Z1VZAV PRIVABIL TISOČE — Novomeški Glavni Št. 1 (1795) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 5. januarja 1984 Cena: 20 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom 7 ari iIGF 7A NAROD S SREBRNIMI ŽARKI V novo leto vstopamo z zaupanjem vase iz novoletne poslanice predsedstva SFRJ BEOGRAD — Za nami je leto velikih naporov za uresničitev c •—lodarsfce ^stabilizacije. V ternletu smo dosegli pomembne rezultate na nekaterih področjih gospodarjenja navzlic neugodnim mednarodnim gospodarskim in političnim okoliščinam in motnjam v domačih gospodarskih tokovih. Povečali smo izvoz, zmanjšali zunanjetrgovinski primanjkljaj in poravnali finančne obveznosti do tujine ter pospešili razvoj kmetijstva in turizma. Začeli smo bolj izkoriščati domače surovinske in energetske vire i in opiramo se na lastne znan-j stveno-raziskovalne dosežke. ’ Uspešneje se organiziramo, hitreje se dogovarjamo in sklepe enotneje spreminjamo v dejanja. Odločneje odpravljamo vse, kar zavira razvoj socialističnega samoupravljanja^ To smo dosegli po zaslugi požrtvovalnosti vseh delovnih ljudi, še posebej delavskega razreda, in dejstva, da je zavestno prevzel največji delež bremena boja za odpravo gospodarskih in drugih težav. Hkrati pa so se zaostrili nekateri problemi, tako da so naše gospodarske razmere še vedno zapletene in težavne. Rast industrijske proizvodnje je počasnejša, povečala se je inflacija, okrepila se je nelikvidnost, življenjska raven se še naprej znižuje, problemi zaposlovanja in preskrbe z energijo pa so se zaostrili... V leto 1984 vstopamo s številnimi gospodarskimi problemi, hkrati pa smo bolj pripravljeni na napore, ki nas čakajo pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, s katerim smo celovito in realno ocenili razmere, ugotovili vzroke nakopičenih težav in določili poti in metode za opdravo teh težav... Treba je pogumneje in hitre-T je odpravljati vse, kar v našem i j družbenopolitičnem sistemu in tj vsakdanjem življfenju in delu .4 ohranja birokratsko zavest, vse, •,|kar zavira razvoj socialistične-?/ga samoupravljanja insocialis-I tične demokracije, in sposobnim ljudem, še posebej mladim, omejuje možnosti, da bi z ustvarjalnim delom prispevali k hitrejšemu razvoju družbe...-Naša država bo tudi v prihod-J njem letu z zavzetim delo-vanjem v gibanju neuvrščenih, J v Združenih narodih, na konfeti renči v Stockholmu in ob dru-t gih priložnostih ter z razvojem 1 sodelovanja z vsemi državami, Iše zlasti s sosedami, ukrenila vse, kar je v njeni moči, da bi P prispevala k zajezitvi zaostro-Pt vanja mednarodnih razmer in N oboroževalne tekme. Zavzemali la se bo za to, da bi napravili '4 nov korak k vzpostavitvi zaupanja in obnovitvi pogajanj za miroljubno reševanje sporov in vzpostavitev pravičnejših mednarodnih gospodarskih odnosov. V novo leto vstopamo z jasnimi cilji in enotnimi stališči. Imamo velike človeške, ustvarjalne, znanstvene in materialne možnosti in bogate izkušnje. Od nas samih bo najbolj odvisro, kako bomo te možnosti uveljavili, se pravi,tudi kako bomo živeli. Optimizem temelji na zaupanju delavskega razreda in vseh naših delovnih ljudi v lastne j moči in v našo neodvisno pot nadaljnjega razvoja svobodne, demokratične, socialistične samoupravne družbe in bratske skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Za ta cilj se bojujejo Zveza komunistov Jugoslavije in vse druge organizirane socialistične sile. Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije želi vsem našim ljudem .srečno novo leto 1984. Tv v T I Najmanj 11 tisočakov Akcija kočevskega sindikata za večje zaslužke NO C ZDRAV'IC IN VESELJA — Najbrž drži, da še za nobeno novo leto ni bilo toliko praznovanj kot letos. Mnogi so pričeli že v petek na delovnih mestih, prebili najdaljšo noč, nekateri pa potemrfajali še vse tri proste dneve, tako da jim je za zdravljenje mačka ostala le še včerajšnja delovna sreda. V restavracijah in hotelih je bilo vse dni polno, čeprav je precej ljudi novoletno noč prebilo kar doma. Na sliki: v torek rano zjutraj v najbolj obiskanem gostinskem raju — restavraciji na Otočcu. (Foto: Janez Pavlin) KOČEVJE — Po zadnjih podatkih, ki pa so nepopolni, sajjih je občinskemu svetu Zveze sindikatov poslala le dobra polovica anketiranih-OZD in drugih organizacij, prejema pod 11.000 din osebnega dohodka na mesec v kočevski občini še 230 zaposlenih. Vodstvo občinskega sindikalnega sveta je začelo v januarju akcijo, da bi v letu 1984 znašal najnižji osebni dohodek v občini najmanj II.000din. Seveda velja to za delavca, ki dela normalen delovni čas in tudi dosega pričakovan učinek. Tak delavec mora imeti zagotovljen najmanj življenjski minimum. Tu akcija sindikata pa nima namena spodbujati delovne kolektive, da bi avtomatično zviševali najnižje osebne dohodke in jih prilagajali zajamčenemu osebnemu dohodku, ki ga izraču-na vajo za vsorepubliko.saj bitolahko vodilo v uravnilovko. Glavni namen akcije je, da bi spodbudila razmišljanje in razpravljanje ter ukrepe za boljše gospodarjenje pa tudi spodbudnejše nagrajevanje po delu in rezultatihdela. Sindikalno vodstvo bo v bodoče podrobneje analiziralo stanje na področju gospodarjenja in osebnih dohodkov, predvsem najnižjih. Povsem zanesljivo je, da gre tam. kjer so minimalni ali celo še nižji osebni dohodki nekaj običajnega za resne motnje v SLOVESNA PODELITEV ODLIKOVANJ BREŽICE — Predsednik občinske skupščine Mirko Kambič je v četrtek, 29. decembra, priredil sprejem za letošnje državne odlikovance. Viliju K os i rtu k u / Go /d n e ga gos poda rs tv a je izročil red republike ./ bronastim vencem, V ladu Deržiču,r.ed zaslugerza narod s srebrno zve /do," V^idi Erež reda de ia s s re brni m vence m i n Jo žet u 1 Ija žu medaljo zasluge /a narod,s katerimijih je odlikovalo predsedstvo SFRJ Vili Kosirnik je prejel odličje /a svoje življenjsko delo oziroma za delež pri razvoju Gozdnega gospodarstva Brežice, lljaž. Deržič in Ercževa pa so dobili odlikovanja kot priznanje za napore. ki so jih vložili pri izgradnji in razvoju čateških 'I erm. Strokovna pomoč pobratenim Krški Agrokombinat bo pomagal pri pospeševanju kmetijske pridelave Kmetijski zadrugi Bajina Baš ta iz te pobratene srbske občine — Pomoč tehnologov KRŠKO — Kmetijstvo utegne postati eden najpomembnejših členov gospodarskega sodelovanja med krško občino in Bajino Bašto, pobrateno srbsko, občino. Kmetijska zadruga Bajina Baš! a in Agrokombinat Krško sta st namreč dogovorila za tesnejše sodelovanje pri pospeševanju kmetijske proizvodnje. poziv Kmetijske zadruge, iz Bajme Bašte obiskali pobrateno občino, da b: kolegom strokovno pomagali P. PERC Obetavni so zlasti dogovori o pridelavi mesa v kooperaciji, Pako bodo Krčani s svojo tehnologijo pomagali baštanskim kmetijskim strokovnjakom v prašičereji razvit i vse tri laze, ki imajo značaj uslužnostnega pitanja oziroma vzreje. Vzgoja prašičev v prvi lazi. težkih do X kilogramov, bi našla plodna tla tam, kjer obstaja možnost ZIVZAV PRIVABIL TISOČE — Novomeški Glavni trg se je zadnje dni starega leta začasno preimenoval kar v Ulico dedka Mraza. Okraski, luči, rakete, stojnice z razno robo, pa sladkorna pena in otroški srečelov, so v treh dneh privabile prek 20.000 obiskovalcev. Na odru pred rotovžem je dedek pripravil program, potem pa so si vsi lahko ogledali še risane filme kar na stari Bergmanovi hiši. (Foto: J. Pavlin) lastne krme. Druga laza bi zajela vzgojo pujskov v kletkah s kupljeno krmo. tretja laza pa vzrejo svinj od 25 do 100 kg, s čim večjo uporabo lastne hrane. Agrokombinat seje zavezal, da bo posredoval pri oskrbi rejcev v Bajni Bašti s plemenskimi svinjami linije K—12 in merjasci linije 55. Kmetijska zadruga Bajina Bašta ima že dobro vpeljano govedorejo, toda še več bodo morali narediti, da bodo na travnikih z intenzivnejšim gnojenjem s hlevskimi in umetnimi gnojili in z uvajanjem pašno-kosnega sistema povečali pridelavo sena. Krčani slovijo kot dobri sadjarji, /ato bodo bogate izkušnje v prid Ba-štancem, bodisi da gre za strokovno pomoč v tehnologiji, izboru vrst sadja, predvsem jabolk, izdelavo teras ali oskrbo in zaščito. Tehnologi krškega Agrokombinata bodo občasno na DELALI TUDI ZADNJO SOBOTO KRMELJ — V kr meljski Metalni so delali tudi zadnjo lansko soboto. V Irak so iz Krmelja lani zvozili opremo za hidroelektrarno 11 aditivu, vozilo jo je 175 velikih tovornjakov. Vsak je odpeljal povprečno 18,5tone tovora. V tem mesecu bovlo odposlali v Irak še okrog 130 ton opreme. Za isto elektrarno bodo v prvem t ričetrt let ju letos odpremili še 20 mostnih žerjavov. Za asuanski jez v Egiptu izdelujejo ščitne zapornice. Iz Kolpe industrijska voda za Beti Od poletja bo Beti dobivala vso tehnološko vodo iz bližnje Kolpe METLIKA — Metliška Beti porabi na leto 550 do 600 tisoč kubikov vode za svoj tehnološki proces. Sedaj uporabljajo zgolj pitno vodo, in to iz. metliškega in ozaljskega vodovoda.Seve-.da je to, da pitno vodo uporabljajo kot tehnološko, za Beti dokaj draga zadeva, poleglega pa je znano, da Metliki raje primanjkuje pitne vode, kot da bi jo imeli preveč. To je še posebej težko v sušnih mesecih, ko pride do splošnega pomanjkanja vode. zlasti pitne. Zato so v Beti že pred časom začeli razmišljati, da bi si oskrbeli svoj vir potrebne tehnološke vode. Poleg zgoraj naštetega je Beti k temu vodilo še dejstvo, da bodo. kot se bo delovna organizacija razvijala, potrebovali vedno več tehnolgške vode. Potrebno tehnološko vodo bo Beti potem črpala iz bližnje Kolpe. Dela, ki bodo veljala okoli 30 milijonov dinarjev. je prevzel Elektroprojekt iz Ljubljane, končana pa naj bi bila do 1. julija letošnjega leta. poslovanju ozdov. Zato so v takih ozdih potrebni tudi ukrepi družbenega varstva, če že prej kolektiv ni sam sposoben urediti zadev. J. PRIMC Krenila je ..Karavana prijateljstva’' Prvič so se pobrateni iz vseh republik sestali lani z Zagrebu, letos se bodo v Baru in leta 1986 v Kočevju KOČEVJE — Pobr«t|nih šest krajevnih skupnosti iz vseh šestih republik je sklenilo, da se ne bodo srečevale le delegacije krajevnih skupnosti, ampak večje skupine krajanov. V ta namen šo organizirale ..Karavano prijateljstva”, ki vsako leto krene v eno izmed krajevnih skupnosti, Prva taka karavana je prispela lani v KS Krešo Rakič (Novi Zagreb—Trnsko), letos bo krenila v Bar (Črna gora), prihodnje leto v Prokuplje (Srbija), leta 1986 r Kočevje, I987 v Višegrad ( BiH) in 1988 v Kočane (Makedonija). Na srečanju v Zagrebu so sklenili, da bodo proučili možnost, da bi k pobratenju in v „ Karavano prijateljstva” pritegnili še Vojvodino in Kosovo. Gostitelji Zagrebčani so karavano popeljali še na obisk*Kum-rovca in T itove rojstne hiše ter Klanjca in Auguštinčičeve galerije. V skupnosti pobratenih šestih krajevnih skupnosti iz vse Jugoslavije je predlaganih ali pa že osvojenih več zanimivih zamisli. T ako so že sklenili, da bodo vsako leto izmenjevali mladinske delovne brigade na delovnih akcijah v posameznih pobratenih krajevnih skupnostih. Izmenjevali bodo tudi časopise svojih KS, delovnim organizacijam sorodnih strok pa predlagali, naj izmenjujejo svoja glasila. Proučujejo še predlog, naj bi zgradili skupni počitniški dom za oddih krajanov pobratenih KS. Lokacijo zanj so že odobrili v Baru v Črni gori. J. PRIMC DESETERICI DRŽAVNA ODLIKOVANJA KRŠKO — Predsednik krške občinske skupščine Branko Pireje 27. decembra izročil desetim zaslužnim občanom državna odlikovanja predsedstva SFRJ. Prejeli so jih Jože Račič (red republike z bronastim vencem), Antonija Babič in Milan Mlakar (red zaslug za narod s srebrno zvezdo), Zofija Simončič, Jože Pirc, Nada Likar, Pavel Koštomaj in Vinko Hafner (red dela s srebrnim vencem), Jože Turk (medaljo zaslug za narod) in Irena Strgar (medaljo dela). Pogrešajo pogostejše stike _________Zdomci si želijo skozi vse leto vezi z domačo občino BREŽICE — Na srečanju z zdomci, ki ga je v sredo, 28. decembra, organizirala občinska konferenca SZDL, so udeleženci poudarjali potrebo po boljši obveščenosti, po živih stikih matične občine z njimi tudi med letom. Menili so, da bi bilo zlasti na carini manj neprijetnih zapletov, če bi bili bolje obveščeni. V praksi se razmere hitro spreminjajo in informacije, kijih dobijo, so do prihodnjega prestopa meje že zdavnaj zastarele. Trdili so,da prav zaradi tega, ker si z enkratnimi informacijami ne morejo veliko pomagati, ne prihajajo na novoletne sestanke. Udeležba je bila tudi tokrat skromna, saj je prišlo samo 15 na tujem zaposlenih delavcev. Iz brežiške občine jih je trenutno zunaj okoli 800. Predsednik skupščine Mirko Kambič > Ucjal, da bi v občini želeli imeti tudi podatke o tem, kdaj sc namerava kdo od njih vrniti, da bi se na to pripravili. Zdomci naj bi zato sporočili načrte za vrnitev svojim krajevnim skupnostim, te pa bi natoobveščaleobčino. Evidenca vračanja je nujna predvsem zaradi delovnih mest oziroma odpiranja obrti in vlaganja kapitala v družbeno obrt. Kambič je med drugim omenil, da sena občini pripravljajo tudi na izdajanje začasnih obrtnih dovoljenj, saj bi tako" ustregli številnim kandidatom, ki jim lormalnosti zelo otežujejo odpiranje lastnih delavnic. Na vprašanja so tok1 rat odgovarjali predstavniki carine, banke, izvršnega sveta, skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja in zaposlovanja. J.TEPPEY r V drugi polovici tedna bo delno jasno in hladno vreme. Zjutraj bo po kotlinah megla. NI POČITKA ZA MLINARJA —Še pred dobrim letom so se mlinarji pritoževali, da nimajo nobenega dela, da nihče več ne seje žita, da se bodo mlinska kolesa ustavila. Pa so se časi na hitro obrnili. Kriza, pomanjkanje in draginja so spet preorali in zasejali njive in dober mlinar, kakršen je tudi Josip Vinski iz Metlika, ima danes, še posebej pa v času novoletnih praznikov, dela, da se ne vidi iz moke. Marsikatera novoletna potica je bila spečena iz domače moke in je tudi zato toliko bolj teknila. (Foto: A. Bartelj) Ljubljansko ; pismo olimpiada LED POKA fotokopiranje JOŽE SPUČHAL Novo mesto. Cankarjeva 32 telefon 22-288 Tak • k 0{'aan jt- n(’ r .1;.t vva ____________nju jedrske elektrarne v Krškem — Zakaj potresni sunki? Krajane vznemirja dejstvo, da so se prvi sunki pojavili prav v času, ko je pričela poskusno obratovati nuklearna elektra rna (NE), ki je od našel ja oddaljena približno poklrug kilometer. Gre za naključje, da treseneje tal sovpada z ustavljanjem in zagonom, ali je morda vzrok teh pojavov delovanje NE? Edini strokovnjaki, ki so krajanom pojasnjevali to zadevo, so biji iz NE. Menimo, da je nujno potrebna strokovna ocena teh tresljajev, ki bi temeljila na znanstvenih osnovah, ter objektivno potočilo o tem, ker se pojavlja dvom o tem le: če bi delovanje NE (ali pa morda Je njena prisotnost) vplivalo na zemeljskem sunke, bistrokov-njaki to dejstvo prikrivali iz strahu pred morebitnimi odškodninskimi zahtevki krajanov, saj so se na nekaterih hišah že pojavile razpoke. Če gre za tresljaje povsem naravnega izvora, smo prepričani, da bi poročilo o premikanju tal moralo zanimati tudi strokovnjake, zaposlene v NE. Kmalu po začetnih tresljaji h jeseni leta 19X1 je nastal na našem območju manjši potres, ki so ga zabeležile tudi naprave Geolizi kalnega zavoda Golovec (ne pa tudi ostalih), in morda je (a potres komu naredil uslugo s tem. da jev njegovi ..senci" prikril vse druge? Taka namigovanja nebodoobrodila sadu, vendar vsa omenjena vprašanja lebdijo med krajani, posebno še. ker je znano, da je itnela NE v poskusni fazi obratovanja težave prav z vibracijami na parnem generatorju. Te naj bi odpravili v poletnem remontu, kar naj bi šele omogočilo stoodstotno zmogljivost obratovanja. Po letu 19X1, ko so nas obiskali predstavniki skupščineobčine Krško ter zagotovili, dabodov sodelovanju z NE in Geofizikalnim zavodom Ljubljana postavili potrebne merilne naprave, posameznih sunkov nismo več evidentirali, čeprav je do njih, prihajalo. predsednik sveta KS JOŽE NOVAK, Dolenja vas NOVO MESTO — Ne le v Kočevju, o čemer smo pisali pred kratkim, t. i. hišna samouprava tudi v novomeški občini šc ni povsem zaživela skladno z novim zakonom. Za izvolitev hišnih svetov skupnosti stanovalcev še poskrbijo, dlje od najbolj nujnih opravil pa gredo malokje. Izgovorov nikoli ne zmanjka, za zgled dobro zastavljenega in uspešnega dela pa lahko postavimo skupnost stanovalcev iz bloka 52-60 v novomeškem naselju ob Cesti herojev. Ljudje iz 96 stanovanj si prizadevajo, da bi bilo okolje, kjer živijo,čim bolj urejeno. Zato šo se z veliko vnemo lotili delovnih akcij, do zdaj so jih imeli že 28, nad sto stanovalcev je skupaj opravilo blizu 1.600 prostovoljnih delovnih ur. Akcije zajemajo veliko opravil, od docela vsakdanjih zadev s področja hišne samouprave, pri kateri ni manjkajočega člena, prek vzdrževanja pokritega parkirišča, otroškega igrišča, zelenic pa do skupnega prostora za sestajanje in novogradnje, če naj tako označimo balinišče ob Krki. ki bo kmalu nared; pri slednjem so bili manjše pomoči deležni tudi od drugih stanovalcev v naselju in krajevne skupnosti. V načrtu imajo šc več akcij in rezultati zagotovo ne bodo izostali, četudi se delu izmikajo tisti, ki bi tovrstno udejstvovanje morali šteti za svoj dolg do družbe, ki jim je dala solidarnostna stanovanja. Ciril Klemenčč, Ciril Muc in Zdravko Slak, ki so gonilna sila tamkajšnje hišne samouprave, pravijo, da se ne bi nič premaknilo z mrtve točke, ako bi pričakovali, da bi delali vsi. Brezbrižnežev je k sreči zanemarljivo malo. zato akcije tečejo. Ob nedavnih volitvah novega hišnega sveta so lahko posebej pohvalil,, pet stanovalcev, ki so bili pripravljeni sprejeti in opraviti vsakršno nalogo. Manj sreče pa ima ta skupnost stanovalcev z občinsko stanovanjsko skupnostjo, ki stoji nekako ob strani. Ze so dali pobudo, da bi sami vodili strokovna opravili!, ki so nujna za potek hišne samouprave in vzdrževanje stavbe, a pri sisu na to ni bilo odziva, še več, njegova strokovna slu-1 žba se niti toliko ne potrudi,da bi skupaj odpravili pomanjkljivosti na stavbi, uredili zavarovanje in še kaj. Morebiti se bodo sisovci zganili šele tedaj, ko jim bodo tudi drugi iz omenjenega naselja zagrozili, da bodo poslovali samostojno, o čemer že razmišljajo. Eno ob drugem, ako bi povsod delali tako kot ljudje iz bloka 52-6«, potem ne bi bilo razlogov za udrihanje čez hišno samoupravo ne drugod v občini ne v tem naselju, ki bi lahko preraslo v samostojno krajevno skupnost. A se zdi, da to zaenkrat šeni potrebno, le v krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec bi morali priti bolj do i/raza interesi ljudi iz naselja, interesi, ki so v mnogočem drugačni Iz zadnjega Pavlihe Lojze Štajdohar Že leta živi na »potresnem” območju V eni od skupnosti stanovalcev ob Cesti herojev so imeli že 28 delovnih akcij — ___________________Brezbrižnost s strani stanovanjske skupnosti S KANAL ODPRI — Zadnje dni starega leta so izvajalci del novomeškega kanalizacijskega sistema s krajšo slovesnostjo priključili levi breg na prečrpovalno postajo Na žagi, preko katere bo steklo kar 80 odstotkov vseh