Je pisanje z roko že zastarelo? Keywords writing by hand, ICT, dysgraphia Izvleček Pisanje je psihomotorična dejavnost in je pomembno sredstvo komunikacije. Je veščina, ki je ne pridobimo z rojstvom, pač pa to področje oblikujemo skozi individualni razvoj z učenjem. V prispevku bomo podali nekaj teoretičnih izhodišč o pisanju in težavah, ki se lahko pojavljajo pri njem. Podali bomo nekaj že objavljenih ugotovitev preteklih raziskav o tipkanju in pisanju z roko, ki so tudi nas vodile k razmisleku o pomembnosti pisanja z roko ter posledično k priključitvi k projektu Teden pisanja z roko 2019. V letošnjem šol- skem letu smo se v aktivu 3. razreda odločili, da se bomo prvič pridružili omenjenemu projektu. Cilj je bil, da so v Tednu pisanja z roko 2019 učenci čim bolj ustvarjalni, da čim več pišejo z roko in se nekoliko podučijo o pomembnosti pisanja z roko. Ozaveščanje o pomembnosti pisanja z roko smo razširili tudi med svoje učiteljske kolege. Na koncu pri- spevka so predstavljene dejavnosti, ki smo jih v okviru tedna izvajali na naši šoli. Ključne besede pisanje z roko, IKT, disgrafija Abstract Writing is a psychomotor activity and an important means of communication. Writing is a skill that we do not acquire at birth but one that we form through our individual development by learning. The article presents a few theories of writing and of the writing-related problems that may arise. It mentions some of the already published findings of previous research on typing and writing by hand, which made me think about the importance of writing by hand, and consequently got me to join the project Teden pisanja z roko 2019 [Week of Writing by Hand 2019]. In the current school year, we, 3rd grade teachers, have decided to join the above-mentioned project for the first time. Our goal during the Week of Writing by Hand 2019 was to make children as creative as possible, get them to write by hand as much as pos- sible, and teach them the importance of writing by hand. We have also spread the awareness of the importance of writing by hand among our fellow teachers. At the end, the article pre- sents the activities we carried out at our school during the Week of Writing by Hand 2019. STROKA in PRAKSA i s Writing by Hand outdated? Ines Novak UDK 003.052 80 81 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 80-85 povezano s pravilno obliko črk; hitrost pisanja; čitljivost pisave – lahko berljiva pisava; estet- skost pisave – ustrezna oblika in velikost črk, ki so v ravni liniji (Ivačič, 2014, po Čopič). 2 TEŽAVE PRI PISANJU Večina otrok ima pri učenju pisanja večje oz. manjše začetniške težave, nekaterim pa pisanje povzroča hude težave in kljub odraščanju težave vztrajajo. Pri tem gre lahko za otroke, ki imajo povprečne ali celo nadpovprečne inte- lektualne sposobnosti in pri drugih predmetih nimajo posebnih težav (Šali, 1975). 2.1 RAZVOJNA DISGRAFIJA Razvojna disgrafija spada v skupino specifičnih učnih težav, in sicer v podskupino specifičnih primanjkljajev na ravni vizualno-motoričnih procesov, ki povzročajo težave pri pisanju. Uvrščamo jo tudi v skupino bralno-napisoval- nih težav (Magajna idr., 2008). Posokhova (2007) opisuje disgrafijo kot stalne in resne težave v obvladovanju veščine pisanja. Te se izražajo v številnih in tipič- nih napakah, ki niso povezane z neznanjem pravopisa, so trajno prisotne ter neodvisne od intelektualnih spodobnosti, govornega razvo- ja, sluha, vida in rednega šolanja. Pri veliki večini otrok so hkrati prisotne težave tako na področju branja (disleksija) kot tudi pisanja (disgrafija). Stevović (2010) ugotavlja, da se znaki disgra- fije odražajo v napakah: zamenjevanja črk; strukture glasov, zlogov in besed; pisanja besed skupaj v stavku; negramatičnega pisanja oz. napakah pravopisa. 