62
To in ono.
cirku na vatikanskem holmu. — Jan Styka je kaj marljiv slikar. Pred tremi leti je razstavil v Varšavi »Panoramo Golgate", ki je vzbudila splošno zanimanje. Tudi za to sliko je žel umetnik mnogo pohvale.
Antoni Malecki. Preteklega meseca je praznoval osemdesetletnico svojega rojstva znameniti poljski učenjak in pisatelj Anton Malecki. Ta jubilant spada med one redke može, ki v visoki starosti z veseljem in zadovoljstvom gledajo na svoje delovanje, ker vidijo njegove sadove in uživajo zanje vsestransko priznanje. Njegovo življenje je jako zanimivo. Rodil se je v Objezieru na Poznanjskem 1. 1821. Šel je v Berolin učit se jezikoslovja. Tam je takrat slovel »pruski državni filozof" Hegel, katerega idealistični panteizem je tudi Maleckega premotil za nekaj časa. A njegov trezni duh se je kmalu otresel hegelizma in se nagnil k zgodovinsko-literarnim študijam. Že kot gimnazijec se je poizkušal tudi v pesništvu in kot abiturient priobčil življenjepis Mickiewiczev. Kot mlad profesor na gimnaziji Marija - Magdalenski v Poznanju je obrnil nase pozornost občinstva s spisom „Por6wnanie pierwotnych zwiazkow spolecznych u German6w i Slow;an" in s studijo o „Irydyonu" Krasinskega. Zato so ga poklicali 1. 1850. na Jage-lonsko vseučilišče v Krakov, da tam predava o klasičnem jezikoslovju. Takoj se je vneto posvetil tej stroki in izdal razpravo „0 filologii klasycznej i jej encyklopedyi". A ni mu bilo usojeno, da bi dolgo deloval na tem vseučilišču. Prišla je doba absolutizma, v kateri so ostro pazili na vsako gibanje Jage-lonskega vseučilišča. Ko je prišel 1. 1851. cesar v Krakov, je sklenil profesorski kolegij na predlog Helclov, da ne nastopi v uniformah, ampak v togah. To so jim višji krogi zamerili, in oni, ki so bili že prej bolj »slabo " zapisani, so izgubili službe, med njimi tudi — Malecki, kateri je moral celo zapustiti Galicijo. Sel je nazaj na Poznanjsko. Pa kmalu so izprevideli krivdo n 1. 1854. so ga poklicali že nazaj v Avstrijo kot profesorja jezikoslovja v Inomostu,'kjer je predaval o jeziku in slovstvu poljskem. A minister Thun mu je naložil, da se mora priučiti še drugih slovanskih jezikov in sicer na Dunaju pod vodstvom Miklošičevim. Malecki se je jako pridno učil in že čez četrt leta mu je dal Miklošič izpričevalo, da je dovolj izobražen za vseučiliškega profesorja. L. 1856. pride kot profesor v Lvov. Tamošnje vseučilišče je bilo takrat vse ponemčeno. A Malecki je zapazil, da v§eučiliški red ne določuje učnega jezika, in to pomanjkljivost je porabil, da je začel predavati v poljskem jeziku. Zdaj je oživela na novo njegova delavnost. L. 1863. je izdal kot plod svojega preiskovanja „Gramatyke; je_zyka polskiego", prvo veliko sintetično sestavljeno in metodično razdeljeno poljsko slovnico od časov Kopczynskega sem. Okrajšano so sprejeli kot šolsko knjigo. Iz vseučiliških slovstvenih predavanj pa je sestavil drugo veliko delo »Juliusz Stowacki. Jego žycie i dz:ela w stosunku do wsp6i-
czesnej epoki." S to razpravo, ki obsega tri knjige, je pokazal svetu v pravi luč- velikega pesnika. Pisal je tudi o Modrzewskem, o Kochanowskem itd., in »Akademija krakowska" je izdala njegove „Studya heraldiczne", razpravo „Klasztory i zakony v Polsce šredowiecznej", „Lechici", »Rozglad w dziejach i polityce piervotnej Polski" itd. Od 1.1873. upokojen, je svoj prosti čas neumorno uporabljal za slovstveno delo. Tudi pesniško je bil delaven. Najprej je preložil Sofoklovo »Elektro", potem pa izdal burko „Grochowy wieniec" in žaloigro „List želazny." Obe igri sta dobro uspeli na odru. Malewsky je dosegel v starosti mnogo odlikovanj. Med drugim je tudi član gosposke zbornice.
Gališki zgodovinar Izidor Šaranevič, predsednik »Stavropigijskega Instituta", ki je prošli mesec umrl, je bil izmed najzaslužnejš h maloruskih znanstvenikov. Rojen je bil 1. 1829. v Cerkovni v bole-hovskem okraju. V Lvovu je študiral najprej bogoslovje, potem pa je prestopil na modroslovni oddelek. Najprej je deloval kot gimnazijski profesor. L. 1862. je izdal »Istorijo Galicko-Volodimirskoj Rusi", katera je mogočno povzdignila narodno zavest malo-rusko. Dasi po mišljenju goreč Malorus, je pisal tudi v poljskem in nemškem jeziku. Poleg monografij Lvova in Galicije imamo od njega »Kritische Blicke in die Geschichte der Karpatenvolker im Alterthume und Mittelalter"; ta knjiga mu je pridobila profesorsko stolico na Ivovskem vseučilišču. Poljsko je spisal: „Sprawy košcielne na Rusi za Kazimierza W.", »Rys wewnqtrznych sbornikow Galicyi wschodnej w dru-giej poiovie XV. wieku", „Rzut oka na beneficya Koše ola ruskiego za czasow rzeczypospo!itej polskiej" i. t. d. Malorusom je spisal prvo geografijo, ki je izšla 1. 1862. v Kolomeji. Posebno plodovita je pa bila njegova delavnost v »Stavropigijskem Institutu", tem starodavnem kulturnem zavodu maloruskem. Sklenil je, da iz starih zbirk tega društva priredi muzej. Ko je 1. 1886. »Stavropigijski Institut" praznoval tristoletnico svojega obstanka, je priredil Šaranevič razstavo maloruskih star n in izdal slavnostno knjigo. Iz razstave je dal vse starine prenesti v muzej. V visoki starosti je už.val občno spoštovanje. To se je v delo zlasti tedaj, ko je uniatski metropolit Sem-bratovič Šaraneviča kot edinega laika povabil celo na škofijsko sinodo.
Rusinsko vseučilišče v Lvovu. »Ševčenkovo znanstveno društvo" v Lvovu je poslalo poslancem in uredništvom spomenico, v kateri zahteva rusinsko vseučilišče in utemeljuje njegovo potrebo. Prej je bila lvovska univerza namenjena tudi rusinskim potrebam, ker je bila krakovska univerza vedno čisto poljska. Zdaj je pa avtonomija Ivovsko vseučilišče naredila čisto poljsko. Rusinov je v Avstriji 4 milijone, torej ne mnogo  manj kakor Poljakov. V Ga-