odplak. Kmalu bodo sistemu priključili tudi desni breg. Odgovorni menijo, da bo s priključitvijo na čistilno napravo v Ločni odpravljen tudi smrad, ki se že lep čas šjri v tem delu doline Krke. Na sliki: ob otvoritvi prečrpovalne postaje Na žagi. (Foto: J. Pavlin) Hišna samouprava ne životari od opili na drugem koncu, pod 'I rško goro. D. R. KRŠKO — V noči z 19. na 2(1. december 19X3 smo zaznali tresenje tal. 2«. decembra ob 0.55. uri pa je prišlo do tako močnega sunka tal. da so se prebudili skoraj vsi prebivalci spodnjega Starega gradu, sunek pa so zaznali tudi posamezni prebivalci okoliških vasi Pesje, Marof. l.ibna.Stara vas in drugih, v premeru približnodveh kilometrov. Očitno ie šlo za tresenje tal lokalnega značaja. Ker to niso bili prvi sunki, ki vznemirjajo krajane, je.razumljivo, da hočejo predvsem odgovor na vprašanje, kaj te sunke povzroča. L e gre namreč za naravno premikanje tal, ljudje vedo. da si pri potresih sledijo sunki različnih moči in bi bili radi priprav Ijcm na morebiten hujši potres, češeta morda nakazuje v predhodnem ra:1’ 'jše:n zbiranju tal,- DOMAČE TRNJE — /Maj. ko otrokom ni več možno natvesti zgodb o štorklji, jim bomo lahko rekli, da jih je prinesla redukcija. — Mnogim našim vodilnim kadrom in športnikom se kljub temu. da so ateisti, v življenju večkrat prikaže Marija. — Noč ima svojo moč — za tiste, ki še nimajo potomcev. MARJAN BRADAČ V bolezni ne bodo več sami • “ ■ ■■■■■■ —..i i i Novo društvo s humanimi cilji: pomoč prizadetim i! Dolenjska je 17. decembra do- bila eno društvo več, sodi pa med take, ki svojim članom j lahko zares vsestransko pomaga-I j jo. Gre za društvo za cerebralno j| paralizo, namenjeno staršem od I te bolezni prizadetih otrok iz j vseh štirih dolenjskih občin. Za-j| kaj novo društvo in kaj si od j jj njega lahko obetamo, je povedali la fizioterapevtka Vlasta Pekolj j iz Novega mesta, ki se je že | doslej po službeni dolžnosti pre-j cej ukvarjala s prizadetimi otro-| ci. ,.Cerebralna paraliza je stanje, ki se razvije zaradi poškodb ali j napačnega razvoja možganov med nosečnostjo, porodom ali v zgodnjem otroštvu. Posledica je telesna, umska, čustvena in socialna prizadetost; otroci s tako boleznijo pa potrebujejo vse-| stransko obravnavo in pomoč, j Strokovno se z odkrivanjem in j ugotavljanjem cerebralne parali- Vlasta Pekolj ze že več let bavi dr. Milena Goršič iz pediatričnega oddelka novomeške bolnišnice, jaz pa kot fizioterapevtka z otroki opravljam potrebne razgibalne vaje. Na Dolenjskem je okrog 50 takih otrok, potrebujejo pa organizirano družbeno skrb? " R. S. kmetijstvo Nezaupanje gre v lastno škodo Travni dol bo v letu 1984 prvi primer pašne skupnosti v novomeški občini -Možnosti so še v Suhi krajini* na Javorovici, toda kmete je težko prepričati NOVO MESTO — SUbe izkušnjr prvih povojnih let so se v kmečkih domačijah tako zakoreninile, da še zdaj pri novih družbenih akcijah za napredek kmetijstva sumijo, daje v ozadju kolektivizacija. „Tak primer •( uvedba pašnih skupnosti, čeravno o kakršnemkoli odvzemu zemlje pri tem ni ne duha ne sluha,” pravi inž. Miha Krhin, vodja pospeševalne službe v novomeški zadrugi. Srednja kmetijska šola,Grm, Novcrmesto razpisuje prosta dela in naloge vzdrževalca kmetijske mehanizacije z znanjem ključavničarskih del Pogoj je poklicna šola ustrezne smeri. Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas in s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa. Obveščeni bodo v 15 dneh po poteku roka za prijavo. 4/1—84 Uvajanje pašnih skupnosti naj bi razbremenilo dolinski, ptjnike /a pridelavo hrane, hkrati pa b('s pašo na odročnih predelih, ki sp delfinu že zaraščeni, te površine rešili. Ogradili bi jih z varno ograjo, člektj/cnim pastirjem, namestili napajališča in krmilnice z rudninskimi krmili, ovce in plemenske telice pa bi najmanj pet poletnih mesecev preživele na tako rekoč zastonjski Baši. Kmet bi se ognil skrbem, kijih ima la čas z živ i n OJ v hleyu, ne bi bilo potrebno kositi in nc skrbeti za živino. Proste sile bi lahko uprrabil za pridelavo hrane. Kljub vsenvprednostim.-ki jih novost prinaša, so pospeševalci iz novomeške zadruge doslej na več sestankih s kmeti vSiilu krajini in drugod naleteli na stališče: ..Morda je vse to DOMAČE Tn.NJE — Po mojem bi prihranili mnogo električne energije, ko bi varčevali — s sestanki. — Žalostno dejstvo je, da se mnogim šele, ko ugasne luč — posveti v glavi. MARJAN BRADAČ l NOVOMEŠKE TRŽNICE Vse dni pred prazniki je bila novomeška tržnica dokaj dobro naložena, novoletne jelke pa so prodajali vse do pozno popoldanskih ur. Po-nudbajajcjebilatednizeloslaba,kmetice pa so zahtevale za jajce 20 ali celo 22 dinarjev. V-trgovinah so bila jajca znatno cenejša, saj so stala po 14 do 16 din. Tudi pomaranč, mandarin in celo banan ni zmanjkalo, prav tako pa je bilo dovolj zelenjave in ostalega sadja. Obrtniki, posebno pletenina rji, so imeli precej prometa, mnogi med njimi pa so se v popoldanskih urah preselili na Glavni trg, kjer je bil letos doovoljen sejem v okviru prireditev za dedka Mraza. Meščanom je bila ta poteza zelo všeč! Koritasti silosi vse bolj izrivajo stolpne Novost jeizdelekSGP Pri morje fc Ajdovščine Še včeraj #° rekoč ..modne" stolpne silo£' ki brez strojev zahtevajo om° težkega dela, vse bolj izrivajo koritasti silosi. Pri -njih sta sprjilo silaže in odvzem preprostejša1 koritasti silosi pa so primernejši,/udi za kmetije, ki redijo krave \prosti reji,s .samopostrežbo' pt krmljenju. Miiiišf SuP pfimorje u Ajdovščine je pokaz:tld posluh za nove težnje, kofc- najnednarodnem kmetijsko živiiskeri sejmu v Gornji Radgoni prikazal izboljšavo pri izdelovanji beb/nskih montažnih elementov. iz ^aterihje mogoče sestavljati toritiste silose poljubne dolžine intSirihe. Vsi sestavni deli so na-rdeni-fia industrijski način;-* naj-sfdobnejšo teh nologijo i n*:oVdc-llvo. Postavljanje na utrjena betonska ali asfaltna tla je zelo frepn>sto, saj so po leži sestavni deli,-prirejeni tako,' da si kmet lahko z lastnim traktorjempostavi ■tak silos. Izdelovalec je poskrbel tudi za primerna tesnila med sestavnimi deli silosa in za odpornost proti kislinam. Napolnjenega je treba Je po'kriti s plastično folijo, jo napeti in vložiti v utore zgornjih korit silosnih elementov, zatem ustrezno obtežiti, denimo, s starimi avtomobilskimi gumami, insilaža je varna pred atmosferskimi vplivi. (Iz Sodobnega kmetijstva) . Kmetijski Trden novoletni sklep (?!) Kmet je kralj, je prepričano zapisal slovenski pisatelj. Samostojen, svoboden, sam svoj. Zaradi lastne hrane, ki jo pridela, in lastnega platna, ki ga natke, je bil zanj simbol trdnosti in neodvisnosti. Časiso se spremenili in mi z njimi, v načelu pa vendarle vse to še dandanes drži. Za kmeta pa tudi za deželo kot celoto. Toliko imo samostojni in notranje močni, kolikor smo sposobni sami zase skrbeti. Sele potem so kaj vredni tudi naši nasveti drugim. Da ima kmetijstvo izreden vsestranski pomen za celotno gospodarstvo, smo se resno zavedli, ko nam je že močno zaostalo in zašepalo. Od tedaj ima prednost, četudi ne vedno dosledno..Težimo k samooskrbi in k čim manjši odvisnosti od tujine. Da ne bi bilo treba beračiti za pšenico, za kruh. Kako velikega, da ne rečemo prestižnega pomena je bolje izkoristiti naše velike kmetijske možnosti, si ilustrirajmo s pogledom na svetovni trg žit. V pravkar minulem letu je bila v Združenih državah Amerike, ki so največji pridelovalec in izvoznik žita, izjemno slaba letina. Koruze so ameriški tarmarji pridelali le 108 milijonov ton ali 105 milijonov ton manj kot leto poprej, pšenice 65,5 milijona ton ali 11 milijonov ton manj, soje pa 41 milijonov ton ali 19 milijonov ton manj. Močno bo treba načeti rezerve, vendar bo kljub temu zmanjšana ponudba zagotovo pretresala žitne borze in silila cene navzgor. Zlasti živinoreja bo zagotovo občutila hude posledice. Kako dragocen bi bil kar največji domač pridelek! Modrosti sklep bi moral biti, naj se Jugoslavija otrese neslavnega prvenstva, da ima najbolj malomarno obdelana polja in največ zemlje v pušči. Zal jesenska setev ne obeta lepših časov, še več: zasejali smo - kljub naklonjenemu vreme-manj polj kot prejšnje leto, ne da bi se pretirano grizli ros, ampak pustite nas v miru.” Težko je ljudi prepričati, da gre /a njihovo, hkrati pa /a splošno korist. Četudi bi bile pogodbe, tako / zadrugo kot medsebojne v skupnosti, s pravnega vidika povsem zanesljive, saj ne gre za kolektivizacijo, je akcija prepričevanja najteže premostljiva stopnica na tej poti. Kljub vsemu bo v Travnem delu letos nastala prva pašna skupnost na okrog 100 hektarih že zaraščenih ali delno zaraščenih površinah. Kmetijska zadruga -uresničuje projekt na Pomoč bo šla v prave roke METLIKA — T oča in neurje, ki sta lani poleti prizadela metliško občino, sta povzročila skupaj kar za 92 milijonov dinarjev škode, največ na kmetijskih površjnah,od tega največ na vinogradih. Škodaje tako znašala skoraj pet in pol odstotka družbenega proizvoda občine, in takoje bila ta belokranjska občina upravičena do republiške solidarnostne pomoči. Ustrezni republiški organi so odobrili občini povrnitev škode vvišini 10,5 milijona dinarjev, kar znese 12 odst. vse škode. To pomoč bodo dajali v obliki regresov pri setvi pšenice, koruzne silaže in koruze v zrnju, za pospeševanje vinogradništva (v obliki regresa za umetna gnojila in zaščitna sredstva), del sredstev bo šel kot pomoč pri gradnji novih silosov* del za odpis obresti od kmetijskih posojil in del za sanacijo škode, ki ga je neurje povzročilo v družbenem sektorju kmetijske proizvodnje. V obliki regresa bodo v okviru kmetijske pospeševalne službe tako pogodbeni kot ostali kmetijski proizvajalci, ki jim je toča ali neurje povzročilo škodo, dobili del odškodnine. A. B. pretežno družbeni zemlji, pritegnili-pa so nekaj zasebnih lastnikov k sodelovanju. V načrtu je, da se bo od maja do konca septembra tu pasla večja čreda ovac zasebnih lastnikov in čreda plemenskih telic, ki bi jo pripeljali na gorsko pašo i/ 1 ZOStraža in tudi drugih okolij. Kot je povedal inž. Krhin, bo ograja i/ električnega pastirja povsem varna, divjad ne bo mogla noter in živina ali drobnica ne ven. Črede bodo na paši same, za nadzor pa bodo skrbeli zasebniki, ki so pristali na sodelovanje. Ta primer bo preizkusni kamen in zgled še za ostale predele, ki jih zaradi slabe obdelave zarašča grmovje: Okrog 135 Irektarov gorske paše bi bilo možno izkoriščati še v okolici vasi Rlitje v Suhi krajini, 23 hektarov takih površin pa na Javorovici. RIA BAČER Spet pokušina Že nad 120 članov v OVO Sevniča — Boš-tanj SEVNICA — Tukajšnje društvo vinogradnikov je med mlajšimi na Dolenjskem, kljub temu pa je odboru uspelo v vrste članoV pritegniti že nad 120 vinogradnikov. Sindikalna dvorana je redkokdaj tako polna, kot je bila na zboru vinogradnikov 26. decembra. Dober znanec posavskih vinogradnikov, inž. Darko . Marjetič, je uvodoma govorit ‘o negi letošnjega pridelka vina. Na zboru, ki je sledil predavanju, so določili 4.Tfebruar kot dan pokušine vin s tega ožjega vinogradniškega območja. Lani je degustacijska komisija imela opravka z nad sto vzorci vin. Zato bodo novo pokušino raztegnili na ves teden. Vzorce bodo jemali že v petek, 28. januarja, do 15. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure v stari pošti v Sevnici. T udi tokrat mora vsak vinogradnik prinesti tri litre vina. Določili so tudi spodnjo mejo, na pokušini naj bi sodeloval le tisti, ki premore vsaj 300 litrov pridelka. Tudi tokrat pričakujejo z dobrotami domače kuhinje kar največ gospodinj. Prireditev naj bi bila v prenovljenem boštanjskem domu TV D Partizana. A. Z. Izjema le za vinogradnike Šentjernejska zahteva je uspela samo delno NOVO MESTO — Ob predlogu novomeškega občinskega odloka o davku na promet proizvodov in storitev je šentjernejska delegacija, stalo paji je obstranitudiDruštvo vinogradnikov Ljojenjske, nenehno ponavljala, da je nepravična obdavčitev na prodano vino. Menili so. da vinogradnik ne bo več imel interesa za obdelavo vinogradov, med drugim tudi zato, ker ježe škropivo tako drago, da mora dati 1(X) litrov vina za 1 kilogram škropiva. titvijo 400 litrov. Kupec vina od zasebnega kmeta plača davek 6 odst. od prodane količine; za neprodano vino, ki ga imajo še v mnogih kleteh od lanske letine, pa davka nebo, če ne bo prometa. Vinogradnik pa bo moral dokazati, da vina ni ne spil, ne prodal, nekako drugače porabil. R. B. m HRIBČEK BOM KURIL * vei m Ureja Tit Doberšek Novoletne želje in skrbi Kot vsi si tudi vinogradniki za novo leto želimo vse najboljše! Želimo, da bi vinska letina v letu 1984 bila podobna lanski zlasti pa, da ne bi doživeli take vremenske nesreče, kot sta spomadanska pozeba ali pa toča. Novo leto v slabi podobi Brez ozira na vremenske razmere. na katere ne moremo vplivati, se nam v novem letu ne obeta nič kaj razveseljivega. Poleg problemov. o katerih sem že pisal, smo za novo leto dobili pošiljko podražitev. V tej pošiljki.bomo vinogradniki krepko občutili podražitev umetnih gnojil, zlasti pa neza-slišno podražitev zaščitnih sredstev. 'Umetna gnojila bomo sicer delno- 7aMenjati sf- hlevskim gnojem. To pa velja le, za tiste vinogradnike, ki so obenem živinorejci. Vinogradniki, ki morajo hlevski gnoj kupovati fče gr dobijo), pa kljub podražitvi umetnega gnoja imajo z gnojenjem z umetnimi gnojili še vedno manj stroškov kot z gnojenjem s hlevskim gnojem. Zaščitnih sredstev pa ne moremo z ničemer nadomestiti. Zato bomo izbirali le cenejša zaščitna sredstva, kolikor bo izbira sploh možna, sama zaščitna sredstva bomo pa morali resnično gospodarno uporabljati, to pomeni, da se bomo držali Strokovnih navodil. Nerazumljive in nesprejemljive so poleglega zahteve za posojila za gradnjo tovarne za umetna gnojila (Kutjevo) in zahtevek po udeiežbi v devizah, kar zahtevajo od p odajalcev umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Kje naj vinogradnik dobi devize? Takih žalitev /islej še nihče ni imel. .Kerjit poskrbljeno za odkup vina, čeprav je ta pridelek najbolj obdavčen, je nastala prevelika razlika med prodajno ceno vina, ki jo dobi vinogradnik za svoj pridelek, in potrošno ceno vina v gostinskih obratih. Ta razlika je trikratna, čeprav je bila doslej vedno le dvakratna. To pomeni, da vinogradnik za pridelek vina ne bo.dobil dosti več kot lani in predlani, potrošnik pa bo vino v gostilni plačal dvakrat (pa tudi več) dražje. Posledica teh razlik v cenijo ta, da se manjša poraba vina, zaloge pa se večajo. Tako počasi vinogradništvo iz donosne panoge drvi nltvzdol v panogo, ki bo zlasti v družbenem sektorju zagotovo prinašala zgubo. Le zasebni vinogradniki bodo v glavnem iz ljubezni do trte trto še naprej gojili in jo negovali brez ozira na zgubo ali dobiček. Načrti za prihodnost V predvojni Jugoslaviji so koristi vinogradnikov zastopale in ščitile po eni strani takratne kletarske zadruge, po drugi strani pa takratno Vinarsko društvo Dravske banovine. Danes zasebni vinogradniki, ki imajo v Sloveniji 82,5% vinogradov, na Dolenjskem 99,4%, v Beli krajini pa 96,9% vinogradov, nimajo v bistvu nikogar, ki bi zastopal koristi zasebnih vinogradnikov. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo zastopa v glavnem koristi družbenih kleti in družbenih vinogradniških posestev. Tako na tem območju zasebnim ^-ocuiradnikom ostaneta le društvi vinogradnikov Dolenjske in Bele krajine, ki po svojih močeh skušata v javnosti zagovarjati in zastopati koristi in nakazovati problematiko zasebnih vinogradnikov, Pri tem nam je na voljo še rubrika o vinogradništvu v Dolenjskem listu. V.ostalih vinorodnih krajih Slovenije pa zasebni vinogradniki še tega nimajo in so ] tako rekoč brezpravni. Zato za- . sebmm vinogradnikom na tem jiodročju (pa tudi drugod) ne i preostane drugega, kot da sode- ■ lujejo v omenjenih društvih vinog- ‘ rad ni k o v. Pri tem pripominjam, < da se po prečiščenem besedilu pra- ' vil Društva v inogradnikov Dole- ] njske lahko v to društvo kot pod- < ružnice vključijo še vinogradniki j iz bizclisko-s remiškega vinojrod- < nega okoliša na levem bregu Save- ; Treba je povedati.da pomisleki, , ki jih vinogradniki izrekamo na ■ umestnost in koristnost nekaterih ] predpisov, niso nikakršen napad , na obstoječo družbeno ureditev, kot hočejo to nekateri prikazati. Pošteno hočemo zastopati koristi naših vinogradnikov in nič več. TIT DOBERŠEK nu zaradi tega. Res je še čas, da zamudo nadoknadi spomladanska setev, toda ne ob tako ležernem odnosu in ob staknem tarnanju zaradi objektivnih težav. Vse je odvisno od človeka, poglavitna krivda je v nas, v deželi sami- M. LEGAN 0 0 0 0 0 0 0 0 S! i 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 '0 \ i7 Prevec je papirnate vojske Pogovor s kmetom Francem Pustom o cenah, stimulacijah in premijah HUDEJE — „Veliko so govorili pri nas v občini, kako bodo kmečke sinove pošiljali v vojsko jeseni in blizu doma, da bodo ob koncu tedna hodili domov in pomagali pri kmečkih opravilih. Zdaj pa je tako, da služijo vojaški rok v bližnjih krajih »sončniki’ moj sin, ki bi mi lahko veliko pomagal, pa bo moral januarja v Benkovac. Zaradi tega bom moral število govedi zmanjšati za sedem,” pripoveduje Frane Post iz Hudej pri Trebnjem. Delegacija je pred glasovanjem na zasedanju občinske skupščine 28. decembra dobila pojasnilo, da za oprostitev te dajatve občinska skupščina ni pristojna, lahko pa izjemoma zviša le količino vina, ki se šteje kot popito za domače potrebe, pri osebah, starejših od 16 let. Kljub dogovoru, ki za vso Slovenijo določa 300* litrov neobdavčenega vina na osebo v vinogradniškem gospodinjstvu, so Novo-meščani sprejeli odlok z davčno opros- GRMOVJE ŠE NI POSEKANO MIRNA PEC - Ob Temenici na območju krajevne skupnosti Mirna peč bi lahko z odstranitvijo naplavin in grmovja, ki onemogoča normalen pretok vode, precej izboljšali stanje kmetijskih zemljišč. Strokovna komisija, ki si je teren ogledala, je to nedvomno ugotovila. Finančna sredstva za sanacijo struge mora zagotoviti območna vodna skupnost Dolenjske, ki ima v planu za leto 1984 v namen predvidenih 1 milijon dinarjev. Pogoj, da bi z deli lahko začeli, pa je: da lastniki obrežnih parcel dovolijo dela na svoji zemlji in da sami odstranijo podrast. Ker pa večina lastnikov grmovja še ni posekala, akcije ni. Franc Pust se upravičeno jezi, saj bosta dolgih petnajst mesecev ostala sama z ženo na kmetiji, kije ne moreta več tako obdelovati, kot jo je sin. Sinje začel že z desetimi leti delati s stroji, z dvanajstimi je že tekmoval na traktorskih tekmovanjih. Brez njegove pomoči, Pustovi prav gotovo ne bi opravili toliko vsega, kar so v zadnjih letih. Že ko prideš na njihovo dvorišče, te pozdravi urejenost. Ob novi. pred nekaj leti zrasli hiši je vse na svojem mestu, podobno je tudi v sodobnem hlevu, kjer je privezanih nekaj bikov in 12 krav molznic, okoli kozolca in silosov, ki tukaj niso okrogli, ampak koritasti. Ti silosi imajo več prednosti pred okroglimi. Krmo pripelje noter s traktorjem, pa tudi ko jo potrebuje, mu ni