3 IZSLEDKI PRETEKLIh RAZISKAV O TIPKANJU IN PISANJU Z ROKO Raziskave različnih tujih avtorjev, ki jih na kratko opisuje Tancig (2015), ugotavljajo, da pisanje z roko pomembno prispeva k učinko- vitemu branju. Primerjava vpliva tipkanja in pisanja z roko na delovanje možganov dokazu- je, da pisanje mnogo bolje aktivira možganska omrežja kot tipkanje. Naslednja raziskava, ki jo opisuje Tancigova, je ugotavljala, kako uspe- UVOD V javnosti se pogosto pojavlja vprašanje, koliko lahko šola otrokom še resnično ponudi znanja. Komentarji, kot so: vse informacije lahko pridobimo z »guglanjem«, pisanje na roko je zastarelo, računamo lahko s pomočjo pametnih naprav, kaj kmalu se nam tudi z branjem ne bo potrebno več mučiti, nas neko- liko plašijo. Dejstvu, da umetna inteligenca že presega človeške sposobnosti, se ne moremo izogniti. Zaradi vsega prej zapisanega pa se nam vendarle zdi zelo pomembno, da vsaj v šolskem prostoru ohranimo nekaj »starih« pristopov, ki močno pripomorejo k razvoju človekovih možganov. V osnovni šoli je največji poudarek na učenju osnovnih veš- čin – branja, pisanja, pravopisa in računanja. Med vsemi naštetimi veščinami v šoli najbolj zanemarjamo pisanje, saj tudi sicer najpogo- steje rokopis zamenja pisanje s tipkovnico. V osnovni šoli se spodbuja nakup delovnih zvez- kov, ki od otrok zahtevajo vse manj pisanja z roko, več je nalog izbirnega tipa, povezovanja, podčrtavanja, bore malo pa morajo učenci v delovni zvezek prosto pisati. Strokovni delavci opažamo, da je čitljivost pisave pri otrocih vedno slabša, pri pisanju kažejo večjo utruje- nost, precej je tudi pravopisnih napak. Kako bodo ljudje v prihodnosti pisali, je v veliki meri odvisno od stališča do pisanja in vrednot nas strokovnih delavcev, staršev in tudi širše javnosti. 1 PISANJE Preden se naučimo pisati, moramo dobro ob- vladati govorni jezik. Na proces učenja pisanja vplivajo intelektualni potencial, spomin, po- zornost, socialna in telesna zrelost, govorno- -jezikovne sposobnosti, prostorska orientacija, motivacija, senzorične sposobnosti, motorične sposobnosti in spretnosti ter okolje. Če se po- javljajo težave na katerem koli od prej naštetih področij, je večja verjetnost, da bo imel učenec težave s pisanjem. Dosežki na področju pisanja pomembno vplivajo na celoten učni uspeh in napredek na drugih področjih (Posokhova, 2007). Učitelji smo pri pisanju učencev pozorni na naslednje štiri kriterije: pravilnost pisave – Dosežki na področju pisanja pomembno vplivajo na celoten učni uspeh in napredek na drugih področjih. 82 STROKA IN PRAKSA i nes n ovak: j e pisanje z roko že zastarelo? 4 OPIS DEJAVNOSTI V ČASU TEDNA PISANJA Z ROKO 2019 V projekt Teden pisanja z roko 2019 smo se najbolj aktivno vključili učenci in učitelji 3. razreda. V nadaljevanju predstavljamo dejav- nosti, ki so bile izvedene v okviru projekta. Glede na to, da smo v projektu sodelovali prvič, smo izbrali dejavnosti, ki bi pomagale pri ozaveščanju o pomenu pisanja, razvijanju ustvarjalnosti ter predvsem povezovanju otrok in učiteljev ter razvijanju socialnih spretnosti. 