da ko bi se hotel popravljen ali domesten alfabet dovzeti, bi se to le v zedinjenji zvedenih in veljavnih mož po sodbi in sladu većine zgoditi zamoglo.
Zložnosti
in polajški tega
alfabeta, kakor je bilo
ze v pervem natisu te poskušnje opomnjeno, so ob kratkern slasti naslednji: 1. so po njem nadležni in zamudni, in tudi pozabljivosti podverženi nadznamki (diakrit. Zeichen) ilir— skega alfabeta odklenjeni, in namest njih nove čerke znaj-dene,
tudi kratko ali v versto zategnjene pisati in lahko tudi
izmed kterih se podaljšane, v poljuben spremén
za en oj ne jotirane rabiti dajo.
2. Ravno tako je tudi
Čudil sem se, ko sem šel v Ljubljano se zapisat za za poloviti e posebna čerka odkazana, ktera se po
naročnika teh napevov. Vidil sem le dva pred mano v za- ljubno rabiti zamore, zlasti v takih besedah, ktere ta
glas
pisniku zapisana. Pa se tisti dan sva se z nekim znanim že v korenini imajo, na pr. pčrst.
3. Je po tem alfabetu
učnikom pogovarjala o zadevi napevov Praprotnikovih.
Kaj
*) Ta biti
milosni
oji m
d
pač ne more veljaven izgovor
Vred.
Da ustrežemo posebni prošnji gospoda iznajđenika novih čerk
y
smo priložili današnj
r>
Novicam" nov in zadnji predlog
Vred
y'm
c
in nj písmenka j nepotrebna in Singedanam, kjer pa jih je že v pervem stoletji pred
J	it	. «	•	i	•	V-P •	. • V « • fl	m m A	mm
pri «ostavljenih čerkah
storjena in poslovljena. in po tem takem za natis in pisanje	Krist, getiški kralj Boerebista tako potolkel. da se je ona
dveh čerk manj potrebna. — 4. Še drug po naši skušnji	pokrajina čez sto let „deserta Bojorum" velela. Ostanki teh
za veči razločnost v pisanji ne malo važen zboljšek je tudi	Bojev so se nazaj obernili k svojim bratom v Bojohemu, pa
ta
y
da je čerka c od
svojega
o b 1 i g a t n e g a z n a m k a
tudi
te je markomanski kralj Marbod 12 let pred Krist
oproštena, in se spet, kakor v latinském pisanji s poljubnim premagal (glej 8 tra bon 7., Tacit.
55
Ann.
u
II, 62). Za
nadznamkom previditi, in tako od čerke e razločniši storiti čas rimske ga gospodstva čez Norik in Panonijo.
toraj v srednjem in južnem X o r i k u , dalje v za
zamore.
5) Zastran liortiosti ali lepote čerke pa
za
ktero smo pri sostavi
tega
zná sicer slad spreumetnih razen biti, vendar upamo, da, če
alfabeta posebno skerb imeli, padni Panonii ni bilo nobenih Bojev več v teh pokra
jinah
y
zato tudi tadanji
gerski
ona s tem alfabetom ni povzdignjena, tudi ni pomanjšana, kakor o minulih govorijo
in rimski pisatelji o njih
zlasti v pervem predmenu.
Saj
veči
čistost se ji po
Tudi imena mest srednje-norenskih in panonskih, kakor
odpravljenih nadznamkih ne more odreci. Bi se pa hotla Solva, Cei ej a, Pultavia, Petov, Sa vari a, Scar
lepota v natisu iu pisanji doseći, bi se utegnila batina, Siscia, Se geste itd. nimajo keltiškega zvuka
še veči
namést cerke v, ktera pogosto v pisanji na versto
pride,
in ce nahajamo na rimskih kamnih najdenih v teh pokra
• •	«	V ( .	■ I . • V I	«	1 •	_ .	_ _
y
tista vpeljati, ktera je v prednjih preodmenih namest nje jinah cisto keltiske imena, kakor: Elvia, Adiatulus, odkazana (vide „Ankiïndigung eines allg. Slawischen und Vepo itd., se vendar iz samih teh imen ne more dokazati,
Universal- oder Weltalfabetes. Laibach, 1847 — 58 bei Klein- da bi tukaj izključivo bili Kelti živeli, ker posamni ljudje
in rodbine so se v ono dobo ravno tako preseljevali, kakor
tega
mayr und Bamberg, Seite 42 mit 6 Tabellen). Zunaj je tudi dostojno pomisliti, da se v kamnopisu novih čerk zavoljo pomanjkanja veči vaje, tudi pri najvećem trudu tiške posadke, kakor panonske v Germanii in Gallii.
danas, razun tega so po panonskih mestih bile vecidel kel
kamnopisnika, težko vse tako natanko in lično zadene, kakor
Cisto slovenske imena
y
z vlitími brez pomote obravnanimi čerkami.
kakor: Jen tu mar (dnešnji
6) Xaš po- Jet mar) Cepin, Likov, Mogimar, Sa m u da, Vol
glavitniši zboljšek
tega
alfabeta pa je njegova pripravnost
tor
y
V o 1 j a p, Voltreks, IJunko, Boujata, Buj,
glasno
pricujejo
da so v
za pisanje ali lahkopisnost. Zakaj a) ne Ie zamudni nad- Jar mog, Bubna itd. zivo in
znamki, kakor je zgorej rečeno bilo, so iz njega odprav- srednjem in južnem Noriku in zapadni Panonii**) stanovali
Ijeni
y
ampak tudi
vse nove čerke, zlasti ktere so na Slovenci. Rekel sem, da so Vlahi, iz Italije prišli v No
pervem mestu odkazane, so za pisanje lahke, kakor že rikum in Panonijo, dalje od germanskega zapada rnnožico
vgled kaže in poskušnja uci;
zunaj če se nektere kratke, pervotnih slovenskih prebivavcov tiščali
ki so podaljšanim v spremen pridane (pri kterih je bilo Karpate.
Od
tega bojevanja ne
nazaj
cez
treba v njih znajdbi na enakost podobě z enojnim ali podalj
• %
govori samo Nestor, kteri
pise
y
da so se Slovani tolkli z Vlahi (Kelti) na Dunaji
šauim gledati), komu bolj težavno zdi: pa vse te, ktere so (Donavi) temuc tudi narodne poljske pesme.
le v poljuben spremen dane, se lahko opuste, tolikanj
Leta 1220 po Krist, je Polak Kad lu bek spisal
zgo
bolj
ker so podaljšane veliko razločniši ali pa namest njih dovino starih Polakov večidel po narodnih povestih. Po onih za pisanje ložeji, čeravno manj enojne spremenke povestih je přišel poljski pervi kralj Kra kus iz Koro-tistega odvetka rabijo, postavimo namesto kratkega š: perva tans kega. Korotansko pa je za one dobe obsegalo stari
druge
ali
druga
ILI. predmena ali pa
druga
II., postavimo ali Norik, skoro celo Štirsko do Marburga, zapadno Kranjsko,
še bolji: druga spremenka za c, ktera se nam sedaj za celo Koroško in nekaj Avstrijanskega. In kdo se ne spomni
natis in pisanje uajprimernejši zdí.
Zraven tega
so tudi povesti o Cehu, Lehu in Mehu, kteri so iz Krapine koraćili
nektere težkopisne čerke ilirskega alfabeta iz tega pravopisa proti severju in postali praoćetje Cehov, Lehov in Mehov? odmaknjene, namreč: z, ž in
in namesto njih nove in
Točni temelji zgodovinski: imena rek, gor in mest.
glajši vpeljane. Toraj mislimo, da čeravno utegne pisanje osebne imena na rimskih kamnih nam tedaj pricujejo, da so zavolj neprivaje v začetku nekoliko dni težavniši biti, se Slovenci že v starodavni dobi stanovali v Norik u in
Zadnjič je zapadni Panonii, in da je stari ćastitljivi Nestor bil
bo vprihodnje včs čas veliko loziji skazalo.
po tem alfabetu zavolj odpravljenih nadpisov ali nadzuamkov dobro podučen, ko je pisal: „Ot sih jazyk byst jazyk slo tudi hitrost v pisanju pospešena; zakaj gotovo je, da se vjenesk od plemeni Jafetova Norici, eže sut Slovjene'
pismenka tudi s tremi vlaki ali tezaji brez nadznamka pred	_____
zviše, kakor ena z enim samim vleklejem in nadznamkom
vred.
(Konec prihodnjič).
Kratkočasno berilo
Lonieiičani.