treba plezati visoko. Hkrati pa vanje lahko marsikaj spravi, ko sta prazna, pojasni Pust. BIK MORA PASTI PROTI VZHODU... KRŠKO — Krški Mercato-r—Agrokombinat se pri izvozu sadja, predvsem jabolk, na zahtevna zahodna tržišča sooča s hudo konkurenco. Kupci so sila zahtevni, saj morajo biti jabolka prebrana, zalitevajo pa celo, da gredo prek fotocelic, da jih razvrstijo še po barvah. Takega stroja KrČanijeveda še nimajo, saj pri nas ni niti izdelovalca diplomatske embalaže, ki bo verjetno že prihodnje leto povsem izpodrinila sedanje 280-do 300-kilogramske paletne zaboje. Meso pa izvažajo največ v Irak in Iran. „Bik mora pasti proti vzhodu, če pade na sever, ni dobro," je duhovito povedal glavni direktor Agrokombinata Franc Juvane. Seveda se pomenek nujno dotakne tudi cen, kjer tudi Pust opaža nesorazmerje. Pa vse bi še nekako šlo, če bi ne bilo te papirnate vojske. Sam ima v zvezku vse natančno zapisano, koliko kaj velja, kolikojedobil itd. Kmetje pa dostikrat nasedajo visokim cenam za živino, recimo na sejmiščuv Mokronogu. Največkrat je pa tako, da bi dobili veliko več denarja s prodajo prek zadruge. Toda tu je tako, da pride nji • osnovno, ceno še kup premij in dodatkov. In prav to vnaša po njegovem mnenju zmedo v kmečke glave. Morali bi reči, daje cena za mleko taka in taka (z vključenimi premijami in stimulacijami). Kmet pa mora zdaj zbirati papirje in iltkati svoje bonitete tako rekoč od Poncija do Pilata. Pust redi 27 glav živine, namolze in odda okoli 30 tisoč litrov: mleka na mesec, hkrati pa pridela tudi nekaj krompirja in pšenice, a vsega tega zelo malo, ker je na njegovem svetu zemlja močvirna. Tako je njegova glavna poljščina silažna koruza, kijoje zasejal na skoraj treh hektarih in ima zdaj 180 kubikovsilaže. Glavni virdehoukovje mleko, denar pa že vnaprej porabi za nove in nove pridobitve na kmetiji, ki bi lahko marsikomu služila za vzor. In kaj si Pust želi v tem letu? Nenavadno vprašanje kmetu in povsem pričakovan odgovor: dobro letino! In doda precej spravljivo, kljub kritiki na začetku: ..Tako bomo imeli korist mi in družba.” J. SIMČIČ SPOSOJENO TRNJE — Po zaslugi mnogih se gospodarski problemi spreminjajo — v nerešljive rebuse. Voda pritekla v štiri vasi Zahteven vodovod Javorovica — Ržišče gotov, obnovljena cerkvica in nabavljen kabel za telefonijo ŠENTJERNEJ — Krajevna skupnost končuje leto 1983 z uspešno zaključeno gradnjo vodovoda. Pred tremi tedni je voda pritekla v štiri vasi na območju šentjemejske krajevne skupnosti in v šest vasi na področju krajevne skupnosti Kostanjevica. Na Javorovici pa so opravili še druga dela. Vodovod Javorovica-Ržišče v dolžini 4,2 kilometra že deluje, čeprav je zima preprečila, da bi dokončali vse zasipe jaškov. Investi-- POHVALA IN ZAHVALA! NOVO MESTO — Tridnevni vrvež na Glavnem trgu v popoldanskih urah. s sejmom, prihodom dedka Mraza in program za najmlajše, je bil letos tako dobro organiziran, kot že vrsto let ne. Otroci in starši so kljubgneči zadovoljni odhajali s prireditve, pohvalo in zahvalo pa vsekikor zasluži peščica prizadevnih aktivistov Društva prijateljev mladine, predvsem krajevne skupnosti Čemet. Na njihovih ramah je ležala celotna organizacija prireditve, ki je za htevala mč koliko ur (b rez plačila!). To pa je bila hkrati priložnost za javni nastop Številnih šolskih sku-p,n. katenh delo v dramskih, plesnih ali glasbenih krožkih sicer ostaja za zaprtimi vrati šol. R.B. cijo v znesku 6,6 milijonov je krila krajevna skupnost Šentjernej, občani predela, kjer so dobili vodo, pa so veliko prispevali s • prostovoljnim delom, poleg tega pa je dal vsak po 11.000 din. Vasi Mali in Veliki Ban, Vrbovce in Volčkova vas so v novomeški občini s pridobitvijo vode veliko na boljšem. Na Javorovici, kjer po načrtih nastaja nov spominsko rekreacijski center, so letos opravili še druga tomembna dela. Krajevna skupnost entjernej je odkupila dve parceli, spomenik padlim partizanom z mesta porušene cerkvice prenesla na rob vasi, s pomočjo arhitektov tovarne Krka, sodelavci iz Gorjanskega bataljona in krajevne skupnosti pa so obnovili porušeno cerkvico Ožbolt, kjer je padlo veliko partizanov. Hkrati s temi deli so tudi zunanjo okolico obnovljene cerkvice - spomenika lepo uredili. Med pomembne uspehe pa krajevna skupnost šteje tudi nabavo kabla za telefonsko napeljavo. Po letu dni jim ga je uspelo dobiti, veljal pa je 6,5 milijonov dinarjev. Krajevna skupnost ima pripravljene načrte za telefonijo na celotnem območju, s pomočjo kupljenega kabla pa bodo lahko napeljevali telefone proti Zameškemu, Kostanjevici in Vrhpolju. Takoj po novem letu bodo sestanki po vaseh, kjer se bodo ao^ovTujan o udeležbi interesentov za telefon. R.B. Najpotrebnejše so nove šole Predsedstvo SZDL o uvedbi novega samoprispevka________________ NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL je proti koncu decembra 1983 ocenjevalo .možnojjj.jjv^ Mm*#! novomeške občine, ker sedanji samoprispevek poteče maja 1984. S tem v zvezi so obravnavali tudi možen program javnih del, ki bi bil za občane najbolj zanimiv. Ker je dosedanji dvakrat uvedni samoprispevek za gradnjo šol tik pred koncem, ne da bi bil program uresničen, predvsem zavoljo podražitev in izpada nekaterih predvidenih sredstev.so vpredsedstvu menili, da je z gradnjo šol v občini potrebno nadaljevati. Hkrati s tem so tudi poudarili: če gremo v politično akcijozanovi samoprispevek v šolskem programu, potem mora biti občanom tudi povsem jasno predočeno. katere šole naj bi v tem času zgradili. V predsedstvu je prevladalo stališče, da bi bilo najbolj smotrno predlagati 2-odstotni krajevni samoprispevek, od tega naj bi I odst. namenili šolskemu programu, I odst. samoprispevka pa potrebam krajevnih skupnosti. Na območju mesta naj bi šenaprej združevali sredstva krajevnih skupnosti za najboljpomembneskupne naloge. V seda njem srednjeročnem obdobju je bil tak primer sofinanciranje kanala S, v novem petletnem obdobju pa bi morali najbolj potrebno mestno akcijo še določiti. Morda bo to novi most? R. B. VERIŽNO TRČENJE DRNOVO - Zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila nekaj poprej in o kateri poročamo na drugem mestu, t na magistralki v petek dopoldio stala kolona vozil. Gosta meglate pripomogla k temu, da je v>iono vozji najprej prezrl Ljublj^g^ Josip Goršič in silovito trcv v nadnje vozilo, za njim pa s07.apcred naletavali še Vladimir \vič iz Vrbovca, Grk Athanasio j-rai_ nais in Ivo Pratnjačič iz Ob nezgodi je bilo huje P\0-dovanih pet oseb, gmotne šks^., za preko miljjon ai INTERVJU Omejevanje se nadaljuje Temeljna dolenjska banka Novo mesto bo v letu 1984 lahko dajala investicijske kredite samo za družbeno preverjene programe — Obrestne mere zaenkrat po starem! NOVO MESTO — Konec decembra so na zboru LB — Temeljne dolenjske banke v Novem mestu opredelili bančno politiko za leto 19X4 in potrdili že nekatere predvidene spremembe, ki pa so bile s teleksom preklicane. O nekaterih usmeritvah, ki občane najbolj zanimajo, je.tekel pogovor s Sergejem Thorževskim, predsednikom poslovodnega odbora Temelj ne dolenjske banke. — Zbor je potrdil nove, višje obrestne mere za najetje posojil, s Sergej Thorževskij— , tek kmetijcev ne drži’' Oči- |em da stopijo v veljavo hkrati po vsej državi. Ali se je to zgodilo 1 .januarja 1984? „ Priča kovali smo z novim letom uveljavitev novih obrestnih mer,o katerih je zadnje tedne tekla razprava v bančnih organih in tudi drugod. Pravkar pa smo dobili teleks, da do nadaljnjega ostanejo v veljavi vse do sedaj veljavne obrestne mere. Kaj več.o tem ne vem povedati, ker je taka sprememba tudi za nas presenečenje.” — Med ljudmi je slišati bojazen, da tudi kreditov na osnovi odprodaje deviz po novem letu ne bo več. Kaj se na tem področju obeta novega? „Do zdaj ni nobenih stališč ne usmeritev, ki bi na tem področju napovedovale spremembe. V planu naše banke je tudi za leto 1984 še pospešena akcija za odkup deviz na osnovi dinarskih bančnih kreditov.” — Kako kaže z investicijskimi naložbami v letu 1984 in koliko jih je bilo v letu 1983? ,.V letu 1984 bo možno računati na bančna posojila le pri tistih investicijah, k i so družbeno verificirane in izvozno usmerjene. Samo te imajo prednost, vse ostalo investiranje bo omejeno, pa ne zaradi investicijskih, ampak drugih limitov. Nasploh je omejevanja v bankah čedalje več. V letu 1983 smo 169 milijonov dinarjev investicijskih kreditov (v novomeški enoti naše banke, ki je največja) namenili 57 odst. Iskrinim tovarnam za izvozne programe. 24odst. za investicije v kmetijstvo in 19 odst. kreditne mase ŽTP za nabavo novih vagonov za prevoz blaga .j — Često je slišati očitek, da ima vaša banka premalo posluha za kmetijske naložbe. Zakaj tako? „1 a očitek ne drži, izrečen je na pamet, brez dokumentacije. Mi jo imamo in lahko zatrdim, da noben kmetijski projekt, predložen naši banki, ni bil neugodno rešen. Problem pa je verjetno v tem, da družbeno kmetijstvo ni kreditno dovolj sposobno za večje naložbe. Morda pa bi lahko svoja Sredstva nalagali tudi še kam drugam in ne predvsem v bifeje in trgovine." RIA BAČER Najtežje bo povečati izvoz 588 milijonov bo Stabilizacijsko naravnana mrliška resolucija za prihodnje leto — Realna rast ________________izvoza na konvertiVmno tržišče naj bi bila kar 17-odstotna_______________________________ MLI LIKA Resolucija o politiki ižvjjanja družbenega plana občine Metlika za prihodnje leto, ki so J\preje|i na zadnji lanski seji vseh občinskih zborov, je v prvi vrstiV„ovana na jzhodiš^ih dolgoročnega stabilizacijskega programa. ^ (cm pa se bodo? je poudarjeno v resoluciji, opirali predvsem naVastne sile. Podatki govore, da v zadnjih treh letih v občini ne uresničujejo splošnih razvojnih usmeritev. Tako je v treh letih tega srednjeročnega obdobja obseg proizvodnje realno upadel, kar velja tudi za izvoz; investicijska vlaganja so pod dopustno mejo, načrtovanih naložb ne uresničujejo. Vse to je slabo vplivalo na gospodarjenje, ki zaostaja za razvojem v regiji in republiki. Za leto 1984 v metliški občini ocenjujejo, da bo znašala realna rast družbenega proizvoda odstotek in pol, nominalna rast pa naj bi bila 35--odstotna, medtem ko republiška resolucija predvideva 2-odstotno realno -povečanje družbenega proizvoda. Tako predvidevajo, da bo vrednost' družbenega proizvoda znašala 2,19 milijarde dinarjev. Predvideni do- I vse bo letos novega Za leto 1984 predvidene industrijske naložbe MEJ LIKA — V metliški industriji v tem letu seveda največja delovna organizacija v občini m Beli krajini sploh,'■Beti, načrtuje tudi največ vlaganj. Tako naj bi Bet iv letošnjem lem investirala v svoj razvoj 325 miiijonovdmarjev. Največ, I85 milijonov dinarjev, inves-t ici j načrtuje tozd K odranka in volna, in sicer za nakup nove opreme. Tozd Konfekcija Metlika bo prav tako nabavita novo opremo in računalnik, kar naj bi skupaj veljalo 70 milijonov dinarjev, tozd Metraža bo nosilec investicije za dinar! služb, gradnjo vode vodo iz Kolpe lijonov dinai hjono skupi Beti p naložb. Kome vrednosi IT r? kari hnološko alo 30 mi-20 mi-lačrtujejo tli ko pa v ostalih niti strojev in nekatere druge opreme. Metliška Novoteksova predilnica načrtuje zamenjavo m posodobitev zastarele strojne opreme v vrednosti okoli 15 milijonov dinarjev; prav tako imajo v načrtu izvedbo programa za uporabo lastnih surovinskih odpadkov za proizvodnjo mikanih volnenih prej. z nakupom novih strojev, s prenosom nekaterih strojev iz Novega mesta pa nema-ravajo za četrtino povečati proizvodnjo česanih volnenih prej. Vse to in za kako desetino več zaposlenih pa naj bi bistveno povečalo ■ doluvdck te temeljne organizacije Novolesova tovarna kopalniške opreme predvideva v letošnjem le- tu poleg naložbe v Ra, ničih azsiri nle vij alo hodek naj bi r\,a 35 odst. večji kol v letu 1983, /aP\nanje naj bi se povečalo za po »eS|otka, tam. kjer zaposlovanje laliWbo|j povečajo, pa ta rast 111 o meje n a\ Izredno zahtevna naloga pa bo vsekakor 17-ods%., rea|na ras( izvoza na konvertibilna,|-?jsce Tako je delegat iz Kometa opo\,n| e, la ta delovna organizacija, |ctu 1^3 na drugem mestu v Sl^.njji ' odstotku udeležbe izvoza v\|otnem prihodku; ker pa z izvozomi^kakor ne morejo ustvariti take akum^acjje kol s prodajo na domačem tržbi„ j,j povečevanje izvoza Komet privedlo v resne težave. Za 17 odst. se naj bi povečal tudi ul oz, pokritje uvoza z izvozom pa naj bi bilo 45-odstotno. Nove naložbe morajo biti usklajene' z materialnimi možnostmi gospodarstva, tako bi investicije znašale 26.4 odstotka družbenega proizvoda združenega dela, v rednost naložb v letu 1984 ocenjujejo na nekaj manj kot dinarjev. Rast osebnih dohodkov bo vsekakor odvisna od ravni m rasti delovne produktivnosti, od povečanja izvoza na konvertibilno tržišče, racionalnejšega gospodarjenja, smotrne in učinkovite izrabe delovnega časa in še česa. vendar osebni dohodki letos naj ne bi padli pod raven le-teh v lanskem letu. A. B. KULTURNI DAN Sredi decembra smo učenci 7. in 8. razredov imeli kulturni dan. Ogledali smo si znamenitosti Novega mesta, obiskali smo hiše, v katerih so živeli in delovali slovenski pesniki, pisatelji in glasbeniki. Nato smo se odpravili še v Dolenjsko galerijo in si ogledali razstavo del Hinka Smrekaija. Osmošolci smo se seznanili tudi s knjižnico Srednje šole tehniških usmeritev in Študijsko knjižnico Mirana Jarca, pritegnil pa Nis je tudi film Filipa Robarja o Nvmih. MATEJA RAVBAR \ Želje ne sodijo v dokument V vseh okoljih niso zadovoljni z besedilom občinske resolucije za leto 1984 NOVO MLSlft — Na zasedanju treh zborov novont<ške občinske skupščine so 28. decembra ob predlagani resoluciji za leto 1^4 usklajevali tudi stališča med delegat kajti predstavniki zdravstva in mlavlie so vztrajali pri svojih predlogih. Dejgatijim niso dali podpore. Vjavni razpravi orhčinski resoluciji za leto' 1984 je biki zabeležen ih 11 pripomb, med katerimi jih je bila večina v predlogu dokutsenta upoštevanih, medtem ko zahtda delegacije zdravstvenega centra otožnosti, da bi njihova bruto masa zaisebne dohodke v novem letu naraščaltfkladno zrastjo osebnih dohodkov v glspodarstvu, ni uresničljiva. Odgovor ^ tako zahtevo s strani predstavnikov (vršnega sveta je glasil: taka zahteva jAroti načelom zvezne in republiške restjucije in izjem pri osebnih dohodkih ni mogoče dovoljevati. Delegacija mladih pa jš, amandmaju zahtevata, naj se grad njjšportnih igrišč pri centru usmerjenja izobraževanja vnese med preJvideL investicije v prihodnjem letu, kar pa bi (spet po pojasnilih IS) predstavljali le željo, za katero ni predvidentlt sredstev. So pa mladi dobili obljub«, da bodo med letom skušali sicer potrebno gradnjo športnih igrišč upoštevati ob pripravi podrobnejšega programa takih investicij. Medtem pa jirt je skupščina zagotovila le moralno (odporo pri akcij i, k i so jo mladi že sani zastavili. Po skupnem zasedami sta sejo nadaljevala zbor krajevni! skupnosti in zbor združenega dela, h sta sprejela poročilo o razvoju požartega varstva v občini in 4 občinske odldte. Dva sodita v področje davčne politke, eden določa prispevek za izvajatje obrambe pred točo tistim delovnim organizacijam, ki niso podpisale tovistnega sporazuma. novi odlok ogeocfclskih storitvah pa prinaša predvsemnekaj podražitev za tovrstne usluge. i. BAČER KAJ SPADA V PROGRAM? NOVO MESTO — Oj nuli programa za delo zborov občinslj skupščine Novo mesto v letu 19: je šel tik pred iztekom leta 1983 javno razpravo, ki botrajala do25 januarja 1984. Pripombe zbirajo sekretariatu občinske skupščine,1 upoštevati pa kaže usmeritev, naj 1 bi bili v novem letu dnevni redi občinskih sej krajši, gradivo bolje pripravljeno in razposlano delegatom ne samo 14, marveč 21 dni pred sejo. Občinski sindikalni svet je kot prvi predlog k tej javni razpravi že povedal svoje: v prvem trimesečju naj bi delegati občinske skupščine obravnavali uspeh splošne družbene akcije „imaš hišo, vrni stanovanje" inporočiloo zmanjšanju administracije v občini. TURNIR KADETINJ TREŠNJEVKI NOVO MESTO — Metliški rokometni klub je v soboto pod pokroviteljstvom metliškega štaba TO pripravil turnir kadetinj ob dnevu JLA. Udeležili so se ga zagrebška Trešnjevka, Novo mesto, ŽRK Iskra iz Šentjerneja in Metlika. Kvaliteta rokometa je bila na zavidljivi ravni, organizator pa je treneijem, sodnikom in najboljšim igralkam podelil knjižne nagrade. Se vrstni red: 1. Trešnjevka 6, 2. Metlika, 3. Iskra, obe po 4 in 4. Novo mesto brez točk. Manj bolniknv iz drugih občin To je eden glavnih razlogov za iz&jbo v črnomaljskem zdravstvenem domu J — Črnomaljski zdravstveni dt^, jc ( jučil s 4,86 milijona dinarjev izgl,V 01 i, ostalo pa so nepokriti skladi. Izguba 1 na znašala prek 6 milijonov dinarjev. ČRNOMELJ — Črnomaljski zdravstveni dtv,,, je devetmesečno poslovanje zaključil s 4,86 milijona dinarjev izguV ()d tega je polo vica čiste izgube, ostalo pa so nepokriti skladi. lzgtAadokonca 1983 naj bi predvidoma znašala prek 6 milijonov do konca leta p° oCt le 8 milijonov dinarjčv. Za tako majhen pfhvik^ioma krj. zdravstven Jcj;lvnost V/rokov /a izgubo je več. Na začetku lanskega leta so v zdravstvenem domu načrtovali, da bodo poslovno leto .lahko uspešno zaključili le, če bo vena skupnost v sklati o svobodni menjavi 7 milijonov dinarjev, ji ustv arili s prilivom, Irugih občinskih zd-losti Ya storitve, ki so /im of občinska zdravs du ?. sporazumu dela zagotovila 13,7 milijona pa to je plačilom ravst venil) skup j Hi nudili nji Ih sredstev bi pril el F md okrnjena /dravstveaf ^ prav tam. kjerimaj0«.bno^,|ncm jc. lu največ pacientov iz drfj^ 0bčin, zlasti i/ Met like. Zaradi nepr^ , j* ni|j bolniških in porodniških */bsyv|nk(>Y i... ...Ir-n mkov Krv4k kot je poudaril direktor zdravstvenega doma Anton Marentič, bi morala v prihodnje pretežni del njihovega programa pokriti občinska zdravstvana skupnost, saj na priliv ne bodo mogli več računati, vsaj ne v tolikšni meri kot v zadnjih letih. Hkrati pa je opozoril, da vzrok za izgube nikakor ni moč iskati v njihovih visokih osebnih dohodkih, na katere večkrat neupravičeno letijo pripombe. V maso j no m, in tieipacije U rali de odhodov zdrav ve v antituberkulo na fizioterapiji ter 'k c. Izkušnje j ih uči zato v j) n hod nje »slovati.predvsem «. imel hkrati rešei’ ;co v nem dis^. “‘ «iisnanzetj^i , dd nadur ter lavcev. po cijska stru precej višji O h od e ,itil povprečnega osebnega dohodka sc namreč šteje tudi dohodek od dežurstev, vnanjih sode-1 Pa jc tudi kvalifika-zdravstvenem domu 'stalili delovnihofga-' a' 38 odst. delavcev '!a/bo, brc/ kva lih- ih PAS ZA PRESENEČENJE -n Novoteksova trgovina Julija sije pred novoletnimi prazniki kot vabilo k nakupu izmislila reklamo, v kateri so kupcu obetali presenečenje. Prav za vsak malenkosten nakupresnisodajali posebne nagrade, pač pa je veliko kupcev dobilo pas, brezplačno kajpak. Imeli sojih v različnih barvah. SAMO NA OGLED’ — V novi pohištveni blagovnici Eksport drvo v naselju ob Cesti herojev so imeli prvedni precejšen obisk. Kupcem je bila v glavnem všeč zlasti ponudba pohištvenih izdelkov iz stekla iz medenine, kar predstavlja novost v novomeški ponudbi, zanimali pa so se tudi za ko-žnate preproge. Izbira je bila precejšnja, toda kupiti teh preprog prve dni ni bilo mogoče, ..