4.1 IGRA »KDO JE TO ZAPISAL« V začetnem delu ure smo učencem razdelili manjše lističe. Vsak učenec je na listek zapisal poljubno poved, ki naj ne bi »izdala« pomemb- nih informacij o njem samem (npr. Treniram balet.). Vse listke smo zbrali, nato pa učence razdelili v skupine. šni so otroci pri prepoznavanju črk. Ugotovili so, da so otroci, ki so črke vadili s pisanjem, bolje prepoznavali grafične znake kot otroci, ki so vadili s tipkanjem. Pomembno je, da se ob tem zavedamo, da je pisanje pomembno za zgodnje rekrutiranje možganskih področij pri procesiranju črk, ki je temelj uspešnega branja. Torej pisanje spodbuja pridobivanje bralne spretnosti. Tudi v kasnejšem obdobju, ko imajo učenci že avtomatizirano pisavo, se kaže visoka povezanost med zapiski s pisalom in kakovostnejšim učenjem, gre tudi za boljšo strategijo uskladiščenja novega znanja. V nekaterih državah že opuščajo učenje pisanih črk, vendar ravno s pisanjem pisanih črk otroci razvijajo izvršilne funkcije, kot so pozornost, samoregulacija in delovni spomin. V raziska- vah so primerjali tudi pisanje spisa na roko in na tipkovnico. Rezultati kažejo, da so učenci s pisalom napisali daljše sestavke, ki so vsebovali bolj popolne stavke, in bili pri tem tudi bolj ustvarjalni. Glede na zgoraj omenjene rezultate raziskav je zelo pomembno ozavestiti javnost in poudariti pomen ki ga ima pisanje z roko na posamezne- ga otroka. Ob tem pa je seveda vredno pomi- sliti tudi na čas, v katerem živimo, in pisanje z roko smiselno uskladiti z rabo digitalnih pripomočkov. Slika 1: Začetek projekta Teden pisanja z roko 2019 Slika 2: Pisanje povedi pred ugibanjem V prvem delu so učenci brali povedi, ki so jih zapisali sošolci znotraj skupine. Učenci so poročali, da naloga ni bila tako zahtevna, saj so lahko pisavo priredili sošolcu, zato je bilo ugibanje pisav zelo uspešno. V drugem delu smo listke zmešali in učenci so morali uganiti, kateri sošolec je zapisal poved. Naloga je bila zahtevnejša. Učenci so poročali, da je bila ta dejavnost zanje bolj zanimiva. Najprej so prepoznali pisave sošolcev, ki pišejo ali zelo nečitljivo ali pa zelo čitljivo. 4.2 RISANJE INICIALE – POVEZAVA Z LIKOVNO UMETNOSTJO V času, ko je potekal projekt, smo pisanje z roko povezali tudi z likovno umetnostjo. Ne primerjava vpliva tipkanja in pisanja z roko na delovanje možganov dokazuje, da pisanje mnogo bolje aktivira možganska omrežja kot tipkanje. 83 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 80-85 Učiteljica podaljšanega bivanja je pripravila »vrečko igrarij«. V njej so bile različne prepro- ste igračke. Vsak petek je eden izmed učencev domov odnesel vrečko igrarij in dnevnik. Naloga učencev je bila, da raziščejo predmete v vrečki, se na najrazličnejše načine zaigrajo, nazadnje pa svojo dogodivščino odkrivanja vrečke igrarij opišejo v razrednem dnevniku. V ponedeljek je učenec vrečko igrarij in dnevnik prinesel v šolo, učiteljica podaljšanega bivanja pa je zapis učenca delila z vsem razredom. Ker je učencev v razredu veliko, smo dejavnost podaljšali do začetka maja, tako da so imeli nazadnje je likovna umetnost predmet, pri katerem lahko učenci v največji meri razvi- jajo finomotoriko, kar je pomembno tudi za učenje in urjenje pisave. Naloga učencev je bila, da ustvarijo svojo inicialo. V uvodnem delu ure smo jih seznanili z izrazom iniciala, nato pa pogledali nekaj praktičnih primerov. V nadaljevanju so si pripravili likovni material. Za delo so potrebovali flomastre in/ali barvice. Nastali so zanimivi izdelki (glej slike spodaj). Slika 3: Učenci prepoznavajo pisavo sošolcev. Sliki 5, 6: Posamezni primeri inicial Slika 4: Razredna abeceda inicial Slika 7: Prva stran razrednega dnevnika 4.3 PISANJE »DNEVNIKA ZANIMIVIh DOGODIVŠČIN IZ NAŠE VREČKE IGRARIJ« V okviru podaljšanega bivanja so učenci 3. c- -razreda vse šolsko leto pisali skupen dnevnik. 