Zgodovinske reci.
Odkod so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v Norikuni in
Panonijo?
III.
Spisal D. Terstenjak.
(Konec).
Iz klasikov se toraj ne more dokazati, da bi ob čas ih Rimljanov v srednjem in južnem Noriku bili edini
Kelti stanovali.
Od cerkniškege jezera
y
na ktero so me
jašili ilirsko-keltiški Japidi, po celem kranjskem Dolenskem, po srednji in južni strani Štajerske, dalje, kar je Ogerskega sčm od ustja Tise do štajerske meje je bila zapadnopa-nonska zemlja, in po tej tudi ni najti keltiških rodičev, razun betvice Bojev kraj pleškega jezera (Neusiedler-See). Boje nam še Strabon sicer imenuje v soseščini Skordis-ko v in Ta u r is k o v: al ta keltiška naroda sta stanovala
na južni Savi
y
5?
in
tergo et fronte montis Claudii"
gore
Kru die, kjer ste bile njihove poglavitne mesti Ta u run u m
Naj povem, kako Lomenčani, komaj pičle pol ure od Teržiča, žegnanje in pa sejm pervo nedeljo po roženkranski praznujejo. Vredno je, da se to v „Novicah" opomne.
V saboto popoldne pred imenovano nedeljo sliši se ropot vozá, mergoljenje in pa krič ljudi po vseh terži-ških ulicah. Kaj to pomeni, bi marsikdo vprašati utegnil. Al, joj mu! ako ga je le mati Kranja rodila, smejali mu se bodo in ga za zijaka in nevedeža imeli ; ker ne le po celem
Kranjskem, temveč celó na
Dunaji je znano, da je jutro
sejm in žegnanje v Lomu pri sv. Katarini, in da se danes na predvečer kuhovnica za kašo iz Teržiča v Lom pelje
*) Da stari Pan o ni niso bili ne T h rak i ne Iliri, sem dokaza] v svojem članku: „0 panonsko-slovanski boginji imenovani
„Vida Solitana" v Novicah leta 1859 str. 131 itd. Tukaj še pristavim, da poleg Topuskega, v kterih Toplicah se najd® rimski napis: Vidae solithanae sacrum, stojite obćine* ktere se še dandanašnji imenujete Viduševec in Solina. Ućeoi prof. A. Mažuranić je v letosnjem proglasa zagrebske gim-
jezika dokazal, da so nek-
horvatskega
nažije iz „accenta" danji prebivavci Panonije bili Slovani.
Pis.
385
na zalo okinčanem vozu
9
kterega
ćvetero kónj in šestero žičn klobuk z
pade
ne more ga pobrati, temveč
volov komaj vleče. Kašo in pa štruklje
to mora vsaka hiša prisilj
je
?
celo pot skozi Teržič klobuk z nogo bercati
gotovo imetk Komu niso znani lomenski štruklji, ker celó dokler do Pristave pride, kjer ga še le na homcu ne bi
dunajska gospoda v Lom po štruklje pride in jih dragi družici na dom nese?
V
se
svoji
vse tezave pobere; na ravnoti bi se moral prikloniti lahko mu kaj poći, sosebno ako ima obroće.
in
Tudi jez se podam za vozom, kterega ravno memo
V nedeljo većer ne sme nobeden
pati
pravijo namrec
j
moje stanice peljejo, radoveden, kakošna pojedina more da se mu gotovo mora na persi vleže ali kaj druže
vendar to biti, pri kteri se rabi kuhovnica, ktero je gotovo 12 mojstrov delalo.
peti
ga pri-
Prisiljen je tedaj vsak, celo noč stoječ belega dneva
In
or
lej! komaj cetert ure od Teržića, pričakovati in še le v pondeljek jutro gredó
pat
pridejo že Lomenćani naproti, ter velikánsko žlico prav prijazno pozdravljajo in se ji že od daleć odkrivajo. Gorje otrokom, ako se s pota ne spravijo.
Okoli štirih popoldne pridne gospodinje same z omelom strop in stene stanic ometajo, da jim ne pajki ne grili, ali
Druíro leto bo
vadi

kakor se sliši, zopet vse po stari na
Pridite tudi vi

vam bodo „vuomenskih štrukljev
Lomenćani so dobri ljudj
J. T
y
dali
u
V V
SC.
kakošni drugi merćesi najbolje većerje v letu ne gabijo. Mize in klopi se omijejo, okna in stoli oćedijo, da je vse
Dopisi