Šeni cene", se je glasil odgovor prodajalcev. Zakaj pa potem razstavljajo! m » Ena gospa pravi, da bi Novo-meščani lahko še v marsičem uspeli, če bi se tako zagnano lotili akcij, kot je bila letošnja ob prihodu dedka Mraza. Sprehod po Metliki s SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA IN DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV tekstilcev sta pripravila v Beti tečaj angleškega in nemškega jezika. Osemdeseturni tečaj bo potekal decembra, januarja in februarja v prostorih šole, vodila pa ga bosta profesor in profesorica nemškega oziroma angleškega jezika. Zanimanje za tečaja je bilo izredno, saj so morali odkloniti več prijavljencev, kajti odločili sose delati v skupinah, ki ne štejeta več kot petindvajset kandidatov. Posamezni udeleženci morajo obiskovati tečaja po svoji službeni dolžnosti, ni pa bilo malo takšnih, ki so si hoteli prostovoljno izpopolniti znanje iz teli dveh tujih jezikov. VSE VEČ JE GOSPODINJ, ki bi se rade izučile krojenja in šivanja, zatoni nič čudnega, če razmišljajo v Srednji tekstilni šoli o tovrstnem tečaju. Potekal naj bi v prostorih delavnice za pra-tični pouk, vodili pa bi ga za to usposobljeni kadri. Tečaj ne bi bil namenjen samo ženskam, živečim v Metliki. ampak Belokranjkam nasploh. Veliko zanimanje vlada med ženskami v Semiču, ki bi rade imele podobni tečaj kar v rodnem kraju. To bo najbrž težko izvesti, ni pa izključena ^možnost ,da bi se Šok ice vozile natečaj v Metliko. Stvar jesamo v dogovoru. r Črnomaljski drobir h LANI VEČ DOMA — Četudi so mnogi plakati vabili na silvestrovanja, pa je bil odziv marsikje slabši kot sicer. Jako so tudi črnomaljski obrtniki pretrgali dolgoletno tradicijo, da so zadnjo noč v letu preživeli v hotelu Lahinja. Četudi je bil menu le za nekaj deset dinaijev dražji kot lani, pa seje za silvestrovanje odločilo le l4obrtnikov, kar je bilo za hotel seveda premalo — in silvestrovanje so odpovedali. Gotovo paje, da je bilo zatoboljveselodoma in v zidanicah, ki so zaživele kot na Martinovo. ZOPET SPREVOD DEDKA MRAZA — Konec preteklega leta so se dobro odrezali člani zveze prijateljev mladine, ki so po dolgih letih pripravili sprevod dedka Mraza po črnomaljskih ulicah. Res, daje bila letos povorka še nekoliko skromna, vendar pa veliko jpomeni že to, da so storili prvi korak. [Ribniški zobotrebci VODA JIM TEČE V GRLO —Vodi ne teče v grlo le živim, pač pa tudi mltvim. To se dogaja na ribniškem pjcopališču. Obiskovalci pokopališka, ki prihajajo k pipi po vodo, pipe nc/apirajo in voda teče po pokopa-liščg. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo v kratkem sprejet dolgoročni program vodovodne stabilizacije. k; M. beži: II — Po čem sklepa š, da v ribniški občini bolje gospodarijo kot v kočevski? — A'rž zadnjih sejah zborov občinske skupščine t Kočevju so delegatom le čestitali srečno novo leto, v Ribnici pasa jim Čestitali m jih še skromno pogostili. ■HSa! m. . .. w ■ van Dr? PREVEC lani stali 1 • bila, je je /. zelo draga dan je na pi sojo zafrki je spoznala p \ -\ V L — Medtem ko smo .-lah /a kavo, če je sploh v trgovinah dovol j. Je pa ato ne gre v promet. Oni ipoložila neka ženska.da i inozemski znanci, ki jih ti nad6pustu. Za nov leto so ji poslali več paketov kave. Zanjo je morala odriniti ogromen knp denarja za carinske in druge dajatve, zato je potarnala: „Le kaj sem bila tako neumna, da sem tujcem potožila tisto o pomanjkanju kave! Molčala bi, saj lahko dobim kavo od švercerjcv in to celo trikrat ceneje kot po redni carinski poti!” NEKAJ SMRDI — Delegatom kar naprej kaj ni jasnega okoli kočevske čistilne naprave. Na vprašanje, zakaj iz. nje smrdi, so dobili odgovor.da večne smrdi, ker je prepovedano vanjo spuščati sirotko in mlečno kislino iz mlekarne. Zdaj pa jim smrdijo, računi, kijih dobivajo gospodinjstva za leto in več nazaj, in sprašujejo, zakaj prispevka začistilno napravo ne bi pobirali hkrati z vodarino.se pravi vsak mesec. Trebanjske iveri BEDNA OKRASITEV — Občinsko središče se letos v resnici ne more pohvaliti z kdove kakšno okrasitvijo. V središču pred poslopjem občinske skupšči ne stoji ena sama novoletna jelka, paše ta je največkrat povsem obdana z. avtomobili. KOLINE V POLNEM RAZMAHU — Kaže.daseTrebanjci nič večne boje redukcij električnega toka, saj te dni pridno koljejo prašiče pa tudi druge Živali. Seveda bodo temu primerno polne tudi zmrzovalne skrinje. Velik del teh skrinj pa je v lasti trebanjskih meščanov, ki bodo na ta način odšteli prenekateri milijon za mesne dobrote. Novo v Brežicah OD VSEH POZABLJENI — Na to, kako malomaren je v delovnih kolektivi h pa tudi v krajevnih skupnostih občutek do dela in uspehov sodelavcev, kaže v brežiški občini že nekaj časa izredno skromno število odlikovanj in priznanj. Pismeno opozorilo občinske konference SZDL pred meseci ni imelo odmeva, pa vendar sp v delovnih kolektivih ljudje, ki so si s svojim dolgoletnim, požrtvovalnim delom zaslužili družbeno priznanje. Potemni nič čudnega, da so mnogi razočara ni, ker njihovega dela nihče ne vidi. Izgovorov je seveda ničkoliko, predvsem pa takih, da v kolektivu nimajo službe, ki bi skrbela za te stvari. NE GRE ZA DENAR — Občani so priporočilo turističnega društva za prispevke napačno razumeli, ko so menili, da potreb ujejo denar za Pustne novice, Njihovo sodelovanje želi uredniški odbor zato, da bi napolnil svoj šega-vi časopis z izvirnimi opisi dogodkov, ki to zaslužijo. Najbrž jih ni bilo malo. 1 udi kaka bodica vmes ne bo odveč. I* BR€2lSK€bra- anje /ttt FVI7T TSKI SPOR F D Semič živi s kulturo V J- t -M.M-~J.hJ klJ.1V. J. SijM~Jf Na občnem zboru KUD Jože Mihelčič pohvalili vse 6. I. petek 1 12.55 SMUČARSKI SKOKI, prenos i/ Bischofshofna na 90-metrski skakalnici 16.35 POROČI LA 16.40J AZZNA EKRANU: KVINTE! DAVID SCHNITTER, glasbena oddaja 17.00 MODRO POLETJE, oddaja ia španske nani/anke za otroke 17.25 SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Bischofshofna 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V METALURGIJI, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO'DO ZRNA 19.30 DNEVNI K 19.55 VREME 20.00 M AR C O POLO, oddaja i/ilali- janske nadaljcv anke 21.20' NE ' PREZRITE, kulturna oddaja 21.35 DNEVNIK 21.50 ZASLEDOVANJE IN UMOR JEANA—PAULA M AR ATA. angleški film 17.10 lest — 17.25 Dnevnik — 17.45 Sprehod s pesnikom (otroška oddaja) — 18.15 Sam proti vsem (izobraževalna oddaja) — 18.45 Radenci 83: Plesni orkester REV Ljubljana — 19.30 Dnevnik —- 20.00 A. Srebotnjak: I robenta in vrag (balet) — 20.40 Zagrebška panorama — 20.55 Človek in čas (dokumentarna oddaja) — 21.45 Vsi ti čudoviti tujci (ameriški lilm) ZAGREB 1 9.(X) Zimski spored /a dijake — 10.(X) Poročila — 12.55 Smučarski skoki (prenos iz Bischofshofnu) — 16.25 Smučarski skoki (posnetek i/ Bischofshofna) — 1 7.25 Video strani — 17.35 Poročila — 17.45 Sprehod s pesnikom —- 18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Reka— IX.450brambainsam-o/aščita — 19.30 Dnevnik — 20.(X). Marcu Polo (oddaja i/ italijanske nadaljevanke) — 21.20 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja) — 22.10 Dnevnik — 22.25 Paleta (kulturna oddaja) 7.1. sobota 8.00 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: ČAROBNA KOŠARA 8.25 PEDENJPEDOVA URICA, oddaja za otroke 9.25 Ml SMO SMEŠNA DRUŽINA, novosadska oddaja za otroke 9.55 PESEM GIBA: AMERIKA IN BALANCH1NE, baletna oddaja 10.20 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V KOVINARSTVU- LN STROJ N1ŠTV U. i zobraževalna oddaja 10.50 ČLOVEK IN ZEMLJA: NARODNI PARK V DAIMIELU. španska dokumentarna oddaja 11.15 DOKUMENTAREC MESECA: LJUBEZEN I 1.45 in 16.55 POROČILA 17.00 BUDUČNOST: CR VENA ZVEZDA, prenos košarkarske tekme 18.25 PLANE! OPIC, oddaja iz ameriške nadaljevanke 19.15 RISANKA 19.26ZRNO DOZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 KAJ Sl POČEL V VOJNI, OČK A? angleški lilm 21.45 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 22.05 NOVOLETNA ŠMINKA, ponovitev oddaje 23.15 POROČILA 15.30 Čudotvorni meč (jugoslovanski lilm) — 17.00 Akordi Kosova (posnetek / otroškega festivala) — 18.00 Kože— 19.00Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 20.00 Kva-kva top (zabavna oddaja) — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Dom upokojencev (feljton) — 21.55 Športna sobota — 22.1 5 Življenje Berlioza ZAGREBi 9.00 Zimski spored za dijake — 10.(X) Poročija — 16.15 Sedem dni TV — 16.45 Poročila — 16.50 Koledar — 17.00 Budučnost: Crvena zvezda (prenos košarkarske tekme) — 18.30 Naša večna modrost (dokumentarna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Revolveraševa smrt (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Glasbene uspešnice leta 8. i. nedelja 1 9.35 POROČILA 9.45 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.25 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke 10.50 LAN!JE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nanizanke 1 1.40 625. oddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 14.00 POROČILA 15.35 POSNETEK NOVOLETNEGA KONCERTA DUNAJSKIH FILHARMONIKOV 16.50 MOSTOV4, oddaja za itali- jansko in madžarsko narodnostno skupnost 17.20ŠPORTNA POROČILA I 7.35ŠLS I A BRZINA,jugoslovanski lilm 19.10 RISANKA 19.25 ZRNO DOZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 G. Mihič: ŠOFERJA, oddaja iz beograjske nadaljevanke 21.00 SPOR INI PREGLED 21.30 NAŠ! OLIMPIJCI: ALPSKI SMLIČARJI, dokumentarna oddaja 22.05 POROČILA 16.30 Glasbeno popoldne — 17.55 Olimpijska kronika — 18.40 Do- kumentarna oddaja — 19.101 uristični kažipot —-19.30 Dnevnik —20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Till Eulenspiegel (oddaja iz sovjetsko-vzhodnonemške nadaljevanke) ZAGREB 1 10.20 Poročila — 10.30 Otroška matineja — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 14.(X) Narodna glasba — 14.30 Modro poletje — 15.30 Nedeljsko popoldne — 17.05 Moj šampion (japonsko-ameriški Ulm) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnev n ik — 20.00 G. M ihič: Šoferja — 21.00 Športni pregled 2 1.30 Karavana — 22.05 Dnevnik 9. i. ponedeljek 1 9.00 ČEBEI.KO H L AČL K 9.25 A. Lindgren: ERAZEM IN Potepuh 10.00 ZEMLJEPISNE POSLBNOS-II: POSLEDNJA PLEMENA Z OTOKA Ml NDANAO 10.50 SREČNO. KEKEC, slovenski film 17.10 POROČILA 17.15 Ml SMO SMEŠNA DRUŽINA 17.45 IDEALI IN DVOMI: ENAKOST IN ENAKOST, izobraževalna oddaja 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO 18.45 PODI UM 19.15 RISANKA 19.26ZRNO DOZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 B. Šmit: 111LDEGARD, zagrebška televizijska drama 21.10 STUDIO 2, kulturna oddaja 1-7.10 l est — 17.25 Dnevnik —17.45 Smrt Smail-ageCengiea — 18.1 5Tran-snacionalnc družbe — 18.45 Kulturni pregled — 19.00 lelcšpori — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška panorama —21.05 Mateja (zabavnoglasbena oddaja) — 21.50 Borgijei 10. 1. torek 1 9.(K) N. Grafenauer: LOKOMOTIVA 9.15 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH 9.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek L teka iz Adelbodna 11.00. ZEMLJEPISNE POSEBNOS-I I: DRUŽINSKI PORTRET HONGKONGA I 1.55 ČEBEI.KO HLAČEK 12.20 NARODNI PARK TRIGLAV 13.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka i/ Adelbodna 16.40 POROČILA 16.50 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Adelbodna 17.50 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: KUD DR. IOIZ KRAGIHER 18.25CELJSKI OBZORNIK 18.40 PISANI SVI.I: KDO JE KEKEC? 19.10 RISANKA 19.26ZRNO DOZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20:00 V, Moberg: RASKENOVI, oddaja iz švedske nadaljevanke 21.00SO DRŽALI BESEDO?, aktualna oddaja 21.45 DNEVNIK 22.00 VOKALNO—INSTRUMENTALNA SKUPINA SLI BOR IZ NOVE GORICI 17.25 Dnevnik — 17.45 Pisani svel — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — -20.00 Akademska folklorna skupina France Marolt — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Spomeniki revolucije — 21.35Zagrebška panorama — 21.50 Zakaj imam rad jazz 11.I. sreda 1 9.00ČEBEI.KO HLAČEK 9.25 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH 9.55 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ZAKLAD 10.50 VRNITEV V OZ,japonski risani film 18.00 POROČILA 18.05 CICIBAN. DOBER DAN-ZVONČAR 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA I II -MA: OHRANITEV N.IORK (ameriški film) in EKOLOGIJA SKANDINAVSKIH LISTNATIH GOZDOV (švedski film) 19.10 RISANKA 019.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 LILM LEDNA: SVINČENI C A S. /ah od n onemšk i lil m 21.45 KULTURNE DlAGONAI I 22.15 DNEVNIK 22.25 OMIZJE 17.10 lest — 17,2.5 Dnevnik — 17.45 Beli kamen— IX. 15 Narava in človek — 18.45 Narodna glasba ■ — 19.30 Dnevnik — 19.55 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju .(prenos tekmovanja parov prosto) — 12.1. četrtek 9.(X)ČEBEI.KO HLAČEK 9.2-5 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH 9.55 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI ElOSHA, KRAJ SUllE VODE 10.50 DAR WINOV/Y PUSTOLOVŠČINA, ameriški film 17.40 POROČIL A 17.45 P.Zidar: UTONILO JESONCE I8.25GORLNJSKI OBZORNIK 1.8,40DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA 19:26ZRNO DOZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 I EDNIK 21.00 DIAMANTI NA NEBU.angleška dokumentarna oddaja 21.5(1 DNEVNIK 22.05 L Torkar: BALADA O TAŠČICI, tele vi/jjsku drama 17.10 lest — 17.25 Dnevnik — 17.45 /godbe i/ Ncpričave — 18.15 Znanstveni pogovori — 18.45 Mali velik, syet — 19.30 Dnevnik — 19.55 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, (prenos tekmovanja žensk prosto). • , t ZAGREB 1 9.20 Zimski spored /a dijake —*■ 17.30 Videostrani— 17.40 Poročila— 17.45 Zgodbe i/ Ncpričave — 18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Split—18.45 Mah veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Refleksi (politični maga/in) — 21.05 Olimpiada sko/i čas (kvi/) — 22.05 Dnev njk SEMIČ — Sodeč po poročilih, prebranih na nedavnem občnem /boru KUD Jože Mihelčič, so vse sekcije tega društva lani uspešno delale, vendar so njihovi predstavniki takoj dodali, da to ni vse, kar bi lahko dosegle. Gledališka skupina je uprizorila ..Direktorjev rojstni dan " in ..Kulturno prireditev v Črni mlaki " ter / obema komedijama požela odobravanje obči ustava. Zelo marljiva je bila folklorna skupina, ki je s ..Seiniško ohcetjo”, pripravljeno že prej, uspešno nastopala po domovini in v /amejstvu. Pevski /bor se je v kratkem času uveljavil kot eden najboljših v Beli krajini. Sekcija /a proslave je v sodelovanju s celodnevno osnovno šolo in mladino i/ se m iške krajevne, skupnosti poskrbela, da so se ob vseh večiih praznikih /vrstile ustrezne* prireditve. Kino sekcija se je v glavnem ukvarjala s filmskim sporedom, prizadevala pa si je tudi, da bi NAKUP ZNATNO ZAOSTAJA TREBNJE — Po začasnem programu in denarnem načrtu občinske kulturne skupnosti naj bi GoliOva knjižnica, ki ima i/posojevališča v Mokronogu, Šentrupertu in na Mirni, letos dobila za poslovanje in nabavo novih knjig nekaj nad 1.7 milijona din. Predvideva nakup600 knjig, karje nekajkrat manj od štev ila, ki so ga zapisali v srednjeročni program. Po tem programu naj bi na leto nakupili 2000 novih knjig, tega pa ne izvajajo. J ako je nakup leta 1981 znašal 590, leto kasneje pa samo še 479 knjig. DOKONČNA OBNOVA PLETERSKE CERKVE NOVO MESTO — Program varovanja kulturne dediščine, ki gaje pripravil ustrezni novomeški zavod, predvideva, da bi letos dokončali dela pri obnovi gotske cerkve v Pleterjah. Za to bodo potrebovali 4 milijone din, denar pa naj bi prispevali občinska in republiška kulturna skupnost, vsaka po 2 milijona. Popraviti nameravajo tudi streho na hiši št. 4 v Stranju, ki je pro-glašena za etnološki spomenik. Podobna zavarovalna dela naj bi opravili na žagi veneeijanki v Prečni, ki šteje za tehniški spomenik. Pomagala naj bi Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta in Straški Novoles. KAJ NAČRTUJEJO ARHIVARJI? NOVO MESTO — Arhivarji dole-njsko-belokranjske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana bodo letos predvidoma dokončati dela pri urejanju arhivskih fondov Okrajnega glavarstva v Novem mestu /a obdobje 1850 - 1945. Dokončati pa nameravajo urejanje arhivskega gradiva Mestne občine Novo mesto i / let 1706 do 1945. čimprej obnovili opremo in tako zagotovili kvalitetno predvajanje filmov. V okviru kulturnega društva deluje tudi zgodovinska sekcija, ki še naprej vztrajno /hira zgodovinsko gradivo na območju krajevne skupnosti. Na občnem zboru /brani semiški kulturni delavci so slišali tudi poročilo o poteku obnove notranjosti kulturnega. doma. Govoreč d tem. je predsednik društva poudaril, da je bilo v prenovo, ki sta jo gmotno podprli semiška Iskra in domača krajevna skupnost, vloženega tudi veliko udarniškega dela. 0 ln kaj načrtujejo semiški kulturniki za leto 1984? Povedali so, da bodo gojili vse tiste zvrsti, ki so jih imeli na programu že minulo leto, ob tem pa si želijo boljšega sodelovanja z občinsko kulturno skupnostjo in ZKO Črnomelj. Zlasti slednja naj bi poslej bolje usklajevala delo med kulturnimi društvi v posameznih krajevnih skupnostih, spodbujala k večji zavzetosti in seveda aktivnosti denarno bolje podpirala kot do zdaj. V. S. 2E DEVETA REVIJA MLADINSKEGA PETJA ZAGORJE — V tem zasavskem mestu bo od 17. do 19. maja 1984 9. republiška revija mladinskih pevskih zborov. Iz pravkar objavljenega razpisa je razvidno, da bodo na reviji lahko sodelovali otroški, mlajši mladinski, mladinski, dekliški, fantovski in mešani mladinski zbori iz Slovenije in zamejstva. Vsak od nastopajočih zborov bo na reviji samostojno izvedel tri skladbe. Katere skladbe želi posamezni zbor zapeti, to pa je treba hkrati z drugimi podatki, ki jih zahteva razpis, navesti v pisni prijavi in to poslati na naslov republiške ZKO oziroma Slovenske pevske zveze v Ljubljani do 15. marca 1984. Dvakrat s simfoniki Ivo Pogorelič bo spet nastopil v Ljubljani LJ UBLJ AN A — Svetovno znani pianist Ivo Pogorelič, ki je z decembrskimi koncerti v Cankarjevem domu povsem očaral slovensko glasbeno občinstvo (tiste, ki sejim je ob veli kem navalu pač posrečilo dokopati se do vstopnic!), bo spet koncertiral v glavnem mestu naše republike. Jutri in pojutrišnjem, obakrat ob 20. uri. bo nastopil s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovca izvajal, prvi večer, P. 1. Čajkovskega ..Simfonijo št. 5 ve-molu" in „1. klavirski koncert v b-molu". drugi večer pa bo najprej ponovil omenjeno simfonijo Čajkovskega ter dodal Chopinov „11. klavirski koncert vf-molu".S tem, da bo nastopil s simfoničnim o rk est rom. se bo predstavil v doslej popolnoma neznani luči —v izvedbi klavirskih koncertov, saj je do zdaj nastopal vseskozi sam. Oba koncerta bosta izredna — na Pogoreličevo željo, kijojeta.virtuoz klavirja izrazil med zadnjim obiskom in nastopom v Ljubljani. Del čistega prihodka od