84 STROKA IN PRAKSA i nes n ovak: j e pisanje z roko že zastarelo? Po zaključku projekta smo zapise skenirali. Ideja je bila tudi, da učitelji lahko skenirane zapise uporabijo pri svojih razrednih urah, in podobno kot so tretješolci prepoznavali pisavo sošolcev, bi učenci skušali prepoznati pisave učiteljev, ki jih poučujejo. Sodelavcem je bila ideja všeč, pri prebiranju samih misli in sporo- čil pa so se veselo nasmihali ali pa se čudili nad estetskostjo lastnoročne pisave svojih kolegov. vsi možnost deliti svoja občutja z razredom. Učencem je najbolj všeč ideja presenečenja, saj dokler vrečke ne prinesejo domov, ne vedo, kaj se skriva v njej. Slika 8: Primer zapisa v razredni dnevnik Slika 10: Primer učiteljevega zapisa 1 Slika 11: Primer učiteljevega zapisa 2 Slika 9: Tako smo sodelavce povabili k sodelovanju pri projektu Teden pisanja z roko 2019. 4.4 ZBRANE MISLI UČITELJEV V projektu Teden pisanja z roko 2019 so sode- lovali tudi učitelji na šoli. Cilj dejavnosti je bil, da vsak zapiše misel, rek ali sporočilo v pose- ben zvezek in to podeli s svojimi sodelavci. 85 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 80-85 slišimo, smo seveda veseli, zapisana pohvala pa se nam usede v srce. 4.5 DELJENJE LEPIh MISLI Projekt Teden pisanja z roko 2019 smo izkori- stili tudi za krepitev socialnih spretnosti. Vsak učenec je moral za vsakega sošolca posebej zapisati misel ali pohvalo. Naloga ni bila lahka, saj tako kot odrasli tudi otroci prej opazijo na- pake drugih kot pa dobre stvari. Za dejavnost smo porabili kar nekaj pedagoških ur, a se je obrestovalo. Veseli obrazi otrok ob prebiranju besed, v čem so sami dobri, uspešni, ter po- kloni sošolcem so bili znamenje, da bi morali to dejavnost izpeljati večkrat. Pohvale, ki jo Slika 12: Primer učiteljevega zapisa 3 Slika 13: Podarjene lepe misli sošolcu INES NOVAK, magistrica profesorica poučevanja na razredni stopnji, razredna učiteljica, Osnovna šola Polje, Ljubljana. Naslov: Osnovna šola Polje, Polje 358, 1260 Ljubljana Polje, E-naslov: ines.novak@ospolje.si Viri in literatura Ivačič, A. (2016). Težave pri pisanju in razvojna disgrafija v osnovni šoli: razlike med dečki in deklicami. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta. Magajna, L., Kavkler, M., Čačinović Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Učne te- žave v osnovi šoli: koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Posokhova, I. (2007). Kako pomoći djetetu s teškoća- ma u čitanju i pisanju. Zagreb: Ostvarenje. Stevović, J. (2010). Prediktivni kapaciteti govor- no – jezičke patologije u odnosu na mogućnosti odkrivanja teškoća u čitanju i pisanju kod školske dece (Magistrske teze). Univerzitet u Beogradu. Šali, B. (1975). Motnje v branju in pisanju. Ljublja- na: Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov. Tancig, S. (2015). Nevroedukacija – kako pisati in brati v digitalni dobi? V: M. Košak Babuder (ur.), Bilten društva Bravo. Letnik XI, št. 22 (str. 25-30). Ljubljana: Društvo Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.