Na Dunaji 25. listopada.
u
Napoćil nam je
kot pražna ruta. Vsaka gospodinja ornisli domaćim troje 20. oktober
srajc za preobleko, ker celo noč jesti, dokler danica ne
stvo.
Prerodil
dan velike pomembe za avstrijansko cesar-
je cesarski diplom in zbudil k novému
ga
zbrine,
r>
ni nobena kar bodi reč. Tudi dimnik mora ta dan zidan ustavnému življenju. In zares ! ne čuti ga samo ogerska
biti
9
leseni dimniki so prepovedani.
Po storjenem delu
krona, temuč tudi druge dežele,
čeravno še niso dobile, kar
pravijo
se sladko počiva; toda Lomenćani gredó ta uni že imajo. Z novo oživljeno močjo in železnim trudom dan pred večerjo spat, ker pravijo, da pred večerjo dve gredo pridni in zavedni delavci k delu svojemu, iziskujejo
uri spanja
vec
zdá kot zjutranjih deset.
Otroci
na
ognjišču sede muhajo, ko gospodinja večerjo kuha,
zakaj
oži
živo.
še celó muhe, ki so se k zimskemu spanju podale, se vijo in letavajo po hiši, da je res vse
Na večer je pri vsaki hiši čuvaj, ali, kakor Lomenćani pravijo, zvezd ogled, ki skerbno na to pazi, kdaj se ve-
stare pravice, kako bi se datidanašnje izpeljati mogle narodu in deržavi v prid. Kako pa pri nas na Slovenskem? ali smo se zbudili vsi in zavedli vsi pokliča svojega? ali
0	_ IA
nam je domoljubje to,
kar drugod velja? ali se zmiraj ve
čiui ni nič in ii ie le s:ola šala? ali hoćemo še
J1 je
druge trombe čakati,
dremati in
ki nam bo pa morebiti prepozno za-
černica na nebu prikaže, in družini to naznani, da se za pela? Čemu nam je potem cesarska listina? čemu prihodnji mizo vsede. — Ko je že vse pripravljeno in zvezde na deželni in deržavni zbori, če ni prave zavednosti, če ni nebu lesketajo, se družina k večerji zbere. Tudi je vsaki edi ust va, dá! če ni sploh pripravnih, za narod in nje-
povabljen, kdorkoli v hišo stopi, da ž njimi zajme tako za pol leta dobro najé.
in se
gove pravice unetih mož? Ni ne častno za narodni in der-
spati polhovo spanje iu k većemu v kakem
zavni
blagor
Med
mnogoterimi jedili
omenim le repo, ktera je ta dan skřitem kotu ali v gostivnici čez to in uno repenciti se! tako zabeljena, da čez in ćez v masti plava. V sredi sklede Iz take moke ne bo pravega kruha! Za nas je to ve-
med repo ti je „tahtíť, kteri se
# *
prizge
iu stanico razsvet- lika težava, da v svoji koči nismo mi gospodarji, ampak da
ljuje. Nazadnje pa pride kaša, s ktere se veliko masti po- se taki šopirijo v naših zadevah bere, da se lešarbe za
9
ki
niso naši
9
ali ce so
dolge
zimske večere nalijejo; zakaj naši, so še huji kot vragi. Saj beremo v tukajšuih časnikih
ravno kaša Lomenčanom samim ni dobro znana, pravijo pa
i
m pnppppqp
žalostnega serca dopise zlasti
iz Ljubljane, kako si saj
da je to še navada starih Rimljanov bila, ki so nekdaj tù večidel prizadevajo le s takimi novicarni na dan, ki nam bivali in kterih nasledniki so Lomenčani. Tega bi ne bil niso na čast, narodu le v škodo. Oćitno je iz većine teh
verjel
9
ko bi se ne bil sam prepričal, da
većina
jih po la- dopisov, da skor le protivniki naži se gibljejo, resnico ker
tinsko hresta. Njih govori med večerjo so
jagnje,
agnus
9
meso
9
cáro ; šunka, perna fumosa; žganjica, vinum ad
hajo in pravo obracajo narobe. Toda ne ustrasite se vsega
MBI ■■■■■■IfltatfMMMMHtaHÉÍI ki
tega, pravi domoljubi! Je za-nje čas, pa je tudi za vas
9
ustum itd. Zavolj tega se tudi dekleta ne imeuujejo Neža z besedo in djanjem kažete pravo pot; število vase bo ampak le „Agnus".
rastlo, se množilo, iu če Bog dá in sreča junaska
Da se pa Lomenćani prepricajo, jeli si sit, te za mizo
srečno zmagali.
tudi
Z Bogom!
še popred prašajo, ter tako
dolgo
v sredo tisijo, da ti
Iz Karlovca 18. nov. L. K.
Přetečeni mesec je
rebra pokajo in se ti kri iz nosa pocedi. Po tem se ti jed znani nekoliko poleze, in lahko zopet iznova ješ. Tudi koštruni dobijo ta dan več hrane, da se za drugi dan, to je,
gosp
profesor Vinko Pa cei iz reške gimnazije na
„Slovnica hrvačkog ili srb-
za
naši gimnazii svojo novo knjigo
skog jezika" pred mnogimi poslušavci citai. Da pri ti pri-nedeljo bolj vpitajo. Čez večer se pa škaf vode pod po- ložnosti je tudi stara slovenščina z obzirom na današnji steljo dene, in tudi večkrat premeni, da slabo sapo na se slovenski jezik na versto prišla, je toliko bolj veselo, ker potegne.	hrcpenimo se slovanskih jezikov popolnoma naučiti. Oj, da
bi pač kmali doživeli čas, da bi vsi Jugoslaveni imeli en
V nedeljo jutro je zopet vse
ua nogah;
ai joj
mar- pismen ali književen jezik! Zatoraj
sikter Lomenčan ne more
k maši
»
moremo vse
žile napeti
y
Po maši
večidel se jih pelje. da kmali po prečastnem gosp. škofu Štrosmajer-ju nasveto
so pa čudne in smešne igre, lomenske
»vaje'S
vano jugoslovansko akademijo dobimo iu da je bodo de
da se vidi, kdo je še lačen. Napravijo
zategadel
kup slame, ležni tudi vsi Slovenci, tedaj tudi tisti, kteri v današnjem
Oni
9
ki se čez slamo brez vse nesreće zavalí, mora hoté Benečanskem in na Ogerskem stanujejo, ker se je za te
ali ne, zopet za žlico prijeti; oni pa
9
u m^mm
ki ne more, sme iti
raztresene slovenske siromake najbolje bati, da ne bi zgu
počivat ali pa žganjico k sosedu pit, kjer, se vé, tudi par bili svoje narodnosti po štrukljev snesti mora. Tudi se ta dan obroci na sejmu vali smo se, prodajajo, ktere Lomenčani v nedeljo po kosilu na trebuh družtvo ljubljansko
talijanščiui ali po ogerscini.
V * 9
Rado
ko smo v „Novicah" brali, da se je obertniško
škofu Štrosmajer-ju tako iskreno
gosp
y
ako hočejo kterega soseda obiskati, ker tam se zahvalilo. To je lepo in pravo. Zato vam tudi povemo
poloze
morajo zopet za mizo vsesti in tako rekoč pomagati.
9
da
bi možé „minoritatsvotum-a
u
9
ki so v vašem mestnem od
Okoli dveh popoldne pa gredó tudi iz Teržića in druzih boru v tem duhu glasovali , na rokah nosili in jim bakljado krajev na sejm, pa po štruklje v Lom. Na poti se srečavajo napravili, ako bi k nam prišli. Tako pa jim pošljemo pre-
znanci in prija tli ter se za odpustek prosijo. Vse je židane serćen pozdrav: Živili!
volje. Prejoh pa kmetu, ako mu iz Loma gredé proti Ter
Od Drave 20. nov. R. B.
Podravski in pomurski
386
Slovenci imajo tri glavne (nemške) učilnice. Mariborsko namene, ne vem, da od 16. oktobra (sce menje popred) do že sovsema poznamo, eamo šče iskreno v imenu blage mla- 7. listopada ni v oni okolici kapljice dežja padlo, ne da bi dosti želimo, da se drugo ravnateljstvo dobi, ter celo uči- neprehodljiv sneg naše gorice bil
zagernii; vsej so ljudje
lišče nekoliko denešnjim potřebám približa