koncertov bo šel v sklad za štipendiranje mladih glasbenih umetnikov, za ustanovitev katerega je dal pobudo prav Ivo Pogorelič. Knjižnica pravo žarišče NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca predvideva v tem letu nabavo okoli 5.500 novih knjig in periodik. :Denar za nakup kakih 3.000 knjižnih enot bo dobila na podlagi svobodne menjave dela z občinsko kulturno skupnostjo, sredstva za ostali del povečanega knjižnega fonda pa bo prispevala republiška kulturna skupnost. Okoli 200 novih knjig bo občinska kulturna skupnost kupila za knjižnice, ki delujejo v krajevnih skupnostih. Študijska knjižnica' bo letos nadaljevala z oblikami, s katerimi je že do zdaj uspešno papularizirala branje in pritegnila nove bralce in obiskovalce. To so najrazličnejše prireditve ob jubilejih znanih javnih kulturnih in znanstvenih delavcev ter drugih obletnicah, pomembnih za slovensko kulturo in literaturo, pa literarni večeri in ■ podobna srečanja'. Poleg'tega bodo v knjižnici pripravili tudi najmanj osem razstav, kakih šest razstav pa bodo pomagali postaviti v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V načrtu je tudi okoli 30 predavanj za mlade obiskovalce in člane knjižnice, s posebnim poudarkom na spoznavanju bogastva in zanimivosti, ki jih premore ta knjižnica, pa še, pod kakšnimi pogoji je moč to bogastvo uporabiti. Pn tem je zelo pomembno, da se udeleženci predavanj seznanijo tudi s ..hišnim redom" oziroma da se naučijo želeno literaturo sami iskati s pomočjo katalogov. | ^ Predlog, ki posega v mrežo šol Ta mesec razprava o vpisu novincev v srednje izobraževanje za prihodnje šolsko leto — Precejšen poudarek izobraževanju odraslih DOLENJSKA, POSAVJE — Do 20. januarja bo v posebnih in občinskih izobraževalnih skupnostih potekala javna razprava o vpisu novincev v usmerjeno izobraževanje za prihodnje šolsko leto po predlogu, ki so ga pripravili odbori za planiranje oziroma mrežo šol pri posebnih izobraževalnih skupnostih. I/ tabelarnega pregleduje razvidno,, da bo v šolskem letu 1984/85 v prvc-lc-. tnike srednjih šol na našem, območju: vključenih 2.160 učencev, razporejen! pa bodo v 72 oddelkov. Šole v dolenjski regiji bodo sprejele 1.500 novincev, vseh oddelkov prvih letnikov pa bo 50. V posavsk i regij i bodo v prve letnike, ki bodo tvdrili šestnajst oddelkov, sprejeli 480 učencev. Za šest oddelkov novincev pa bo tudi v Kočevju, kjer bo v prv ih letnikih 180 učencev. Redno izobraževanje v srednjih šolali usmerjenega izobraževanja-bo teklo tako kot do zdaj, karpotneni.da ostajajo v glavnem vse usmeritve in programi šolanja kot v letošnjem šolskem letu. Zapisali smo ..v glavne-m". saj je s predlogom za vpis novincev naslednje šolsko leto vendarle predvidenih nekaj sprememb. Tako imenovana mreža šol pa se na Dolcn jskenčne bo bistveno spremenila. Podrobneje teh sprememb ne bomo naštevali, saj bodo temeljiteje osvetljene na javni razpravi. Nekolikanj razburjenih duhovje pričakovati le v okoljih ki naj bi z omenjenim predlogom vpisa kakšen oddelek izgubila, saj se v tem nekoliko maje tudi obstoj takih šol.' Sicer pa so se vprašanja za treznejši razmislek pojavila že na decembrski seji skupščine republiške izobraževalne skupnosti. Med drugim so se nekateri razpravljalci glasno spraševali, ali bodo zlasti manjša šolska središča mladini lahko ponudila pestrejšo izbiro izobraževalnih programov, ne da bi.se s tem izpostavila očitkom, da spodbujajo neracionalno organizacijo šolske mreže. ). z. Poleg rednega izobraževanja načrtujejo tudi šolanje odraslih. Na našem območju predvidevajo za novo šolsko leto šestnajst takih oddelkov, kjer bo 480 odraslih. Na Dolenjskem jih bo enajst s 330 .odraslim i" učenci, v Posavju trije z 90 in v Kočevju dva s 60. Na la način bodo v Krškem izšolali 30 obratnih strojnih tehnikov, v Sevnici po 30 pomočnikov tekstilnih konfek-eionarjev in tekstilnih konl ekciona rjev v Metliki pa 30 tekstilnih konfekcio-narjev. V Novem mestu bodo na oddelkih /a odrasle usposobili 30 upra-vljalcev farmacevtskih naprav in prav toliko priprav Ijalcev kemikalij, po 30 elektronikov, obratnih strojnih tehnikov, kuharjev in natakarjev in 120. voznikov motornih vozil. V Kočevju, pa bi rad i iz vrst odrasli h dobil i z izred-. mm izobraževanjem 30 pomočnikov tekstilnih kunfckviiinarjev in 30 kovinarjev. Viktor Povše: OT OČEC, olje, 1976 DOLENJSKI LIST Št. 1 (1795) 5. januarja 1984 NAGRADA V KRANJ Nagrado za zadnjo lansko križanko je žreb naklonil MARJANU GRAJZARJU iz Kranja. Po pošti smo mu že poslali knjigo Ivana Dolenca „Za dolar človečnosti”, v kateri avtor izpoveduje trpke izkušnje izse-Ijeništva. Grajzarju in vsem reševalcem naše male nagradne križanke želimo veliko zabave in sreče v tem letu, srečo pa lahko poskusite že kar s to križanko. Rešite jo in rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. - 4+++++H+-H+it-j- ppgišče misli Resnična prihodnost je vselej bolj presenetljiva kot najbolj drzne prerokbe. A. C. CLARKE Ljudje so nesrečni, ker se sprašujejo, kaj bi lahko pridobili od življenja, namesto da bi življenju sami kaj dodali. L. PAUiVELS Svoboda tiska je lepota. Treba jo je ljubiti, da bi jo lahko branili. ' . K. MARX NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA DL LUNINO ŠTEVILO LESK GLEDA- LIŠČE EDGAR DEGAS NAS IZUMITELJ (NIKOLA) DL ZEM. PLIN M. IME IGRALEC GUINNESS Ull f§JS ii! TROKD-JNJAK ZAj BT zUKka^ STRIGA i p m STAVEK BMOVINA KIRKE DOLANC SLIKAR n p m i Otto ATALDNUE ASIDVITEV piti & MI > SADNO DREVO POZNAVALEC VIN MESTO V TESAUJI DL DIR NAGON _ GL.MESTO GRČIJE V RENU Slonov zob DRŽAVNIK KAJNOV BRAT DL fc DINAR TRAVA DRUGE KOŠNJE fr LENIVOST RtKAV MIJI M oa ZAIMEK BOG VETROV ZNESEK MESTO KOSOVO MRZNJENZ VODA DL ST.N0RD. ZGODBA • „Je ženske obsedel hudič?” Zavrženi in umorjeni novorojenčki prebujajo vest zimbabveški družbi — Stari plemenski običaji in novi Na lovu za bajko ali resnico? Za znanost so dinozavri že 60 milijonov let mrtvi, za Mackala pa ne — Kriptozoolo-gija, nova znanstvena disciplina še ni priznana Dinozavri žedolgoburijodomišljijo navadnih smrtnikov, a tudi znanstveniki se vedno znova navdušujejo nad temi izumrlimi živalmi, bolj ko jih natančneje spoznavajo s številnimi novimi odkritji in preverjanjem starih podatkov. Še najbolj buri domišljijo nenadno izginotje teh zelo pestrih plazilcev, ki so tako rekoččez noč izginili s površja Zemlje. Tako pravi znanost z vso svojo avtoriteto, čeprav ne more natanko pojasniti, zakaj je prišlo do nenadnega izginotja tehživali. Rov Mackal. raziskovalecschicaške univerze, pa trdi drugačen. Zanj dinozavri še živijo, le najti jih je treba. Kot zatrjuje, je bil že tik pred te m. da na lastne oči vidi in na f ilmski trak posname živečega dinozavra. Pred dvema letoma se je klatil po kpngoški džungli na sledi za pošastjo, o kateri so mu pripovedovali Pigmejci. Po njihovih pripovedih naj bi v džungli živela velika žival, podobna nilskemu konju in slonu. Po pigmejsko ji pravijo mokele — mbembe. Pomen teh besed ni znan, vendar pripadniki plemena znajo dobro opisati pošast, ki se skriva za tem imenom. In opis je ameriškemu raziskovalcu zadoščal, da seje večkrat odpravil na tvegano in negotovo pot. Novembra 19X1 je na poti skozi divjino plul s čolnom po reki. ko so zaslišali srhljiv šum, kot da po reki čofota nekaj velikega. Brž so zapluli okoli rečnega ovinka, a so lahko videli samo še val, ki se je naredil za neznanim živim bitjem, ki se je potopilo pod vodo. Prestrašeni Pigmejci so kričali: ..Mokelc — mbembe! mokele — mbembe!" Le grožnja, da ne bodo dobili plačila, jih je prisilila, da so odve-slali do mesta, kjer se je bitje potopilo. Vendar ni bilo več ničesar videti. Pošast je ušla, ne da bi je zares v ideli. „Še vedno mislim, daje bilo to bližnje srečanje zdinozavrom," prepričanotr-di Mackal. Iz Afrike je prinesel s seboj poleg spomina na to razburljivo srečanje še natančen opis skrivnostne živali. Pigmejci so jo opisali kot rdečkasto rjavo žival, katere trup je podoben slonjemu ali trupu nilskega konja. Žival in a dolg rep in dolg vrat ter glavo, podobno kačji. Na nogah s tremi prsti naj bi imela močne kremplje. Kot je znano Pigmejcem, naj bi se žival hranila s tropskimi džungelskimi sadeži, kijih obira kar iz roke, kjer se skriva in živi. Mokele — mbembe je za Mackala lahko le dinozaver, ki seje kot vrsta ohranil po 60 milijonih letih v težko dostopnih predelih našega planeta. Prav območje velikih močvirij v kongoški džungli se zdi Mackalu zelo primerno za takšno veličastno vlogo. „Ni se spremenilo 60 milijonov let. Nič poledenitev, brez velikih temperaturnih sprememb. Tu rastejo'rastline še iz krede. Če bi dinozaver danes živel, potem bi moral živeti tu,” pravi Mackal. Duša je mirna, kadar je srce potešena. SULL Y—PR UDU O M ME Sleherna praznina v srcu ali v umu postane kolišče usodnos-tmlnvplivov. M. MAETERLINCK Poročila o veliki nenavadni živali iz kongoškili rek in močvirij sesirijo med tamkajšnjimi plemeni že nekaj sto let. O nji poroča tudi francoski misijonar Lievain Bonaventure Provart, ki je obiskal Kongo leta 1776. Kot piše, je videl sledove te skrivnostne pošasti. Zbiralec živali Carl Hagenbeck je leta 1912 pisal o ..veliki pošasti, ki živi v močvirjih in je pol slona in pol zmaja". Vendar tudi on živali ni videl,zapisalje le, kar so mu pripovedovali domačini. Na podoben opis je leta 1976naletel tudi biolog Jim Povvell, ko je v Gabonu študiral življenje krokodilov; Nasploh se govorice o nenavadnemu živemu bitju vztrajno in dosledno javljajo skozi stoletja, o njem pa enako poročajo plemena z različnimi kulturnimi, etničnimi in religioznimi prepričanji in karakteristikami. M* Nenavadno je, da podoben opis živali, ki bi lahko bila dinozaver, prihaja tudi iz amazonske džungle. ■ Morda bo kdo dejal, da so to pravljice za odrasle. Vendar pa se v svetu . več resnih znanstvenikov ukvarja prav z vprašanji izumrlih, izginulih ali še nepoznanih živali. Zasnovana je celo znanstvena disciplina — kriptozoolo-gija, kar bi pomenilo vedo o skritih živalih. Četudi kriptozoologija še ni priznana kot prava znanstvena disciplina, pa že od leta 1982 deluje mednarodno združenje kriptozoologov, v katerega so včlanjeni znanstveniki iz Kanade, Kitajske, Sovjetske zveze, Bolgarije in Južne Afrike. Dvomljivce velja spomniti na nekaj dejstev. Biologi so menili, daje okapi, nenavadna, žival, nekakšen križanec med antilopo in žirafo, izumrla že pred 40 milijoni leti, dokler niso leta 1906 ujeli prvi živi primerek. Podobno so govorili in pisali o vrsti divjega prašiča, pekariju, kot o živali iz pleistocena, pa se je čudežno pojav il leta 1975 v paragvajskih divjinah. In, ne nazadnje, velja omeniti slovito ribo resoplavuta-rico, o kateri so znanstveniki trdili, da je izumrla pred 65 milijoni let, dandanes pa vemo, da še vedno živi in plava ob afriških obalah, saj so že več primerkov potegnili na dan. Mogoče je torej, da bo nekega dne znanost lahko preiskala v živo tudi sk- . rivnostno mokele—mbembo, pa 50 metrov velikega lignja, trdovratno skrivajočo se morsko kačo in slavno lochneško pošast z ljubkim imenom Nessie. Sicer pa, skrivnosti delajo naš planet ,CP5L M,M (Vir: Readers Digest) Nevarni odpad Skladiščenje radioaktivnih odpadkov — Upanja V ZDA so začeli graditi naj večje svetovno odlagališče radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri izdelavi jedrskega orožja in pri delovanju jedrskih električnih central. V 51 podzemeljskih jeklenih rezervoarjih bodo lahko shranili prek milijardo litrov odpadnih radioaktivnih snovi. Ob odlagališču gradijo tudi predelovalnico teh odpadkov, saj upajo, da bo tehnologija kmalu povsem kos še varnejšemu skladiščenju radioaktivnih odpadkov. V načrtu je izpopolnjena francoska tehnologija usteklevanja radioaktivnih odpadkov, po kateri odpadke pomešajo z zrni borosili-katnega stekla, mešanico po potem segrevajo na izjemno-visokih temperaturah okoli 1.000 stopinj. Staljeno maso potem ohladijo v kalupih. Jako dobijo steklene klade, ki so primerne za vlaganje v podzemeljska skladišča. Trdne ip varne ostanejo vsaj tri stoletja, kar je dovolj za dokončen razpad nekaterih radioaktivnih odpadkov. Težava je v tem, da so odpadki, ki nastanejo pri delovanju jedrskih elektrarn, bolj radioaktivni in jih je zato treba zelo dolgo ohlajati za nadaljnjo predelavo v steklene klade. Vsekakor pa je upanje, da bo človeštvo s primerno tehnologijo rešilo ta zapleten problem, ki se navsezadnje tiče tudi nas. Mim V zadnjih dveh letih so v Zimbabveju spravili v zapor veliko mladih žena. ki so zavrgle in tudi umorile svoje novorojene otroke. V polovici pravkar minulega leta je zimbabveška policija našla 30 nov orojenčkov . stlačenih v odvodne cevi. živili zakopanih v luknjali» mravljinčarjev, zavrženih v goščavah. Kriminalisti se zavedajo.da je to le drobec žalostnega deleža novorojenčkov, ki so žrtve lastnih mater. Domnevajo, da je detomorov več sto v sako leto. Posebno razširjen je detomor v plemenskih-v aseh, kjer dekleta cenijo po njihovi loboli. kakor pravijo ceni za nevesto. Če dekle zanosi pred poroko, ji nosečnost močno zbije ceno. Očetje se nečloveško znašajo nad nosnimi hčerami; neusmiljeno jih pretepajo, včasih tudi ubijejo z udarci, vse zato. ker za njih ne bodo več mogli iztržiti veliko lobolo. Mlada dekleta se tako raje znebijo plodu, še prej pa nosečnost prikrivajo. Bolj kot ta arhaični plemenski običaj pa je za detomore kriv v pliv urbanizacije in prodor zahodnjaških vplivov v afriško življenje. Spolni tabuji so zrušeni, svobodna ljubezen se je razširila v mestih intudi v vaseh. Lani so iz osnov nih šol izključili 1.500 učenk zaradi nosečnosti. Enako kot se širi spolna svoboda, se z njo hkrati ne širi tudi občutek odgovornosti za ljubezenska dejanja. In tako se očetje otepajo vsakršnih finančnih in socialnih obveznosti do svojih nezakonskih Za poslovneže Računalnik kot ročna ura Seiko, slovita japonska družba, kije svet že nekajkrat presenetila s svojimi proizvodi, pripravlja v letošnjem letu poslastico za ljubitelje osebnih računalnikov. Na tržišče bodo poslali prenosni osebni računalnik, ki ne bo večji od klasične ročne ure. Namenjen je seveda tistim, ki ves čas potrebujejo pri sebi kopico podatkov, se pravi poslovnežem in menažerjem. Računalničeksesestojriz osnov nega terminala, ki m nič večji od navadne beležke, vendar je v njem miniaturna tastatura. s pomočjo katereje mogoče v drugi del s pokazalnikom vnesti potrebne podatke oziroma programe, la del se potem vzame iz elektronske beležnice m se ga pripne na roko kot ročno uro. Tako ima uporabnikvesčas potovanja možnost, da na pokazalni-ku dobi potrebne podatke, naj bodo to telefonske številke, dogovorjeni zmenki, poslovne številke, hotelske rezervacije ipd. Vse to je shranjeno v miniaturnem pomnilniku z zmogljivostjo 2.000 karakteristik. Ljudje živijo svinjsko življenje in se še borijo, naj jih v tem ogabnem svinjaku na miru pustijo. E. FRITZ Ljubezen je dejanje vere in kdor ne veruje, tudi ne ljubi. E. FROMM Spomini so za slabotne. Močni vedo samo za prihodnost. B. PEKIČ otrok, matere pa, kot smo lahko prebrali, izbirajo najgrozljivejšo pot — detomor. ..Je naše ženske obsedel hudič?" se sprašuje eden od urednikov časopisa Harare Herald. Premier Mugabe pa govori o nemoralnosti in zlu. Vendar v besedah in obsodbah ni rešitve. Kontracepcija in odgovornost za otroke bi najbrž odpravila zlo detomorov. Toda prav kontracepcijo je vlada prepovedala, ker so jo nekateri razlagali kot zaroto belcev, ki hočejo zmanjšati črnsko prebivalstvo. Najbrž kaj dosti tudi ne bo zaleglo navodilo, naj skrbno nadzorujejo nosečnice in preverjajo, kako seje njihova nosečnost končala, da bi tako odkrili detomorilke in tiste matere, ki zavržejo. svoje novorojenčke. Detomore in izpostavljanje otrok bo odpravil le globlji premik v zimbabveški družbi. Mi M (Vir: Nevvsvveek) Arheopteriks — nerešena uganka Je bil praoče sedaj živečih ptic ali izumrla veja? V zadnjih letih se je med znanstveniki ponov no obudilo zanimanje za fosilne ostanke nenavadne živali, ki jo poznajo šolarji širom sveta pod nazivom arheopteriks. Gre za ostanke živali, katere okostje kaže vse značilnosti dinozavrov. Vendar pa je imela telo pokrito s pravim ptičjim perjem. Od leta 1861, ko so blizu Eichstaetta v Nemčiji našli prvi tak fosil, so paleontologi odkrili še pet arheopleriksovih ostankov, njegove uganke pa niso povsem razrešili. Je ptič ali dinozaver, prednik sedanjih ptic ali zamrla veja dinozavrov? Je ta predpotopni stvor sploh lahko letel? Ker je praptič po okostju pravi plazilec, po perju pa pravi ptič, je ves ta čas v šolskih učbenikih veljal za prvo ptico. Toda nekateri strokovnjaki prayijo,da arheopteriks sploh ni mogel leteti. V okostju namreč nima primerne grod-nice- ki pri pticah služi kot opora letalnim mišicam. Oče vseh ptic naj bi torej le poskakoval. To je kaj čudna podoba za praočeta ptic, če vemo, da so v tem času nekateri plazilci odlično letali. Po mnenju Olsona in Feduccia pa je arheopteriks lahko letel; prsna kost, kakršno je že imel, je zadoščala za pričvrščenje mišic, ki služijo za mahanje s krili navzdol. J udi nedavne raziskavearheop-teriksove lobanje, ki jih je opravil K. N. Whetstone, so pokazale, da izumrla žival zares spada med ptice, saj je njena lobanja zelo podobna lobanjam živečih ptic, čeravno je sorazmerno večja. Ta velika podobnost je navedla raziskovalca, da je postavil podmeno daje arheopteriks le ena od izumrlih vej ptic, ne pa njihov praoče. Torej je sporna izumrla žival le odmrla veja, ki se ni nadaljevala v nove vrste. Janez Trdina Črtice in povesti iz n FRANJA Po njeni misli je bila pripravljena trpeti vse muke tega sveta, dati vsak hip svoje življenje za slovensko domovino in narodnost. Beseda ..Slovenci" pomeni Franji vse Slavjane, za nas planince je rabila kranjsko ime. To kaže, da je brala morebiti tudi Prešerna. Naj priobčim nekoliko vrstic davorije, s katero opominja rojake na borbo. več se pletu lovor-venci pletu za vas, oj Slovenci! Hajdmo, hajdmo, hajdmo! Proti Nemcu i Turčinu spasit nam je'domovinu! Hajdmo, hajdmo, hajdmo! Ne verujmo ni Madjaru, niti popu, niti ... Hajdmo, hajdmo, hajdmo! Svi su vraži, krvopije, zlobne zmije, risi, lije. Hajdmo, hajdmo, hajdmo! Kletog robstva spone krš’mo! Glas osvete slavske vrštno! Hajdmo, hajdmo, hajdmo! Takih strastnih besed ne bo odobril ne humanist ne zreli politik, ali so zanimive, ker označujejo kraj in čas, v katerem so se rodile, in nam pokazujejo nevarno visoko stopinjo, do katere je prikipela domoljubna jeza naše darovite rojakinje. Franja ni poznala zgodovine, zato ni mogla razumeti, zakaj še vedno ..dremljemo, roke križem držimo in čakamo". — Mislila je, da izvira naš modri pasivni upor iz gole nemarnosti in strahopetnosti. Mani je enkrat rekla vsa nevoljna: „0 če bi bilo po mojem, smo v pol leta rešeni. Ali naši možaki so babe, naše ženske pa mrtev les, da jim ni mar, da bi vdihnili otrokom slovenski čut in slovenski srd.” Ali niti to strastno domoljubje ji ni zadušilo blage narave. Iskreno je dejala Mani: „Veš, zakaj bi tako rada učakala našo zmago, slovensko odrešenje? Zato, ker bi potem nihče ne kalil lepega, božjega miru. Slovenci bi postali tako mogočni, da bi lahko vsem ljudstvom prepovedali vojskovanje, sami pa so tako krotkega srca, da bi se zadovoljili s svojo svobodo, da gotovo nikogar ne bi napadali in žalili.” Težke misli in nadloge so delale Franji verska vprašanja. Komaj sejepoleglanekolikoenadvomba, se je dvignilo deset novih in vedno hujših. V neki hrvaški vasi je umrl kalvinar in katoliški duhoven ga ni hotel zakopati na katoliškem grobju. Izgovarjal se je, da mu prepoveduje to ljubav postava katoliške cerkve. Prišel je judovski rabin in je dal zagrebsti mrliča brez spotike na judovskem pokopališču. Župnikova neusmiljenost se je razglasila in zbudila velik hrup nejevolje v vseh izobraženih in deloma celo v kmetih. Franja je povpraševala, če zabranjuje katoliška cerkev res tako dejanje. Nekateri so ji to potrdili. Šla je k spovedniku, da izve resnico. Nepremišljeni pop jo je ozmerjal za tako radovednost in ji rekel, da župnik že pozna svojo dolžnost; ko bi bil smel, bi krivoverca gotovo zakopal. Kalvinar je to sam zakrivil, ker se ni pred smrtjo spreobrnil. Za neverno sodrgo je dober vsak brlog, pokop v posvečenih tleh je ne spravi v nebesa. HUDEVCI Konj pripelje srečno voz sena do klanca. Tu se ustavi. Gospodar hoče iti še po drugega konja, ali hlapec pravi: „Čemu? Naredimo kakor Hudevci." In gospodar požene konja in hlapec in vsa družina se zaleti od zadaj v voz in ga porine, kakor bi trenil, čez klanec, in konj ga pelje zopet brez težave domov. — Kmalu potem sem sedel v Straži v krčmi poštenega narodnjaka in se pogovarjal z njim o vpeljavi slovenščine v uradnije. Mož, ki je tudi ud Mohorjeve družbe, pravi nazadnje: „Bo težko kaj, se ravsamo preveč med sabo. Ko bi ravnali kakor Hudevci, bi dosegli vse.” „Zakaj kakor Hudevci?” „Zato ker so Hudevci vsi ene misli, sicer jih ne poznam, še nisem bil nikoli v njihovi vasi." —- Pomenek povem svoji bršlinski gospodinji in jo vprašam, če pozna te složne ljudi kaj bolj natanko. „0, kako ne, saj je tam omožena moja sestra. Oblazite vse kote, pa ne veste za Hudo! Saj ni daleč: četrt ure za Potočarsko vasjo pod Kačjo ritjo. Rekla bi: Pojdite tja in poglejte, ali ni vredno: je pač borna, majhna vas, nad vasjo pa hosta in sem prot* Potočarski vasi polje. . • murni naročajo »Hrupno” tudi na cestah Vse prevečkrat se je prednovoletno slavje skalilo v prometnih nezgodah — Petek med najbolj črnimi dnevi UKRADENIH TRINAJST KOKOŠI — V noči na 26. december je nekdo vlomil \ kokošnjak Adolfa Dima iz Hudej pri Trebnjem. Lastnik je pogrešil 13 kokoši, po uradnih cenikih ocenjenih na 9 tisočakov in pol. Miličniki za storilcem še poizvedujejo. ODTEKLO 35 LITROV BENCINA — V noči na 24. december je bilo ukradeno iz dveh kombijev, last novomeškega ŽTP, sekcije za vzdrževanje prog, okoli 35 litrov bencina. Vozili sta bili parkirani na dvorišču ŽTP, ki pa je nasploh zelo slabo varovano. Železničarji so oškodovani za poltretji tisočak. TUDI POŠTARJI OB BENCIN — Med 24. in 26. decembrom so bdi ob nekaj bencina tudi poštarji. Iz službenega osebnega avtomobila, parkiranega pred zgradbo pošte, je izginilo kakih 15 litrov goriva. Škode najbrž ni težko izračunat' PADEL S KOLESOM VRA I NO — 1. januarja popoldne se je med vožnjo s kolesom It uje poškodoval 42-letni Jože Kovačič iz Vratnega pri Šentjerneju. Kovačič se je popoldne okoli 16.30 peljal po kolovozni poti med Vratnim in Šentjernejem, zaradi prevelike hitrosti pa je izgubil ravnotežje in padel. Pri tem j dobil hujše telesne poškodbe, zaradi česar so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. DOMAČE TRNJE (Io s po dar st ven i k je prišel na pnjed k okulistu in dobil potrdilo, du je slep za barve; videl je namreč vse črno. ' ZA NOVO LETO GORELO RAČJESELO — Na prvi dan novega leta je prišlo do požara v romskem naselju v Račjem selu, kjer je zagorela baraka 29-letne Brigite Brajdič. Kot se je pokazalo, si je Brajdičeva zvečer svetila s prižgano svečo, te pa ni ugasnila, ko je odšla z ostalimi Romi ven. Sveča seje v tem času prevrnila in zažgala cunje, ki so ležale zraven. Požar je Brajdičevi pizadejal za kakih 50 tisočakov škode. STARE ZAGEV ŠENTJERNEJ, SREBRNICE, NOVO MESTO —• Neprevidnost, prehitra vožnja in pa alkohoi so v zadnjih dneh starega leta zakrivili, da je bilo toliko zvite pločevine kot prej v enem ali celo dveh mesecih skupaj. Sorazmerno mirno je bilo le zadnji dan minulega leta, saj v poročilih dežurnih miličnikov ni zaslediti nobene hujše prometne nezgode. Zato pa jih je bilo toliko več dan poprej, v petek, ko so ljudje s kozarci v rokah, bodisi v službi, na ulici ali v gostilni, s prijatelji ali le z navideznimi znanci trumoma nazdravljali novemu letu. Preveč prostoru bi bilo potrebno, če bi hoteli našteti vse petkove prometne nezgode na dolenjskih cestah, zatoos-tanimo le pri štirih. Najprej je že zjutraj ob 8. uri počilo pri Srebrničah. 47-letni Anton Šiško iz Lešnice se je namreč z osebnim avtom peljal po regionalni cesti iz Novega mesta proti Straži, zaradi prevelike hitrosti pa ga je pričelo zanašati. Zavozil je na levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Enega zabodel v nogo, drugega pa v trebuh Hude posledice pretepa v Lokvah pri Črnomlju__________________ LOKVE — Prepir in kasneje pretep, do katerega je prišlo 24. decembra ponoči v bifeju Jožeta Žvaba v Lokvah pri Črnomlju, sta udeležencem prinesel hude posledice. Najprej je v bifeju prišlo do spora med 26-letnim Mujom Zlikano? vicem u Rodin pri Črnomlju in skupino Romo\. Ko so slednji odšli, se je /a njimi odpravil i/ bifeja tudi Zukanovič. Počakal je pred vrati, da so iz bifeja prišli še Ivan Kambič iz Češnjevca ter Jože Šolar in Alojz Svetič iz Črnomlja. Zukanovič je nenadoma pričel umerjati omenjeno trojko in jim celo groziti, da ji h bo pobil. Prepirseje kmalu sprevrgel v prerivanje in suvanje ter kasneje*pretep, med katerim je Zukanovič z ostrim predmetom zabodel Svetiča v trebuh in ga hudo - poškodoval, medtem ko je Šolarja zabodel v nogo. Svetiča so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Omenimo naj še, daje bil Zukanovič v času pretepa vinjen, zoper njega pa bo podana ovadba jav nemu tožilcu. ČE NAJ SODIMO PO JUTRU... — Zadnji dnevi lanskega in prvi dan novega leta ne obetajo, da se bo varnost na naših cestah kai prida izboljšala. Vseeno pa upamo, da prizorov, kot je tale, koso veni najhujših lanskih nesreč pri Lešnici utrnila štiri življenja, letos ne bo. 1ZPRAZNILASE JEGUMA — 26. decembra okoli 14.30 se je Beograjčan Vehzar Četkovič peljal s tovornjakom po magistralni cesti mimo Štefana. Vam pa se mu je nenadoma izpraznila »uma napredujem levem kolesu,zara-Ji Česar je Četkovič zavozil v levo. Nasproti je takrat s tovornjakom pripeljal -rane Trampuš iz Kostanjevice na ■črttsu V trčenju vozil se je Trampuš udi poškodoval in so ga odpeljali v rovom ško bolnišnico, medtem ko je škode na vozilih za milijon 700 tisoč Ji n TOVOR SE JE RAZTRESEL PO CESTI — Kerse je na tovornjaku, ki ga je proti Zagrebu vozil Ljubljančan Jakob Hočevar,odtrgala varovalka.se je pri Skopicah razsulo po cestišču več naloženih železnih cevi. Iz Zagreba se je takrat s polpriklopnikom pripeljal Zagrebčan Dragan Valeta, za njim pas tovornjakoma še Jože Perpar in Alojz Bizjak. Ker sc vsem ni uspelo pravočasno izognili po cesti razsutemu tovoru, je prišlodp prave zmede na magistralki. Dobri dve uri je zategadelj promet po magistralki potekal enosmerno, čeprav gmotna škoda na vozilih ni bila velika, ocenili sojo na kakih 30 tisočakov Slav ko Žvan iz Dolenjskih Toplic. Prišlo je do čelnega trčenja. \ katerem je nastalo za 120.000 din škode. Kar tri poškodovane in za 70.000 din materialne škode pa je terjala prometna nezgoda, ki se je prišetila v Žabji vasi nekaj pred 15. uro. Vzrok: vinjenost. 52-letni Božidar Džipalo iz Novega mesta se je pelajl z Rateža proti Novem mestu, v Žabji vasi pa zaradi vinjenosti zapeljal na levO in trčil v vozilo, ki ga je nasproti pripeljal Novomeščan Borut Pavlič. V nesreči sta se poškodovala oba voznika in sopotnik Feliks Zabukovec. Približno ob istem času pa je prišlo do nesreče tudi pri Starih žagah. 28-letni Črnomaljčan Boris Miketič se je tedaj peljal z osebnim avtom proti Novem mestu, vendar ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, dokler ni zapeljal na levo in trčil v skalnati usek. Pri nezgodi je bila poškodovana sopotnica Zorica Šika iz Črnomlja, medtem ko so materialno škodo ocenili na 50.000 din. Vinjenost in prehitra vožnja pa sta bila ta dan še enkrat med povzročitelji nesreč. Nekaj pred polnočjo seje namreč proti Šentjerneju peljal z osebnim avtomobilom 23-letni Franc Lo-patec iz Mihovice. Vozil je prehitro in pri obratu IM V zaradi take vožnje zadel pešca, 28-letnega Alberta Hos-tarja iz Šmalče vasi. Nekaj krivde za nesrečo nosi tudi pešec, vinjen je namreč kolovratil po cesti, tako da se mu Lopatec zaradi hitre vožnje ni mogel izogniti. g g TAT V SAMSKEM DOMU KANIŽARICA — Vitomir Dragu-tinovič iz Kanižarice je 29. decembra prijavil miličnikom, da je nekdo brskal po njegovi sobi v samskem domu. Izginil mu je zlat prstan, poleg njega pa še avtokasetofon in dve moški ročni uri. Za storilcem, ki je Dragutino-viča oškodoval za okoli 43 tisočakov, še' poizvedujejo. Pešec prva smrtna žrtev letos 1. januarja je v novomeški bolnišnici umrl 50-letni Anton Vrtačič NOVO MESTO—Žal moramo že prvemu dnevu v novem letu pripisati tudi prvo smrtno žrtev letos na dolenjskih cestah. Iz novomeške bolnišnice so namreč sporočili, da je ta dan za posledicami prometne nezgode, ki se je pripetila nekaj dni poprej pri Malih Brusnicah, umrl 50- let ni Anton Vrtačič iz Brusnic. . Vrtačič je 25. decembra nekaj po šesti uri zjutraj pešačil z mlekom vro-ki skozi Male Brusnice, takrat pa je iz. novomeške smeri z osebnim avtom pripeljal 20-letni Milan Sašek iz Suhadola. l ega je v ov inku zaneslo v Vr-tačiča, ki je ob nezgodi dobil tako hude poškodbe, da je čez teden dni umrl. PREVRNIL SE JE OB CESTO MEDVEDJEK — Na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Medvedjeku seje 29. decembra ponoči z avtomobilom prevrnil 35-letni Ljubljančan Vukšin Bugarinovič. Ta je nekaj pred drugo uro iz neznanega vzroka zapeljal na levo prek vozišča in sc izven njega tudi prevrnil. Najhuje jo je skupil avto, na katerem je za 70.001) din škode. ZARADI PREVELIKE HITROSTI S CESTE NOVO MESTO — V ponedeljek. 2. januatja, je prišlo na Ljubljanski cesti v Novem mestu do hujše prometne nezgode. 21-letni Edvard Zadnik iz Dolenjih Kamene se je nekaj pred šesto uro zvečer peljal z osebnim avtom iz Bršljina proti mestu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v bližini ŽTP, tozda za vleko, zaneslo na pločnik, kjer je udaril še v drevo. Pri nezgodi sta se poškodovala sopotnika Bojan Zadnik (tega so po nudeni prvi pomoči odpustili iz bolnišnice) in Jožica Bon iz Novega mesta, ki je zaradi hujših poškodb ostala na zdravljenju. Na vozilu je bilo za Ih tisočakov materialne škode. m rnmm Z AVTOBUSI NA OLIMPIJSKE IGRE NOVO MESTO — Štiri verjetno najzanimivejše smučarske discipline XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu si lahko ogledate „v živo ". Mladinska turistična poslovalnica iz Novega mesta je pripravila za 15. februar odhod na tekmo moškega veleslalo- NAJBOLJŠI — Krešo Omerzel, Jože Žibert in Zvone Gerjevič (z dan ka,sn^c bojfnskls'al°™- ....... . , , februarja skoki na 90-metrski skakal- leve) imajo največ zaslug za osvojene dragocene lovorike. Po svojih nici in l8 februarja moški s|a|om. močeh je prispeval, kljub poškodbi, tudi Mojmir Lipar, precej pa Si Podrobnejše informacije dobite na obetajo še od Bojana Ivačiča in novincev Gorazda Gorjupa in Ro- Novem trgu 4 v Novem mestu, mana Berganta. (Foto: Perc) Uspešno leto speedwaya v Krškem Pregled največjih uspehov doslej obvezuje tekmovalce in vse, ki pomagajo KRŠKO — „Ta uspeh obvezuje, ne le Avto-moto društvo Krško, temveč tudi združeno delo celotne občine. Po izkazanem zaupanju FIM in uspešni organizaciji finala svetovnega prvenstva v parih ter zadnjih tekmovalnih uspehih naših speedwayistov, koraka nazaj ni več,” je dejal glavni direktor tovarne „Djuro Salaj” Silvo Gorenc na nedavnem sprejemu, ki gaje za tekmovalce, mehanike, izvršni odbor AMD ter predsednike delavskih svetov in direktorje kolektivov, kjer so doslej pokazali največ posluha za delo AMD, pripravilo krško AMD. Prek 470 članov, od tega je okrog 120 mladih, je lahko na minulo leto ponosno, saj so tekmovalci v spee-dwayu iz Krškega lani dosegli toliko naslovov v eni sezoni, kot doslej še ni uspelo nobenemu društvu v Jugoslaviji v povojni zgodovini. To so poudarili tudi ob podelitvi priznanj najboljšim predstav nikom avtomobilskega, motociklističnega športa v Beo- ZIMSKE ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV RADOVLJICA — Zveza društev upokojencev iz Radovljice bo letos gostitelj prvih zimskih iger upokojencev v veleslalomu in smučarskih tekih, ki bodo 25. februarja na smučiščih Kolpe pri Bohinju. Prireditelj tekmovanja je Zveza društev upokojencev Slovenije, pokrovitelj pa radovljiška občinska skupščina. Kot gosti so na igre vabljeni tudi upokojenci iz Avstrije, Italije in Hrvaške, sicer pa se tekmovanja lahko udeteže vsi ,upokojenci. Podrobnejše informacije so na voljo pri matičnih društvih. Sprejem za 13 najboljših športnikov Slovesnost v prostorih skupščine občine Novo mesto NOVO MESTO — Mir.uk> sredo sta predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular in predsednik OK SZDL Boris Skcdelj pripravila sprejem za najboljše novomeške športnike. Med povabljenimi so bili atleti Gorazd Gabrijel. Robert Šikonja, Igor Primc ter Andrej Lapajne, kolesarji Janez Božič, Srečko Gli-vari Brane Novak, Jože Smole, Sandi Papež in Boris Lavrič, plavalec Igor Vidmar, motociklist Alojz Pavlič ter modelar Darko Bauer. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli zapisati vse zasluge in dosežke omenjene trinajsterice. Kolesarji so potrdili, da nezadržno prodirajo v jugoslovanskih vrh, Šikonja, Lapajne, Primc in Gabrijel so z nastopi na balkanskem in državnem prvenstvu dokazali, da je Novq mesto neizčrpen vir mladih in obetavnih atletov, atletom bo v prihodnje potrebno Zagotoviti boljše pogoje za delo. Vidmarje dokazal, da novomeški KPA v državnem merilu še zmeraj nekaj pomeni, medtem ko jc bila letošnja sezona za Pavliča in Bauerja zagotovo ena najuspešnejših do slej. gradu. Krčani so ekipni državni prvaki, v parih in posamično, ob teh titulah pa naj omenimo le še osvojeni naslov slovenskega prvaka v spee-dvvavu, „Toje po zaslugi tekmovalcev, ki so pokazali veliko srčnosti, borbenosti in marljivo vadili. Če ne bi bilo zavzetih in sposobnih mehanikov Staneta Debeljaka, Jožeta Kranjčeviča in 'Lojzeta Mavsarja in seveda duhovnega vodje Franca Babiča ter športnih funkcionarjev v društvu, uspeh gotovo nebi bil tolikšen. Hvaležni smo kolektivom Celuloze, Sloveni-jaavta, Kovinarske, Pionirja, Agrokombinata in Transporta za razumevanje do svojih delavcev, ki so naši tekmovalci, mehaniki, in pomoč ob raznih prireditvah,” je med drugim povedal predsednik AMD Edo Komočar. Značilno za večino izmed 48 športnih funkcionarjev AMD Krškoje, da se ne izogibajo niti povsem fizičnemu delu ob udarniških akcijah. Po besedah Staneta Žiganteja, športnega funkcionarja, ki ima mednarodno licenco, so lani z udarniškim delom prihranili društvu nad 30 starih milijonov dinarjev. Na stadionu Matije Gubca je pač potrebno, ne le neposredno pred prireditvami, postoriti to in ono na speedwayski stezi, tribunah, v garderobah. Zato ni nihče presenečen, če namesto vabila za sestanek pogosto dobi povabilo za delovno akcijo. Krško AMD bo v letu 1984 organizator petih prireditev, o katerih bomo več še pisali, zato je nenehna skrb članov AMD, da ne bi zapravili ugleda dobrih organizatorjev, vsekakor nujna. Sekretar AMD Milan Nedoh meni, da bodo imeli njihovi fantje Žibert, Omerzel, Gerjevič in drugi močne konkurente v tekmovalcih iz slovenskih društev, upa pa na vsaj delno ponovitev lanskih rezulta- tOV' P. PERC DRAGOCENO PRIZNANJE — Ferdo Avsec (desno) je za zasluge pri razvoju in širjenju šaha v Novem mestu dobil na slovestnosti pred novim letom zlato Bloudkovo značko. VRNILI OBISK — Krčani so v začetku decembra vrnili obisk prijateljem iz Sindelfingna. Na posnetku je ekipa, kije nastopila na turnirju malega nogometa med dvajsetimi zdomskimi nogometnimi klubi. Prvič in zadnjič v figi Čeprav so v Kočevju veseli uspehov rokometašic, jim je veselje zagrenila odločitev o ukinitvi medrepubliške lige KOČEVJE — Brezdvomaje bila najboljši športni kolektiv lanskega leta v mestu ob Rinži ekipa rokometašic Itasa. Dekleta so namreč v svojem prvem nastopanju v medrepubliški ligi dosegle uspeh, ki ga niso pričakovati še taki optimisti. Usoda novincev v ligah jc, da se prvo leto nastopanja bore za ligaški status S Kočevkami ni bilo tako. Z izrednimi igrami, v katerih pa ji lije velikokrat zapustila sreča, so pred spo-mladifhskim nadaljevanjem prvenstva na odličnem petem mestu, za vodečo ekipo Partizana iz Rajičev pa zaostajajo vsega tri točke. Igralke Itasa so v enajstih srečanjih kar pet točk osvojile v gosteh (zmagi v Pulju in Celju ter remi v Djakovem), edino točko na domačem igrišču pa jim je odvzela Irta iz Siska. ..Čeprav smo veliko dosegli," ugotavlja trener Ivan Žeijav, ..še zmeraj nismo pozabili poraza v Rajičih, kjer bi lahko z malo več športne sreče pripravili vodeči ekipi neprijetno presenečenje." Podobnega mnenja je tudi igralka Andreja Novak, ki je najbolj vesela zmag nad Novim mestom in Lokomotivo iz Vinkovcev. Kočevke pa spomladi očitno merijo še više. Program priprav jc namreč izredno obsežen in strog, polegtega pa predvideva še vrsto nastopov na zimskih turnirjih po Sloveniji. Ob vseh lepili straneh letošnjega prvenstva pa v Kočevju vendarle ne morejo pozabiti na za njih neumestne in neodgovorne odločitve rokometne zveze, ki je z novo reorganizacijo tekmovalnega sistema ukinila medrepubliške lige. ..Listi, ki v imenu stabilizacije in varčevanje prinašajo takšne odločitve, ne poznajo razmer v teh ligah in nuje, da takšen sistem tekmovanja ostane še naprej," menijo v Kočevju. M. G-č. J PRVAK ZA 1983 — Jože Kolman (na posnetku) je zmagovalec SK Milan Majcen iz Sevnice v šahu. Med 14 igralci jeza točko ugnal najnevarnejše zasledovalce Šorlija in BIa«» DOLENJSKI LIST _________________ ■ Št. 1 (1795) 5. januarja 1984 j mDUSTRIJfl mOTORMH VOZIL novo mESTO Zagrebška 18—20 tel.: 068 24—481.068 23—738 Razvojni inštitut RAZVIJAMO PROJEKTIRAMO KONSTRUIRAMO Mislimo in delamo za jutri. Nudimo vam perspektivo in bodočnost. Mi bomo uresničili vaše — vi boste uresničili naše ambicije. Doktorji, magistri, diplomirani inženirji, inženirji • STROJNIŠTVA • LESARSTVA N • ELEKTROTEHNIKE • FIZIKE Kličite, pišite, pridite na neobvezen pogovor. Ljubečna Celje tlak za hleve Tel. (063) 25-800 Ljubečna Celje izotal termoizolacijski pod - SGP PIONIR tozd Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije Kettejev drevored 37 68000 NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge 1. strugar 2. elektroinstalater 3. ključavničar 4. stavbni klepar 5. klepar (avtomobilski) 6. avtomehanik 7. vodovodni inštalater 8. izolater 9. vrtalec pri globinskem vrtanju 10. monter ogrevalnih naprav 11. monter plinskih instalacij 12. več delavcev za priučitev za varilca, avtomehanika, elektroinstalaterja, vodovodnega inštalaterja, monterja ogrevalnih naprav, kleparja, ključavničarja ali za monterje prezračevalnih naprav 13. čistilec proizvodnih prostorov 14. delovodja plinskih instalacij 15. prodajni referent Poleg splošnih pogojev morajo kandidati zaoprav-Ijanje objavljenih del in nalog izpolnjevati še: pod 1 — 11 — poklicna šola ustrezne stroke pod 12—7. razredov osnovne šole pod 13 — končana osnovna šola pod 14 — delovodska šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 15 — višja ali srednja šola strojne ali elektrotehnične smeri oz. druge ustrezne smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Kandidati za opravljanje objavljenih del oz. nalog lahko pošljejo prijavo v 8 dneh po objavi na naslov: SGP PIONIR Novo mesto, tozd MKI, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37,68000 Novo mesto. 