to je
i
da se po do vseh Svetcov in šče dolže brali, pa nikdor ni pravil,
postavah tudi z našim gabanom zagerne, izvlasti četcrti da bi izpod
snega
razred. V Radgonskem se slovenski vremenjak tlači
?
ko
jagode bil zbiral; s takimi dopisi
Druira
ona
je,
likor čujemo, pa nevarno je, če je preveč nizko. O ptuj skem bodi vendar tudi ugodni
kupčevavna gospodična kermi naročnike ! Presse44 veli v nekem listu rncsca oktobra, da je nemška
99
glas
9
vsej dobrega sce ni- vojvodina Stirska perva deželni statut dobila; vsej je sta-kdar nismo mogli o naših učilnicah pisati, čeravno po tem vopiscov in narodopiscov za novejše dobe toliko po deržavi,
v Holozah žilavega blata, pa ta nemčevavna postanka
hlep imo, kakor zajec po želji. Po nasvetu duhovnega stola kakor labodskega je od visokega popečiteljstva postavljeni ravna- šče ne dotle z visokiiui nemškimi znanostmi se vzpela, da
telj ptujske glavne učilnice Meškov Stanko, blag člověk bi se ji zablisnolo, da je na Štirskem okoli 420.000 Slo bistrega uma, ljubeznjiv duhovnik, iskren in stálen Slo- ven ce v! Tište „Sprachinseln^, če se kde kako naškva
venec ; kako pa bi ne bil? vsej ga je mila mati slovenska z	rivno tujče naseli, hitro najdejo, ter na zemljevidu na de-
domačim mlekom nadajala, da domovini koristi; bodi tedaj	belo začertajo, nas pa po stari navadi prezirajo. Slovenci!
serčno pozdravljen v novi dostojnosti od poštenih Slovencov	pustite nemške časnike, ki so najhujši naši sovražniki;
in prijateljev rojakov! Najvažnejše v njegovi doloki je to,	vsej na boljše lehko svoj drobiž obernemo; naj se s tako
da skerbno in pazno gleda, naj se slove nš či na po vseh	pičo sami kermijo, ki je strup za nas.
razredih uci
9
kakor drugi
zapovedani predmeti. Hvala naj
Od Drave 24. nov. R. B.
Nastopila je prevažna
višjemu vladarju! vendar smo tudi doživeli, da se v učil
i
da si volimo poslance na deželni zbor tudi
mi
nici na bregušarskem Ptuji sme domača beseda sesti.
Za
doba
Slovenci na Štirskem in Koroškem in sicer take, ki bodo upajmo! Vsej pravične in poštene so naše terjatve, ktere vestno in goreče terjali, branili, zagovarjali, kar je našega se imajo kakor pri
druzih
narodih spolniti, ako se Drava in kar se tudi nam Slovencom dati mora, ako šče kaj ne bo nazert valila. Zato serčno in neprestrašeno naprej, pravice živi. Vidimo žalibog, da vi mili Korošci in mi borni
čeravno nam je treba vsako piknjico s kervavimi zulji in Štirci v manjšini ostanemo, pa ravno zatega voljo je treba
delati, da zvolimo iskrene našince ter neprestrašljive može, ki poznajo naše potrebe iu kervave rane sovsema ; vsej nam
razbito glavo priboriti; toliko slajše je pa potle zmago uživati. Kako se bo kde to delo osnovalo, ker dva učnika sta terda Nemca; menda bo ta poduk posojiven kakor na pošteni sosedje ne bojo kratili, kar je pravo
mariborski řečnici ; take bire učništvo se žalibog le na Slovenskem nahaja, indi ne, vsej bi ljudje bili, pa kaj? Tako gnale
lica
y
Vsaka oko-
ki ima pravico, voliti poslanca, hitro pretresi, premisli
9
presodi, koga imaš v
svojem krilu, ki te dobro pozná
9
je
globoko so
se ze morivne
zag
9
te pa
ojzde v nas narod za- svoje
žive dni
bil pošten člověk, je ljubil dom in rod od
9
ako po zakonih narodnost branimo
9
kar je
naša sveta dolžnost, se derzne kak nemšk gimnazijsk rav
zibke došle, je branil narodne pravice ustmeno ali pismeno,
moža (se vé, da mora imeti postavne lastnosti
za
takega
natelj na Slovenskem nam pretiti, kakor ne bi vedili
9
kar je
za zbornika) enoglasno izvoli ! Mi v okraji ptujskem
9
or
in gornje
radzouskem
nasa najveća obvezanost, ali bi bili zbegavice torbice, možkem, Ijutomerskem, sv. lenartskem
Tega nikdo ne misli! nismo, Bogme! pripravni tudi kar nam imamo visokoučene^a in iskrenega rodoljuba, kakoršnth je
je na svetu najdražje in najljubše za svojo narodnost da- malo slovenska mati rodila, prebrisanega pravnika, ki na rovati, vsej smo gerške in rimske pisavce prebiraje se učili drobno postave vé, pozná in čuti naše skeleče rane;
dom in rod ljubiti, ne da bi drugih neprilik přenesli; mi detečih
nog
od
je njegova sveta naloga, svoj tožni osodi
nismo oni, ki gredó s t r e b u h o m za kruhom, ali po zročen narod slovenski braniti,
tota zvezda denica je naš
latinském : „ubi bene, ibi patria načelo
ct
9
to je
drugih
ljudi
dr. Jakob Radoslav Ra zla g, ki je očitno obečal, „ako ga
9
nikoli pa nepoštenih narodnjakov.
gotovo, je li ze vrednik ločen ali ne; zatega
slovensko-nemškega slovarja
Ne vém slovenski rojaki počastijo s svojim zaupanjem, ter ga izvo-
lijo za svojega poslanca v štirsko-deželni zbor, da mu bode
do
voljo občinstvu rad razkrijem
9
da
najsvetejsa in najslajsa naloga vestno in
goreče zagovarjati
to tezavno breme pripraven mož prevzeti hotel, kteri se prirojene in po slovesni besedi presvetlega cesarja podeljene
postavne pravice vsikdar zvestih Slovencov. Božja pomoč !"
blaginje in
vi volivci enoglasni
za te ira
blagega rojaka
je dvajset in pet let neprenehoma trudil zbirati
svetinje v narodu, ki je vse, kar je došle v našem slovstvu	Bodite tedaj
zakritega, do najdrobnejšega zernca preiskal, ki je, kakor smo	ki je slava naša! Treba je vediti, da sovražnik ne dremlje,
že lani rekli, jezikoslovec perve verste na obzorji ne samo	temoč vedno spletke snuje in drač med pšenico seje. — Tudi
slavenskem, temuč jezikoznanstvo, dokler ga je indoevropska	vi ljubeznjivi bratje v okolici mariborski, celjski in brežki,
vednost povzdignula, na tenko zna kakor domačo besedo;	pazite in bedite, da se ne poparite; poštenost in pravo ro-
ki je poslednji vinar temu daroval; ne eno došle na svetio doljubstvo slovensko bodi lastnost naših poslancov. Strada se vdomači okol volk ne zmuzne! Sedaj
ž i m o
dano delo o tem ni ušlo njegovemu bistremu umu. Ravno
sedaj namenja začeti svoj slovar v snopičih na svetio po- imamo priliko, hoćemo, moramo se glasiti za pravice
9
šiljati ; prilično bi dakle bilo, da se tudi ono prevažno delo nam gredó po prirojenih in cesarskih postavah, če nam je tem vedinim rokam posveti, ker le tako moremo in smemo iz- mar za srečo, za narodno življenje, za bivnost;
verstnosti pricakovati. Ta učenjak je naš Or osi a v C., ki se glejmo, da se nam ne bo treba pred omikanim svetom sra je odpovedal nadalje
Kar še po svetu
učiti bogoslovsko pastirstvo, se zahvalil na dolže ostati seminiški ravnatelj, ter tako rešil pretežkega
movati !
ižesa
v
Iz Vranskega na Staj. 8. nov.
9
ki
ta nasvet !
ga prece ovira veliko nalogo doveršiti.
Zgodi se
lažite
9
ljube
99
Novice" , še nikoli menda niste
Šče dve besedi na odgovor Isakovi hčeri kraja prejeie pisma. Kako tudi?
iz našega Kaj nam „Novice" mar ?
v
Presse". V nji je bil 23. oktobra od
18. tega istega mesca
55
Novice" so za proste kmete, mi pa
naj smo posvetni
po časniku „Tagespost" glas iz Ptuja, da je ondi Perun ali duhovni toliko snega iz svoje vzvišene deržave poslal, da se inači
smo le že toliko po nemško otesáni go
spodje, da nas naj bi sram bilo, slovenske „Novice" prebi
nikamor ne more razve ako se z lopato tir delà itd. To je rati! Le naš šolnik, združen z nekim poštenim kmetom tolika laž, kakor je daleč iz
malega Štirskega
pes in sicer se po
starem kopitu stopa in se ne loči od „Novic" za
kar
s krošnjo ali culjo na herbtu do Beča ali v Beč.
Je
bodi..... njima se jaz pririvam, ker moje „Novice" se
imenovani dnevnik ima s takimi vestmi posebne kupčevavske drugam pohajajo. Kako to?
bote prašale; v sredi slo
*
Kteremu dostavljamo mi le še to, naj bi slavna gospoda Caf in Zalokar zedinila svoje bogate zaklade.	Vred,
venske zemlje tako malo Slovencov?— Namesto drugih novic danes le vašemu zavzetemu vprašanju
odgovorim
to-le: Mi
smo res v sredi slovenske zemlje; al lahko se imenujemo in naj o novem letu postane
r>
fremdzuugige Sprachi
u
Kako
,.fremdzuugig?"
Ljub
mesec vsaj
dvakrat izhaja. Bog!
ljanski in tudi — kakor veste
drugodni
or fr
imnazijski profesorji so osnovali
nek nov narod