2/1—84 Delavski svet tozda HIPOT razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa Poleg splošnih pogojev, določenih v 511. členu ZZD, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri, , — 4 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja in vodenja delovnih procesov, — sposobnost vodenja in organiziranjadelovnega procesa temeljne organizacije, — družbenopolitične in moralno etične kvalitete, — znanje enega tujega jezika. Pisne prijave podajte v roku 30 dni na naslov Iskra IEZE, tozd HIPOT Šentjernej, z oznako „Za razpisno komisijo”. J. 5/1—84 j SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE objavlja na podlagi 12. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/82), JAVNI NATEČAJ za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih na gbmočju občine Trebnje (naselja: Trebnje, Mirna, Mokronog). RAZPISNI POGOJI: Upravičenci za uvrstitev na prednostno listo za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih so: A.DRUZINE IN OBČANI Z NIZKIMI DOHODKI, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stano-/ vanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja; "Ba ima prbsilec stalno bivališče na območju občine Trebnje; — da prosilec ali član njegove družine doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da prosilec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki niso lastniki večje stanovanjske hiše ali stanovanja, ki presega stanovanjske standarde na območju občine; — da prosilec ali kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hišice; — da se upošteva socialno stanje upravičenca oziroma članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališče, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadlo po merilih družbenega dogovora; — da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen; — da prosilec zagotovi lastno udeležbo po določbah pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje. B. UPOKOJENI OBČANI, INVALIDI IN STAREJŠI ZA DELO NEZMOŽNI OBČANI, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali njegov zakonec m imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja; — da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivališče v občini Trebnje; V_______________________________________________________________ — da nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Trebnje stanovanjske hiše, ki za 50 % presega standardno stanovanje, kjer bi prosilec lahko rešil svoje stanovanjsko vprašanje; — da prosilec zagotovi lastno udeležbo po določilih pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje; — da izpolnjuje še druge v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja. Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih, vlagajo vloge na posebnih tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Trebnje, Baragov trg 1, in sicer: — zaposleni: v temeljni organizaciji združenega dela, kjer združujejo svoje delo; — borci NOV: na OO ZZB NOV Trebnje; — upokojenci: na društvih upokojencev; — starejše, za delo nesposobne osebe: na Centru za socialno delo Trebnje; — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih: na OO ZS delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prosilci iz točke A morajo k vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave: — potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prijemkih prosilca, prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva za leto 1983; — potrdilo — odrezek o višini pokojnine oz. invalidnine za december 1983 za prosilčevega zakonca ali člane skupnega gospodinjstva; — potrdilo o stalnem bivališču in številu članov skupnega gospodinjstva; — izjavo prosilca, da niti sam niti kdo od članov skupnega gospodinjstva ni imel v preteklem letu drugih dohodkov, kot jih je navedel v vlogi; — druga dokazila, kadar iz vloge in priloženih dokazil ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na razvrstitev prosilca na prednostno listo ali so priložena dokazila dvomljiva. Prosilci iz točke B morajo k vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave: — potrdilo — odrezek o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 1983 za prosilca oz. njegovega zakonca; — potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosil-čevega zakonca; — potrdilo o stalnem bivališču in številu članov skupnega gospodinjstva; — izjavo prosilca, da niti sam niti njegov zakonec ni imel v preteklem letu drugih dohodkov, kot jih je navedel v vlogi; — druga dokazila, kadar iz vloge in priloženih dokazi-mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na raz- j vrstitev prosilca na prednostno listo ali so prilož. j dokazila dvomljiva. Tiskane obrazce vlog s pripadajočimi potrdili in izjava:: :. prejmejo prosilci pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje, Baragov trg 1, kjer dobijo #udi vsa potrebna pojasnila. Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, Baragov trg 1, rok za oddajo vlog pa je 30 dni od dneva objave javnega natečaja. Nepopolne vloge in vloge, vložene po tem datumu, bodo zavrnjene. O razvrstitvi na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih bo na podlagi meril iz pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje in izpolnjenih pogojih upravičencev, odtočil zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje. Številka: 36-37/82 Datum: 20.12. 1983 Predsednik zbora uporabnikov SSS Dušan Peskar 535/52-83 / i U T ! n U ¥ Četrtek, 5. januarja — Simeon Petek, 6. januarja — Mojmir Sobota, 7. januarja — Valentin Nedelja, 8. januarja — Severin Ponedeljek, 9. januarja — Julijan Torek, 10. januarja — Viljem Sreda, 11. januarja — Pavlin Četrtek, 12. januarja — Tatjana LUNINE MENE J1. januarja ob’ 10.48 — prvi krajec CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA IMAM SPET NA ZALOGI: — jelkimt eterično olje /a zdravljenje astme, bronhitisa, pljučnih bolezni in drugih prehladov, — mazilo zoper revmo, — mazilo zoper bolezni ožilja, — mazilo zoper gl ivične ekceme, — čaje zoper živčne bolezni in — šentjanževo olje za zdravljenje opeklin in ran. Pošljem po povzetju. Navodila priložena. Se priporočani! Stane ERJAVEC. Poklukarjeva 57 a, 61111 Ljubljana. foto-atelje branko c. herojev 34 novo mesto I — vse vrste foto- ] Igrafskih uslug — fotografije za | dokumente izdelamo v 24 urah — darilo za mladoporočence j pokličite 20-226 n i pncefi/. | ZAHVALA m m k n PRODAM ENOSOBNO STANOVANJE. Vseljivo v letu 1985. Telefon (068)25—450. NUDIM malo sobico pridnemu dekletu. V Ragovlog4, Novo mesto. SAMSKI MOŠKI išče sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (1/84). Motorna vozila DIANO, letnik 1978. ugodno prodam. Marija Matko, Studenec 64, 68293 Studenec pri Sevnici. VW 1600 limuzina prodam v celoti ali za rezervnedele. Prodam tudi novo barako v velikosti 20 m2. Informacije po telefonu 82-567 v soboto in nedeljo dopoldne. PRODAM zastavo 101. letnik 1979. Informacije na telefon 25—032. PRODAM vozno ZASTAVO 750, letnik 1980. Samo Aš .Straža 61. ZASTAVO 750, letnik 1973, neregistrirano, prodam. Boris Grubar, Go-tna vas 64, Novp mesto. PRODAM ALFA ROMKO, tipalfe-ta 2000, staro eno leto, in mercedes — tovorni 508, letnik 1980. Informacije, ob delavnikih od 7. do 10. ure na telefon (068) 71—462. Z 101, letnik 1975. prodam. Jože Bučar, Grobl je 10, Šentjernej. ZASTAVO 750, letnik 1980, in vlečnico TOMOS, novo prodam. Drago Primc. Brod 36, Novo mesto. R 18, letnik 1980, prodam. Telefon 22—648. PRODAM fiat 125 podelili. Frančič Ivan Stara vas 23 pri Šentjerneju. PRODAM PRODAM prašiča, težkega 140 kg. Jablan 5, Mirna peč.. PRODAM večjo količino kostanjevih suhih kolov, oddam lahko tudi v rastju. Jože Lakner, Rakovnik 3, Šentjernej. PRODAM 150 kg težkega prašiča. Žan Povše, Zagrad 14, Škocjan. PRODAM eno okno (120 x 120), dvodelno, in eno okno, tridelno, novo. Martin Lekše, Hudenje 3, 68275 Škocjan. ŠTEDILNIK GORENJE (na drva) in električni bojler (80 I). oba nova, prodam. Alojz Rodič, Stranje 5. Šmarješke Toplice. BAS KITARO BARACUDA ugodno prodam. Telefon 23—180 (zvečer). PRODAJAMO kokoši nesnice (za zakol ali nadaljnjo rejo). Prodaja bo 7. || Kmetijski stroji PRODAM masej ferguson(32 KS). Cena ugodna, f ranc Urbanč, Gorica 24. Leskovec pri Krškem, tel. 71 —989. TRAKTOR PASQUAL1 (30 KM) z novo frezo in premičnim plugom prodam. Ponudbe: PeterLukežič, Vavpča vas 20, 68333 Semič. PRODAM dobro ohranjen traktor IMT 533 in novo tritonsko kiper prikolico. Božnar, Maikovec 20, Tržišče. PRODAM traktorski obračalnik sip 1 O 160 in sadilnik za koruzo,dvo-redni IMT 640. Naslov v upravi lista (2/84). kupim KUPIM od nerabljene motorne žage stihi 07 cilinder z batom. Pismene ponudbe na naslov Alojz Šribar. Kalce 17, 68270 Krško. KUPIM kombinirano peč za kopalnico. Ponudbe na telefon 71-511, Krško. POSEST PRODAM posestvozvseljivohišoin gospodarskim poslopjem v Prigorici pri Ribnici. Vse informacije dobite po telefonu (011) 665—586 (vsak dan po 20. uri). PRODAM parcelo, 6 km od Dvora, z lokacijo za vikend. Srečko Tomec, Vojinska 11, Črnomelj^ PRODAM vikend v Šmarjeških Toplicah (4. faza, podkleten, 3.8 m2). Ponudbe pod šifro: TAKOJ. ZGORNJI DEL STAREJŠE hiše z vrtom v Sevnici prodam. Vesna Vidic, Hermanova 4, Sevnica. RAZNO ZDOMCI! Imam perspektiven artikel, kije vezan na uvoz stroja. Nudim zaposlitev pod ugodnimi pogji (okolica Krškega). Informacije od 20. do 22. ure na telefon (068) 79—156. AoevestiLai GRAVERSTVO,Aleksander KEČ-KEŠ. Novi naslov: Šentjemej(delavni-ca), telefon (068) 32—048; Novo mesto. Novi trg (hotel Metropol), telefon (068) 21—348. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rifiar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lfndič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey; Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20din. Letna naročnina 900 din — Zadelovne in družbene organizacije 1 800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000— 009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjs.ki list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Osebju internega oddelka intenzivne nege bolnišnice iz Novega mesta se iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja zdravnikom dr. Starcu, dr. primariju Hiibscherju, dr. Fornazariču in ostalim zdravnikom,enakotudi sestram. Zahvaljujese pacientka Pavla Bergant, lglenik 9. Vsem želim tudi srečno in uspešno NOVO LETO 1984. Dragima, očetu in mami LONČKI in STANKU MAVSAR.IE-VIM A i/ vasi Potov vrli — Križe —imami za 57. in očetu za 55. rojstni dan — in 32-letnicoskupnega življenja še veliko zdravja želijo sinovi Jože, drago in Stanko. Na podlagi sklepa delavskega sveta tozda Predaja razpisujemo prosta dela in naloge VODENJE PRODAJALNE ALPINA METLIKA, Partizanski trg 13 68330 Metlika za dobo4 let Kandidati za razporeditev nanavedenedelovnena-loge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — VKV trgovski delavec, — 5 let delovnih izkušenj v prodaji na drobno. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: ALPINA, tovarna obutve Žiri, razpisna komisija za tozd Prodaja, Strojarska ul. 2, 64226 Žiri. 3/1—84 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 79. letu zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta JOŽEFA ŠT1MPFEL iz Mokronoga Zahvaljujemo se dr. lvaškoviču za pdžrtvovalnozdravljenje, enako tudi dr. Starcu in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali obstram. Hvala tudi kolekt ivu Induplatiin vsem darovalcem vencevin cvetja ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mož Rudi,hči Mimi z družino in sestri združina-ma ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric IVAN ZUPANČIČ iz Anovca 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ' dobrim sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom m osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto. Za podarjene vence in spremstvo na atovi zadnji poti se zahvaljujemo kolektivom IMV tozd Prikolice Novo mesto, Iskra servis Ljubljana, Kovinarska Krško, Kostak Krško in tozd Papirkonfekcija Krško. Hvala tudi župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in sosedu Rudiju za tako globoko doživet poslovilni govor. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, sinovi Ivan, Edi, Rudi, Franci, Jože ter hčerki Kristina in Marinka z družinami Anovec, 13. decembra 1983 V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stan oče ALOJZ TRATNIK mesar iz RAKE Z žalostjo v srcu se ga spominjamo, kajti brez njega je naš dom še bolj tih in prazen. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate sveče na njegov grob. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po hudi in zahrbtni bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi ata, stari ata in pradedek JOŽE VOVKO iz Sel pri Ratežu 11 a Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih dnevih stali ob strani, mu lajšali zadnje ure, darovali cvetje,nam izrekli sožalje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Slavka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame IVANKE KUMER se iskreno zahvaljujem vsem, ki-so mi v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z menoj in jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Peter z družino ZAHVALA Komaj v 35. letu starosti nasje mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dragi mož in ati SILVO PANJAN vi Kočevja pri Črnomlju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Dolenjka za njeno pomoč, kakor tudi za organizacijo pogreba ter govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: žena Nada, sin Marko, mama, oče, brat Polde z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož. oče in stari oče ANTON KRIŽAN iz Gribelj 81 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Belt (tozd MO Črnomelj), GOK (DSSS Črnomelj), 1MP (tozd ITAK Ljubljana) za podarjene vence. Zahvala tudi pevskemu in gasilskemu društvu iz Gribelj ter župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Katarina,hčerki Mici in Anica združinama, sinovi Janez, Jože in Tone z družino ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST Revščina, prekletstvo, rojstvo pod Bohorjem Vaščani Stranja, hribovskega naselja pod glavnim slemenom Bohorja, so se že davno sprijaznili s tem, da morajo krepko pljuniti v roke, če želijo v teh na pogled lepih krajih, kjer pa so precej odvisni od surove narave, približno tako dobro živeti kot v dolini. Domačije so razstrese-ne na kotanjastem terenu ob Stranjskem potoku, ki priteka po ozki debri izpod Mrzle planine. Zaselek Zalog je skoraj 300 metrov nad Stranjami, nekaj kmetij pa je še više v pobočjih, kjer segajo košenice domala do samih slemen pod Velikim Javornikom (1023 m). Cisti kmetje se preživljajo predvsem s prodajo živine in lesa, nekaj deset vaščanov pa si je poiskalo debelejši kos kruha v industriji na Senovem in v Sevnici. „Pred kakšnimi desetimi leti so hoteli prešola-ti otroke na Senovo, mi pasmo se z vsemi štirimi branili, kajti sicer bi moral avtobus premagati dva npVarna klanca na cesti Kališevec — Brezje — Dovško — Senovo. Ob potoku Blanščica je precej boljša in posebno pozimi varnejša cesta Blanca — Poklek — Selce — Gornja Blanca — Gornji Leskovec — Stranje. Pri vsaki nevihti že vemo, da avtobus ne bo prišel dlje kot do trgovine na Gornji Blanci. In tedaj; ko smo nasprotovali prešolanju naših otrok z Blance na Senovo, so se začeli še bolj krhati odnosi s senovsko krajevno skupnostjo,” poseže malce v „zgodo-vino” Anton Kočevar, posestnik na 48 hektarih zaščitene kmetije v Stranju. Cesta pomeni vaščanom okno v svet, saj je veliko vozačev — otrok okoli 15, delavcev v dveh izmenah pa približno 50. Predsednik vaškega odbora iz SZDL Anton Remih omenja še druge težave vaščanov, zlasti spregovori o slabi preskrbi. ..Mercatorjev« Preskrba bi morala iti vsaj po sledeh krškega Agrokombinata in pri trgovini v Gornjem Leskovcu zgraditi priročno skladišče za škropiva, gnojila, apno in še kaj. Trgovci, torej Preskrba in Agrokombinat, bi se morali povezati, pa bi bila založenost boljša,’' meni predsednik Remih, njegov soimenjak Leopold Remih, poslovodja trgovine Preskrbe, pa doda:” Trikrat tedensko bi bil pripravljen tisto blago, ki ga vaščani oz. kmetje najbolj potrebujejo, prodajati popoldne brez nadomestila." Da so ljudje v teh zaostalih kozjanskih krajih voljni še zmeraj veliko sami postoriti z združenimi močmi, je lep, nadvse nazoren zadnji primer udarništva. Pred več kot 18 leti, ko je bila še vaška straža, so si vaški gasilci zastavili cilje, ob katerih so nekateri v dolini nejeverno zmajevali z glavo, češ, iz te moke pa verjetno ne bo kruha. Stranjani pa so vztrajno, da, že malo trmasto pričeli uresničevati načrte. Ustanovljeno gasilsko društvo je imelo v vasi vso podporo pri gradnji novega doma, kjer hranijo opremo. Poleg pridobitve prostora za boljšo, novejšo tehniko pa jih je pri delu spodbujala tudi želja, da bi pridobili prostor za sestanke. Spomini na črni september 1944, ko so Nemci požgali Stranje, ter na požare pri Radeju in Kočevarju vza-dnjih letih so vaščane prisilili, da so še bolj pohiteli z gradnjo. Na občinski gasilski zvezi v Krškem z izbranimi besedami govore o naglem razvoju društva, katerega glavni pobudnik je bil Anton Kočevar. „2e leta 1967 smo končali most čez Blanščico. Zbrali smo dobri dve tretjini denarja za ureditev strmega klanca pred vasjo. Tri leta smo se trudili in upam, da ne zaman," pripoveduje Anton Remih. Zanj vaščani pravijo, da je deklica za vse, saj je dober klavec, zidar, zalotili pa smo ga, ko je pomagal kravi poroditi teleta. Povezanost in čut za skupnost se kaže še v družnih nakupih nekaterih kmetijskih strojev, kot so trosilec za gnoj, stroj za kalanje drv, devet kmetov pa je kupilo cisterno za gnojevko, ki bo služila tudi gasilcem. „Po planu krajevne skupnosti bi naj bili že lani asfaltirali cesto do same vasi, letos pa napeljali telefon, saj je bilo preko 20 interesentov. Povsod v sosednjih vaseh, v precej manj razvitih občinah, kot je krška, že imajo telefon. Mejimo s šmarsko, šentjursko in sevniško občino. Za poltretji kilometer asfalta smo pred tremi leti obljubili, dabomozbrali600tisočakov. Desetlet se že zaman borimo, da bi to cesto prekatego- rizirali. Na krajevni skupnosti se največkrat spremo prav zaradi ceste,” poudarja predsednik Remih. Nekajkrat se je že zgodilo, da so malčki iz tretjega in četrtega razreda s peskom v samokolnicah krpali luknje na cesti. Če šofer reče, da ne bo vozil, če ne bo cesta boljša, je to pač edini izhod. Odgovorni pa bi se morali zavedati, da ne bi smeli prelagati bremena vzdrževanja cesta na pleča otrok, pa čeprav le občasno. V teh hribih so ljudje že veliko pretrpeli in imajo občutek, da jih v dolini sploh nočejo razumeti. Malo že obupujejo, ker niso uslišani, kajti avtobusi še zmeraj vozijo le do trgovine in ne v Stranje. Drstvenškovi iz Zaloga, zaselka, ki je bil med vojno do tal požgan, zdaj pa so domačije obnovljenje, morajo do avtobusa pešačiti celo okrog 6 kilometrov. To znese navzdol debelo uro, navkreber pa dve uri. Kako naj potem delavci pridejo spočiti na „šiht” v Metalno, rudnik ali Lisco na Senovem? Zakaj pride na to cesto večkrat sevniški greder kot pa Kos-takov iz Krškega? Tako pogosto sprašujejo Stranjani. Prepričani so, da vendarle ne prehitevajo stvari, saj poznajo razmere drugod in pri sebi. Opozarjajo tudi na socialne probleme. Pet hiš je še vedno brez elektrike in v teh žive največji tako imenovani socialni problemi, najbolj socialno ogroženi, kot radi z drugimi besedami označimo revščino. PAVEL PERC ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANTONIJE BAJER Breg 12 sc iskreno zahvaljujemo hišnemu zdravniku dr. Vodniku za zdravljenje v času njene težke in dolge bolezni. lina ko se zahvaljujemo zdravnikom in sestram onkološkega inštituta, posebno doc. dr. Kocijanu in sestri Francki. Prisrčna hvala upravi, zdravnici in sestram doma starejših občanov za nego in skrb v zadnjih dneh njenega življenja. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom z Brega, blokov Nad mlini 27 in 28 ter vsem znancem in prijateljem, ki sortam izrekli sožalje, pokojni darovali cvet je in jospremili na po ti k zadnjemu počitku. Lnako se zahvaljujemo občinskemu odboru ZB Novo mesto za pomoč pri organizaciji pogreba, pevcem zbora Dušan Jereb in tovarišu Ivu Pezi ju za poslovilne besede. Žalujoči: sin Ivan z družino, brat Tone, sestri Meri in Francka ter ostalo sorodstvo Novo mesto. Bela cerkev, Cleveland, 23. decebra 1983 ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak JOŽE MEGLIČ iz Novega mesta, Slavka Gruma 15 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Vodniku za dogoletno zdravljenje na domu, patronažni sestri za pomoč in nego, ŽTO (tozd za promet Novo mesto), 1MV (tozd Avtomobili), Zavodu za družbeno planiranje za podarjene vence, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Šmihela za pesmi ob slovesu t er duhovniku za obiske na domu in za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! N Žalujoči: vsi njegovi Mama. kakor liho. skromno si Uvela, tako si odšla od nas. Tiha solza jr spolzela, ko utihnil je tvoj glas. ZA II V AL A V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustila naša /lata mama.stara mama. omica. sestra in teta PAVLA JANEŽIČ Vrhek 2 pri Tržiču rojena Kos Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ji darovali vence in nam izrekli sožalje. Zah valjujemose kolektivoma Stil les in Žaga Sevnica, pevskemu zboru i/ Krmelja, tov. Selevšku za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerke Metka, Marija z družino, sinovi Ciril z družino in Milan, sestre in bratje DITC TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST NOVO MESTO OBVESTILO Vse naročnike brošure „Kaj? Kdo? Kje? v novomeški občini”, ki jo je založil DITC, tozd Časopis Dolenjski list, obveščamo, da je te dni izšlain jo bomo vsem tudi dostavili. Ker pa sta sestavni del brošure tudi karti občine in Novega mesta, ki zaradi tehničnih razlogov še nista natisnjeni, ju bomo vsem naročnikom dostavili do konca januarja 1984. Opravičujemo se za zamudo. Vsem, ki še niste naročili brošure, naj povemo, da prinaša popularni „3K” številne informacije, ki bodo koristile slehernemu delavcu, samoupravljalcu in občanu. Upamo, da vaša odločitev ne bo težka,-saj stane knjiga samo 100 din. Prosimo, da naročilnico izrežete in pošljete v kuverti na naš naslov: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, p.p. 33, Novo mesto, 68001. p/«/jr/4r/«/»jr/a S NAROČILNICA 1 (velja za zasebnike in DO) s 1 ' Ime in priimek k 1 Naslov št. osebne izkaznice .. izdana dne od Sob | j Zaposlen(a) s | Naslov DO 1 1 Naslov zasebne obrtne delavnice i i 1 Nepreklicno naročam(o) J din za izvod. 1 N izvod(ov) brošure „3K” po prednaročniški ceni 80,00 £ J. Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku (za zasebnike po povzetju). s Kraj in datum A Podpis pooblaščene osebe " N ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH D€(o) Kot* k* tobus In zbiralnic« kmetijskih zadrug 'S|. 1, (J 795),5. januarja 19 DOLENJSKI LIST 15 ism BOŽENA OSTROVRSNIK Na dolžnost podpredsednice republiške konference SZDL odhaja Božena Ostro-vršnik s precejšnjo bero izkušenj. Tisto, kar je novo. so po njenem mnenju predvsem druge razsežnosti, ki jih ne pozna, zato težko vnaprej napove. kaj jo čaka. Bistvene probleme s področja družbenih dejavnosti ji je približalo že dosedanje družbenopolitično delo. in če je bilo usklajevanje interesov težko v občini, potem niti najmanj ne pričakuje, da bo v republiki lažje. Sicer se pa Ostrovr-šnikova zna zagristi v delo, kar s svojim ravnanjem sproti dokazuje. Prepričana je, da nas vse čaka še veliko nalog prav na področju svobodne menjave dela, preden bo ta zaživela tudi v dejanjih. ..Dokler delavci ne bodo zares odločali, tako dolgo se bodo v sisih še srečevali z nesklepčnostjo," meni. Sedanja sekretarka MS ZKS Posavje je po poklicu prosvetna delavka, predmetna učiteljica gospodinjstva in telesne vzgoje. V brežiško občino je prišla iz Domžal. Tega je dvajset let in nekaj čez. ..Dovolj dolgo, ” da sem z družino pognala korenine med ljudmi, med katerimi sem preživela dve desetletji." Njeno prvo službeno mesto je bila Bušeča vas, nakar je poučevala v Cerkljah, pozneje pa v Brežicah, kjer je bila nekaj časa ravnateljica šole za prodajalce. Med učenci se zelo dobro počuti, posebej med starejšimi, s katerimi lahko hitreje naveže stike. Ob šoli se je ves čas posvečala družbenopolitičnemu delu. V vrste ZKje st opila kot študentka višje gospodinjske šole in takrat je med počitnicami obiskovala mladinsko politično šolo. Vsaka nova dolžnost v krajevni skupnosti, občini, regiji je zanjo izziv, da se čimbolj poglobi v stvari, ki jih mora obvladati. Področje SLO je bilo tedaj, ko je bila še sekretarka komiteja občinske konference ZK v Brežicah, nekaj, česar dotlej ni poznala in prav zaradi tega se je na začetku srečevala j podcenjevalnimi mnenji. Kmalu je dokazala, da je kos tudi tem problemom, in, kot pripoveduje, danes ženske v komitejih SLO niso posebnost, koso jih ustanavljali, pa je bi! med ženskami samimi in do njih velik odpor. N a vprašanje, če odhaja na novo dolžnost z zavestjo, da se je v teh letih v občini in regiji tudi po njeni zaslugi marsikaj spremenilo na bolje, odgovarja, da si tega ne pripisuje in da s svojim delom ni nikoli jtopolnoma zadovoljna. „Ce so bile kake stvari urejene, "pravi, „potem je to rezultat skupnega dela. Z menoj so požrtvovalno delali vsi člani komiteja in sekretarji osnovnih organizacij, enako pa je sedaj v medobčinskem svetu ZKS. Meje in ljubosumnost med občinami z vsako menjavo generacij hitreje izginjajo. Danes je že vseeno, kje v Posavju živiš in delaš — problemi so povsod enaki. V političnem delu pa mora imeti človek predvsem veliko potrpljenja, toda ostati mora dosleden in vztrajati, dokler se stvari ne obrnejo v pravo smer." JOŽICA TEPPEY PRVA NAGRADA — Zunanji videz in razkošna notranjost počitniškeprikolice Adria—Caravan—380 QLS, glavne nagrade naročniške akcije tednika Dolenjski list. • Dolenjski list v vsako hišo Vsak novi naročnik Dolenjskega lista bo dobil darilo, katerega vrednost presega znesek celoletne naro-čnine! — Stari in novi naročniki se z žrebom potegujejo za 18 premij, med njimi je tudi počitniška prikolica Adria—Caravan 380 QLS — Vseh nagrad je milijon novih dinarjev! Z novim letom začenja Dolenjski list, tednik s skoraj 29.000 izvodi naklade, nagradno akcijo, s katero želi pridobiti v krog svojih naročnikov in bralcev še tiste Dolenjce, Belokranjce, Posavce, Kočevce in Ribničane, ki največjega jugoslovanskega pokrajinskega časnika iz tega ali onega razloga doslej niso jemali v roke. Da bi bilo prvo sreča nje novega bralca in Dolenjskega lista prijetnejše, je naša hiša skupaj z dolenjskim združenim delom pripravila zvrhan koš zares lepih, da ne rečemo dragocenih daril. novoletni SPREJEM ZA NOVINARJE NOVO MESTO — Boris Škedelj, predsednik občinske konference SZDL, je 28. decembra priredil novoletni sprejem za novinarje, ki poročajo iz novomeške občine. Ob tej~priložnosti se jim je zahvalil za njihov prispevek k objektivnemu obveščanju občanov. UMRLA IVANKA PALM AN KOČEVJE — Danes, 5. januarja, bodo v Kočevju pokopali Ivanko Palman, predsednico slovenskega društva obolelih za multiplo sklerozo. Palmanova je umrla l. januarja v ljubljanskem kliničnem, censtru. Opolnoči Uroš v Novem mestu, zjutraj Nataša v Brežicah Le pet minut po polnoči je v novoletni noči rodila Ljubica Kvas iz Črnomlja Brežicah je prva povila Majda Jurman iz Ribnice pri Mokricah NOVO MESTO — Ljubica Kvas, uslužbenka Ljubljanske banke iz Črnomlja, je s sinom Urošem v novomeški bolnišnici pričela ..porodno sezono" v letu 1984. „Vse skupaj je trajalo le petnajst minut, čeprav se je porod pričel že v starem, končal pa v novem letu, le pet minut potem, ko je odbilo polnoč. Začelo se je že doma, ko smo se z možem Ignacem 111 sinovoma Borisom in Samom pripravljali na slovesno pričakovanje novega leta. Na slavju je hotel biti tudi peti član naše družine," se zdaj, ko je že vse mimo. pošali 31-letna Ljubica, ki so jo v novomeško bolnišnico nekaj minut pred polnočjo pripeljali z reševalnim avtomobilom. Novi član Kvasove družine, Uroš, pa je bil z 2.210 kilograma eden najlažjih dojenčkov, v zadnjih dneh rojenih v Novem mestu. počitka. Zadnji dan minulega leta 111 prvi dan letošnjega seje rodilo kar 14 otrok, šest med njimi je prvič zajokalo prav v novoletni noči. V letu 1983 seje v novomeški porodnišnici rodilo 1873 novih državljanov. Po dolgih letih se je zgodilo, da je bilo več dečkov kot deklic (985 dečkov in 899 deklic), kar enajstkrat pa so se rodili dvojčki. .1. PAVLIN BREŽICE — ..Ženskam se je tokrat zelo mudilo. Kar šest jih je rodilo na zadnji dan v letu, zato so bili prazniki mirnejši,” je povedal predstojnik gineko-loško-porodniškega oddelka bolnišnice dr. Marko Pirc in dodal, da so z deklico zaključili staro leto in z deklico vstopili v novo. zemljepisa. Zaposlitve še nima, vendar upa, da se bo tudi zanjo odprlo kako delovno mesto. Osem mesecev je kljub temu že učila na osnovni šoli v Veliki Dolini. Nadomeščala je stanovsko kolegico na porodniškem dopustu in si tako nabrala prve delovne izkušnje. Mož Bojan je doma i/ Dobove. Po poklicu je natakar in že dve leti dela v Švici. Majda stanuje še pri starših, vendar z možem načrtujeta lasten dom. Kako leto bo še počakala tukaj m če med tem ne bo dobila primerne službe, bo s hčerko odšla za možem. Štiri mesece je že prebila pr^ njem v živahnem smučarskem središču Gstaad in misli, da bi se v Švici hitro privadila. Novoletna nočna dežurna ekipa, v kateri so bili dr. Ljubo Kretič, Zdenka Kaplan, Tanja »ever, Bosiljka Mihalič, Anica Mikec, Tiha l urščak, in Mira Golob, v najdaljši noči ni imela VEČ DEČKOV KOT DEKLIC Čas med polnočjo in jutrom je mineval v pričakovanju prvega srečnega dogodka. Ob 6. uri m 25 minut je Maida Jurmunova i/ Ribnice pri Mokricah rodila prvorojenko Natašo. Deklica je presenetila vse po vrsti, najbolj pa mamico, saj je kar mesec dni prezgodaj pohitela na ta svet. Majdi so skrbi za hčerko skalile srečo. Nedono-šenko, težko 2,60 kg, so takoj položili v inkubator, kjer so skrb zanjo prevzeli pediatri. Majda Jurman je zdaj v 24. letu. Izšolala se je za učiteljico zgodovine in Majdini starši so tokrat dobili žc drugega v nuka za novo leto. Pred dvema letoma se je njenemu bratu rodil sin Gorazd. 1 udi on je bil prvi brežiški novorojenček v letu. Številne dobre želje družine in osebja na porodniškem oddelku se zdaj stekajo k mali Nataši, v upanju, da se bo čimprej^ okrepita in skupaj z mamo čila in zdrava zapustila bolnišnico. J TLPPLY ORGANIZIRANO TEKAŠKE PRIREDITVE NA BREŽICE — V brežiški porodnišnici so imeli lani 894 porodov. Sedemkrat so prišli na svet dvojčki, tako da so našteli skupaj 903 novorojencev. Dečkov je bilo 475, deklic 419. Torej nič drugače kot prejšnja leta, saj se dečkov vedno rodi precej več. V kroniki minulega leta imajo zabeleženih 31 carskih rezov in 46 nedonošenčkov. Večina porodnic (578) je bila iz brežiške in ost lih dveh posavskih občin, dobra tretjina žensk pa je prišla rodit v Brežice iz obmejnih krajev na Hrvašk era. # Tudi Dolenjski list se pridružuje čestitkam družinama za veseli dogodek in sporoča, da bosta novorojenca prejela hranilni knjižici z začetnima vlogama po 1.000 dinarjev kot darilo lista. Otrokoma želimo vso srečo v življenju! UREDNIŠTVO NOVO MLSTO — Mladinska turistična poslovalnica iz Novega mesta pripravlja letos organizirane odhode na nekaj najbolj znanih rekreativnih tekaških smučarskih prireditev v Sloveniji. Tako bo 22. januarja prireditev Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah, za katero se zainteresirani lahko prijavijo do K), januarja; 5. februarja bodo znam Bloški teki, rok za prijave je 20. januar; 12. lebruaija bo na sporedu Trnovski maraton, za katerega sprejemajo prijave do I. februarja; 26. februarja bo Tek treh dežel, prijaviti pa se je treba do 15. februarja. Vse prijave sprejema mladinska turistična poslovalnica v Novem, mestu. Prav vsak nov naročnik bo dobit lepo knjižno darilo, vsakemu desetemu pa bo sreča namenila eno od nagrad, ki so jih prispevala dolenjska podjetja. Med temi nagradami so priznani izdelki Krkine kozmetične, prehramben e^dietetične in izolacijske proizvodnje, oblačila metliške Beti, keramični izdelki IG K iz Račjega sela, tesnila in garniture Sparxa iz Velike Loke, kolekcije pijač Dane z Mirne, kolekcije prehrambenih- izdelkov Kolinske z Mirne, srajce in bluze (po izbiri) novomeškega Laboda, kolekcije pijač metliške Vinske kleti in številne hranilne knjižice Ljubljanske banke — TjDB Novo mesto, na vsakije vloga 1.500 din. mesta prispevala zmrzovalno skrinjo, 1GK iz Račjega sela 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, tozd Zdravilišča novomeške Krke dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Mercator iz Novega mesta je obljubil nagrado v vrednosti 25.000 din, Novotehna iz Novega mesta je namenila enemu izmed bralcev Dolenjskega lista televizijski sprejemnik, Novoles iz Straže je dal na voljo 10 vrhunskih gugalnikov, Novoteks iz Novega mesta pa bo izžrebanega naročnika našega časnika opremil s smučarskimi oblačili, kakršna ima Bojan Križaj! Vrednost vseh nagrad je več kot milijon dinarjev! Kako priti do nagrade? Novi naročniki morajo izrezati in izpolniti naročilnico, kijo objavljamo na tejstrani. Izpolnjeno naročilnico naj dajo v kuverto in pošljejo na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, 68000. Seveda lahko naročilnico oddajo tudi osebno v našem naročniškem oddelku na Jenkovi I v Novem mestu. Nove naročnike zbirajo tudi vrli poštarji, Dolenjski list lahko naročite tudi pri njih. JUTRANJKINI DVE MILIJARDI • Nobena od omenjenih nagrad ni vredna manj kot znaša celoletna naročnina na Dolenjski list! To seveda pomeni, da vam darilo dolenjskega združenega dela in našega časnika takoj povrne denar, ki ste ga izdali za celoletno naročnino! Vse drugo je na nas. Prepričani smo, da se vam bomo z Dolenjskim listom tako priljubili, da boste čez leto in dan obnovili naročnino. RA DNA — V industriji otroške konfekcije J utranjka so minuli četrtek povabili (kot vsakič ob koncu leta) svoje upokojence. Direktor Karel Vehovar jih je seznanil s poslovanjem in načrti. V minulem letu so ustvarili okrog 1.60 milijarde dinatjev celotnega prihodka, v tem letu načrtujejo dve milijardi. V minulem letu so se uspešno lotih izvoza. Po tečaju Z1S znaša povečanje kar 340 odstotkov ali okrog 240 milijonov dinarjev. Izvoz nameravajo povečevati tudi v tem letu. Kolektiv ngmerava letos pristopili k posodabljanju strojne opreme. To pa še ni vse. Na koncu velike naročniške akcije Dolenjskega lista, ktbo trajala od 1. januarja do 1. marca, bomo med naše nove in stare naročnike javno / žrebom razdelili 18 nagrad — premij. Med slednjimi je gotovo na prvem mestu • počitniška prikolica Adria Caravan — tip 380 QLS, ki jo je podarila Industrija motornih vozil iz Novega mesta, glavni pokrovitelj velike nagradne naročniške akcije Dolenjskega lista. Ostale velike nagrade naštevamo po abecednem vrstnem redu darovalčev. Jako je Emona—Dolenjka iz Novega NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: 1_________________________________________________ Ulica in hišna št.: Poštna številka in kraj: št. osebne izkaznice: Celoletno naročnino(900 din) bom poravnal, ko •bom dobil položnico. Datum: Podpis: Ljudje si iz plašnosti, strahu ali negotovosti pogosto nadevajo pozo. I. Š UH O VI CK I Zaradi smrti je vsak naš hip neprecenljiv. E. FRITZ Odsotnost upanja ljudi kali. B. PEKIČ V INKUBATORJU —Majdo Jurman je prezgodnji porod prikrajšal za trenutke, v katerih druge porodnice že lahko stisnejo otročka k sebi. Upa, da se bo za Natašo, kije morala v inkubator, vse dobro izteklo. (Foto: Jožica T9PPey) ŽE PET MINUT PO POLNOČI — Namesto na silvestersko večerjo se je Ljubica Kvas iz Črnomlja, Ulica 21. oktobra 17 c, odpeljala v novomeško porodnišnico po tretjega sina, (Foto: J. Pavlin) p t ■ • t ,’<•)• Kaj pa stari naročniki? Ti so svoje že storili. Zdaj lahko udobno čakajo na začetek marca, ko bomo dali kartone z njihovimi imeni in priimki vboben, vse skupaj zavrteli, nato pa bosvoje povedala sreča. Ne pozabite, da čaka stare in nove naročnike Dolenjskega lista za milijon naših dinarjev nagrad, med njimi tudi počitniška prikolica Adria Caravan — 380 QLS. O veliki nagradni naročniški akciji Dolenjskega lista bomosproti poročali. Vsak teden bo objavljen seznam novih naročnikov in nagrad, ki sojih dobili, natančneje in podrobneje pa vam bomo predstavili tudi Dolenjski list, časnik, ki je'dobrodošel v premnogi dolenjski hiši. 1ZREZITE. IZPOLNITE, POŠLJITE na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, 68000