Die Deutschsloveneu
Se vé da je nek B— ski v „Novicah" možko povedal

da
takegí
nas j
naroda ni
>
or fr
lejte
*
jaz sem ga vendar
hal
P
Žalostno, pa res! Kmet ti pri nas
vé da le
) M
drugega
biti hoce, kakor j
9
v vasi ali tik okoli vas
zato z gospodi in gospođici nemško govori, ali prav za
šoisk časnik in na
Janko Vijanski.
Iz Ljubljane. Sledeče verstice nam je ob odhodu iz Ljubljane v Gradec podal verli naš rojak in tudi za kmetijsko družbo zasluženi gospod, naj bi jih po „Novicah" razglasili deželi: „Težkega serca zapustivši nepozabljivo domovino svojo in mnogo predragih prijatlov in znancov, rečem vsem zlasti po deželi, od kterih se osebno posloviti nisem
Z Bogom! Odhodnika v poglavno
mogel,
tr fr
inj enega
serca
pr
neko čudno mešanco, ktere Grirn nima v svojem slo- mesto štajarsko, kamor ga služba kliče, navdaja sladko
v w
>J1
slovenščina inu j
za družino
Kaj je ternu upanje, da spomin na-nj v sercu
njegovih prijatlov ne bode
vzrok? saj imamo vendar precej dobro slovensko solo? Le z današnjim dnevom
ugasnil !
Srečni!
en
odgovor
je
na
to
Dokler
• •
nije ne
boj
ljudém v domaćem jeziku dopisovale
včasih kmetu posilj
9
ne
pomaga
šola

ktera se se
reč zdi
povsod sama ve-
V Ljubljani 25. nov. 1860.
Janez Stesk a

svetovavec c. k. derž. računije. Iz Ljubljane. Poslednji sejm ljubljanski, čeravno ga
lika pomoč bi še bilo pastirstvc
našemu častitemu vladiku, ki terd
ako bi krepko sledilo nekteri štacunarji hvalijo, je vendar očitno spet pokazal, da
zagovarjajo
naso dvoj
naravo geslom
da smo elikega
perv
• *
kristj
1
drugič
Slovenci
pod
avstrijanskega
cerkev sadu temu trud zgubi vši
ljubljanski, nekdaj zlo imenitni sejmi, čedalje bolj pešajo; skor ne bo v sejmskih prodajavnicah nobenega većega šta-cunarja viditi, ampak le male kramarce same. Al temu se Gotovo! stara reč je, da človek, ni čuditi. Sejmov po deželi je vsako leto več, kramarjev
cesarstva.
In bi imela
ljubezen do maternega jezika, tudi ljubezen do ma- pa tudi v nobeni vasi ne manjka.
Teržičani, Karnuogoričani
• *
ternih
kov z
tr
ubí
to se po
lah. kterih namen se zdi
i
iu Kropenčani so s svojo robo še precej stanovitni ostali.

mladež ponemćev selih in mestih. Pri hoté ali nehoté
vsak dan zvedá, to se zvedá tudi po Zivinsko sejmišče je bilo tabart tudi zlo prazno, menda za
pa moramo
5
da j
V v ,
nemsciua
dnega
zgrabila
in le
nazaj, dokler j
se
cas
nas že za živelj našega trenutek, zadušila bi ga bila da nas
duha T o r ej
voljo
pregerdesra

vremena v nedeljo pred sej mom
Uni
teden je prislo iz Dunaja v Ljubljano za 6000 gold, novih papirnatih dese tic.

ue zadene pretežko Božja j
»
ker smo svoje talente tako zanemarili, lasek. ki se druži s tisoč drus
-
imi
glasi :
venci dob
kar
drugi
narodi že imajo, da ne boj
Naj bodo te verste Naj bi tudi Slo-
Ï ptujci
njem gledisču letos spet
igra
Kakor smo slisali, se bo v tukaj-
tista iz domače zgodovine
: -Die
igrala
ki je lani mnogo dopadla pod imenom
Weiber von Veldes" (serene Blejke). Gosp. Ger
na svoji domaći zemlj
Iz Gorenskega 20. nov.
Cei
zgubili
iz
goreuskih
okraj
pr
radi
in dobro iskren Pajka, ki nam je nevarno derhal rakonaško
o smo zló ne in za vse prav
povzeta
muthigen
movnik jo je sčm ter tjè predelal, nektero predolgo bese-dovanje okrajšal in celo igro v 3 dele razverstil, gospod Khom pa je za-njo novo muziko zložil in veliko slovenskih narodnih pesem vpletel, tako, da bo vse še bolj
živo
kakor
kantonskega poglavarja, gospod Janeza je lani bilo.
odil. ceste
edil ka kor mizo gladke in sto drugih reci zbolj
kteri prive
se je sicer
siktere
zameril, smo
ga

okolici ljubljanski, ker bela Ljublj
«
J
5
veće mesta
ploh
v
okolici svoji sèm ter
sal « s
vendar
kakor so pisana in
Novíéar iz domačih in ptujih dežel.
t
Iz Dunaj
i deseti*
22. dan t. m. so začeli izdajati pap
marogasta tudi, zato ji je bilo treba moža, ki iz poštene bile leta 1849 z velj
ga dnarj sreberuega
ki so uni m, ki so
uarja izdane
enje nepošteno soderg
trebiti zná in popraviti
ka
je narobe. Al škoda
da j
delavnost
njegova
bila na
kaj, dobne, 4 pavce dolge,
jih k luči deržiš, tako
2

roke, zelene, Ie da vidiš
?
zlo po-
ako
5
irneuovano vodno znamenje v njih
i
tako kratek čas omej želnih verli Kozje
Ker po novih prenaredbah de- kar pri unih ni bilo, in po kterem belem (svetlejšem) zna
mož zapusti našo
deželo in
gre
za okraj
pog
rJ
?
mu d
na Štajarsko v iz vseh pravo-
Bog čilo
Ijnih sere naše gorenske strani,
•	" _H_^fc
mu daj dobro,
je svoj
d
bil
menji v papirj
ponarejenil
se boj
dale ločiti p
take desetice od
i
brez kterih težko da bomo, ker bi v kaki
koli bo hod
Vsaj to naj bo pla
papirnici tudi to znamenje se ponarediti
Po cesarskem
klicu od 17. t. m. se ne sme več kot za 12 milij. gold
pozablj
mozu
tiha, serčna hvaležnost
IVI. Vesel
tacih desetic izdati, in kakor hitro se bo pokazalo
>
da jih
Sz Verhnike 24. nov.
ni potreba, se imajo spet nazaj vzeti. Ravno ta oklic pravi
glasi zastran novega
Od več krajev slišijo se da je naredba tega papirnatega drob
slovenskega sois kega časnika

kte
tedaj
55
ža Ie naredba v sili začas na", ktero, ker po novi postavi od 20. okt
9 9
rega
nam je res prav treba. Brali smo v „Novicah" in vlada sama
ma vec pravice
h dolgov delati
n
bo po

Glasniku" različne nasvete o tej zadevi. Tako želé ne kteri, dalo :
naj
bi „Novice" odperle veči prostor za šolsko
zneje „deržavnemu svetovavstvu v obravnavo dana ;
pre
za zdaj si pa miuisterstv
ni
oglo
drugač pomagati
5
ker
druge
strani se je
govorilo,
naj se nas
; sopet od „Glasnik" tega
ostanejo kar so, „Glasnik" pa tudi. Ce si nikdo ne upa j
čedalje bolj sreberni drobiž zginjuje
Cesarske kase po vseh
loti. Po mojem slabém mnenji naj „Novice"
ijanskih deželah
razun beneško-lornbarškega
bojo
te papirnate desetice kot gotov dnar; prisilnega kursa
posebnega šolskega lista izdavati, naj bi „Slov. Prijatel"
pa nimajo
5
to je
beden se ne more siliti, da bi jih za
prevzel to nalogo;
vsaj je bil od začetka šolsk list in se je prav verlo obnašal posebno 1856 in 1857 leta. Poznam
plačilo mogel vzeti kakor, postavimo, bankovce
Bank
t

dnarja se bojo pri vseh
učnikov, ki še oue zvezke preradi vzamejo v roke, ker banknih kasah še do zadnjega d
teg
t
5
pri
najdejo marsikaj v njih,
kar jim pri odgojevanji slovenske
vseh cesarskih kasah pa do
d nj
svečana p
mladine pomagati more. Zakaj je „Prijatel" ono svojo pervo h od nj
pot opustil, ne vemo. Rečemo pa, da najbolje bi bilo
9
da
do
d nj
ta, pri banknih kasah na Dunaji pa celó su sca za plačilo ali menjo jemali. To se
bi velik prostor za pridige okrajšal in ga solskim pred- povć vsem
»
kter
P
islij
5
da stari bankovci ni
metom dal, vsaj nosi na čelu dom.
geslo :
za cerkev, šolo in majo nobene vrednosti več.
Vendar v poslednjih letih je o šoli malokaj pisal
R i c h te rj
pravda je tekla celi přetekli teden
razun nekterih dopisov v novičarji. Vsaj imamo cerkven dosihmal so se zasliševale p
« +
Časniki dunajski so polní
časopis
55
Danico" ;
šolskega
pa ne. Svetujemo toraj, naj se popisov, da jih človek komaj vsaki dan prebere. Ker je
9)
Slov. Prijatel" svojega pervotnega nameua sopet poprime Richter obdolžen, da z blagom, s kterim je zakladal laško
388
armado, ni le goljufal derzavo, temuč tudi tište fabrikante

s
knjigo
v roci. Al teinu se ni čuditi; kriva tega je ti sta
od kterih je to blago kupoval, se je
sukalo te dui izpra- gospoda, ki je ljudstvu namesto kruha
dajala kamen, na
sevanje sodnisko samo okoli kupčijskih in fabrikiških řečí. mesto domaćih horvaških soi le same tuje, talijanske.
Se
Al cuda! kar so zoper
njega zaslisane price govorile te
eno orozje
pravi možki Peripatetikar nazaduje
dni, je skor tako, da Richter ni nobene goljufije kriv. To- imajo spletkarji: stare privilegije. Al vejo naj, da čas liko radovedniše pričakuje zdaj vse obravnavo na dalje in za privilegije je preše I ; nastopil pa je čas, da dobijo
konec sodbe.
narodi od
Boga
jim podarjene pravice. Komur pa so v
Deržavno ministerstvo je poslalo deželnim pogla- serce prirašene stare listine, naj jih čita ^berej,
naj
varstvom vseh dežel pismo, v kterim jim priporoča, naj si jih vzame domu seboj, naj se ž njim nasladjuje — ter molčí!"
prizadenejo, da h ran i lni ce (šparkase) napravijo izposo
V drugem
listu piše ravno ta gosp. dopisnik iz Reke, da se
jilnice, kjer morejo manj premožni kmetje in ro kod el ci je neka deputacija podala na Ogersko k Vay-u iu Deak-u, na svoj osebni kredit dnarja do 100 gold, na posodo da bi se ta dva slavna gospoda potegnila za to, da Reka
„hi-
(v zajem) dobiti proti temu, da dolg s primernimi činži in ostane pod
ogersko krono
s celo svojo automijo kot
polagoma poplačujejo.
Neki drug ministersk razpis od
20. t. m. pa dovoljuje, da hranilnice, ce se je njih lastno dopisnik
storisch-politische Individualitat". „Kdo
prasadi jez
• v
pise
je poslal ono deputacijo? Mestjani? To ne

přemožen je (Reeervefond) že čez njih potrebe narastlo,	sicer bi se bilo o tem kaj vedilo. Ali magistrat? Od kod
smejo primerni del tega premoženja za milodarne i u	ima on to pravico? Vidi se, da so se nekteri ljudje sami
občnokoristne naprave svojega kraja oberniti tako, date	poslali! Lahko bi bili brez tega truda ostali. Magjari dobro
vselej narpoprej nepremožnim deležnikom na dobro pridejo.	vedó, da Horvati Reke ne morejo pustiti; tudi jim za eno
Vprihodnje bojo tudi vojaki černo kavo i kofč)	mestice ne bo veliko mar in to toliko manj, ker jim je ter-
govina in vse
pili in sicer ob času vojske in miru. Tako določuje ukaz od 9. t. m. Eu obrok (porcijon) kuhane černe kave za Horvatom". vsakega vojaka je določen na pol maslica, in sicer tako, da
dru so
v Reko ravno tako odperto kakor
v	t	¥
Iz Pešta. Čedalje bolj se kaze, da se za tega polmaslica se vzame 2 tretjin lota nepražene kave, naše stranki ne bote z lepo pomirile. Magjari „stare ko-
Ogersko.
3 cetert lota pa cukra. Za praženje in kuho černe kave bojo vojaki dobili vso pripravo
remue
a
hočejo

da bi na
Ogerskem
kakor nekdaj le
£0
s p ô d a kraljevala ;
Iz Tersta 22. nov. Vsaki dan pričakujemo vojsko- prenaredbo
druga
r>
vodja fzm. Benedek-a lesem, ki bo sam
ogledal vse,
rodoljubna" stranka pa terja na podlagi postav od leta 1848. Ogerski dvorni kancelar baron Va y ima tedaj sila težak
Ogerskega
našega primorja
kar je treba za brambo veliko streljiva in živeža v Pulj (Pola), neške
Iz Benedk se vozi
Kakor iz Be-
stan
kei
ga slisimo, 8e je pred nekimi dnevi rekrutba ondi za-
vsega upora in dosihmal
plemeni tas i nek ne za las nocejo pustiti svojih starih privilegij iz rok, za vse ostalo ljudstvo pa
Da se zavoljo teh homatij zbor v Ostro-
nič
mar.
jun ni
gonu (Gran) še odlaga, je lahko zapopasti.
Kakor
mnogih
ogerskih mestih
cela; fanti dohajajo iz kmetov brez
je šlo vse v lepem redu; težavniše utegne s rekrutbo še le leta 1848 in 1849 se ponavljajo po
tedaj biti, kadar bojo prišle mesta na versto, iz kterih je tako imenovane mjavkalice ali mačje godbe ptujim uraduikom. veliko mladenčev potegnilo na Laško k Garibaldu.
^^H^I^^^I^BiHBmH^imHil^Hil	Laško. Kralj	Franc
iiorvaško. Iz Zagreba. Mestni odbor je sklenil v G a e t i ; mati kraljica pa je s princer*njami se preselila v poslednji seji prositi bana, da se ponovi po občinski po-
v Rim, kamor eo se že tudi vsi v Gaeti bivši poslanci
^^	v
stavi od leta 1850. V kmetijsko solo v Križevci h se bo ptujih vlad podali. Gaeta je nek za 10 mescov s streljivom vsled ces. ukaza vzelo 18 učencov iz vojaške granice; in živežem oskerbljena. V Neapolji iu tudi v nekterih drugih stroški po 160 klada njenega.
Na Reki.
gold.
za vsakega se
bojo plačevali iz za- krajih se snujejo prekucije zoper Sardince, ki jih pa oni z
vojaško silo zatirojejo. Za gotovo se pripoveduje, da sv. oče Zoper rovarsko početje sicer majhne pa papež nocejo zapustiti Rima. Napoleon, kakor se sèm ter priderzne tukajšne talijanske stranke, ki je začela na včs tjè kaže, podpira papeža in kralja Franca zoper Sardince; glas trobiti in narod z mnogimi zvijačami trapiti, naj- se al ta pomoč ni nič druzega kakor da Italijauom kaže, da otrese «sirovih" Horvatov
pa se pridruži sopet Magjarom, brez njega nič ne opravijo in da bo za tega voljo nazadnje
se je 15 t. rn. v „Pozoru"
povzdignil
glas
iz Reke, ki
njegova rajtenga veča. Garibaldi je pisal odborom, ki
onim spletkarom oštre levite bere ter med drugim pravi: so mu bili dosihmal na pomoč: „Ostanite skupaj, ker še ni Kar oni hočejo, je: da jim pomagajo Magjari, da se še vse delo pri kraji; kar ste storili za Sicilijo in Neapolj,
, kjer po morate storiti tudi za Rim in Benedkea. Ravno je prinesel

dalje po horvaškem primorji talijanščina
sin
pravici nobenega mesta nima, jezik vsega primorskega ljudstva
da ostane horvaški jezik,
telegraf novico,
da je kralj neapolitanski 21. t. m. začel
5
še dalje sužnik, metán kri iz sebe metati in da so hiteli po zdravnike. Ako je to
pod noge vsakemu potepinu, ki se sem priklati, podložen horvaški narod še dalje mali herpici
da bode
res
?
gobovih iz
bo Gaeta dosti pred padla Sardincom v roke. Iz Milana 19. nov. Žalostno novico je prinesel tele
dajnikov in nekterih tujcov, ki bi radi gospodarili na sla- graf iz
s e m i u i š ča
v Bedonii, da ponoči 15. t. m. se je
venski zemlji, kjer smo uii gospodarji. Ti representanti	16 študentov s prefektom vred zadusilo. Kako, se se prav
talijanske propagande naslanjali so se do sedaj pri vsaki	ne vé, berž ko ne, so žerjavico imeli v spavnici in ogljeni
priliki na Nemce, da so jim na pomoč bili, sedaj pa se	puh jih je zadušil. naslanjajo na Magjare. Magjaru je vse eno, ali je Reka
Francozko. Iz Pariza 24. nov. Na mesto deržav-talijanska ali kar si bodi, ker ni njegova. Nam pa ni vse nega ministra Foui d-a, ki je odstopil, je izvoljen spet
eno

in nam ne smé biti, ako smo pošteni. Reko so zidali
grof Valevski.
To je
gotovo
znamenje
kakošnega novega
Horvati; horvaški novac (unar) in horvaški muzeg ji je političnega početja. potegnil lepo cesto do Karlovca, da imamo mi svojo luko -
na morji in Reka prilično tergovino; horvaški bogotasi so zidali najveći in najlepsi del ..novega grada ; v nji živi dan danas naš narod; Božja beseda pripoveda se v stolni
„ da
Pogovori vrednistva. Gosp. R. B : Kar
nici izostalo, se je po oakljućbi zgodilo, ko je k tisnjen bil. -
o
agdai. ućil Dftavka na
Mv wm. ■ mmm ■ ^H? ■■ ■■
cerkvi še današnji dan v našem jeziku itd.
Res je
nam je naše ljudstvo po Reki zlo zlo zaostalo; málokdo zna dobro čitati ali pisati; v cerkvi ne vidiš skor nikogar
Kursi na Dunaji 27. novembra.
5 % metaliki 66 fl. 50 kr. Narodno posojilo 78 fl. 50 kr.
Ažijo srebra 40 fl Cekini 6 fl. 67 kr
kr
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef BlaZBik.