/. E. RUBIN:
Luca.
(Konec.)
I dkod pa jo poznate?« je izpraševal častnik, a Jovo ni mogel odgovoriti. Odvezal je Luco od voza, jo objel okoli vratu in tako sta slonela drug ob d(ugem nckaj časa.
Sele pozneje smo izvedeli vso povest: Bilo je prcd štirimi leti, v začetku svetovne vojnc. Avstrijske in madžarske čete so napadle Srbijo od dveh strani in prekoračile na mostovih Savo in Drino. Razvili so se strašni boji okoli Šabca. Vsa mala Srbija je bila pripravljena, da brani domovino pred sovražnim vpadom. Ne le vojska, ampak ves narod z vsem, kar je imel, z vozovi, orožjem in živino je hitel v boj, da zadrži sovražnika na meji, saj je vedel, da prihaja rušit in požigat njegove domove in da hoče moriti brez usmiljenja žene in otroke, da uniči srbski rod, ki so ga Nemci in Madžari tako sovražili. V četi
205
srbske konjenice, ki se je borila okoli Šabca, je bil tudi Jovo s svojo Luco. Tri dni je trajal boj proti močnejŠemu sovražniku; srbska vojska se je umaknila na višave okoli Cer=planine, kjer je pod vodstvom slavnega voj= vode Stepe Stepanovida dosegla pozneje sijajno zmago. V boju pri Šabcu je padel tudi Jovo. Bil je ranjen v glavo in ko se je zavedel, je zagledal poleg sebe Luco, ki je sklanjala glavo, kakor bi mu hotela pomagati. Oklenil se je je okoli vratu in zvesta žival ga je hotela dvigniti na sedlo, toda nje* gove roke so bile preslabe, omahnil je in obležal. V omotici je slišal, kako se bližajo tuji glasovi, ČutU je nemirno prhanje svoje Luce, nato so ga prijele trde roke in ga položile na nosila; zavedel se je, da je ujet. Še je slišal hrzanje konj in krik in rezgetanje svoje Luce, ki se je čimdaije bolj izgubljalo. Grmenje pušk in topov se jc odmaknilo nekam dalee in ko se je drugi dan prebudil, je videl, da je v ujetniškem taboru. Od tam so ga prepeljali z drugimi ujetniki v neznane kraje, kjer je bilo veliko taborišče; rana se mu je poČasi zacelila in potem so ga poslali na delo v tovarno, od koder je prišel v naŠc mesto. Luco so odpeljali sovražniki s seboj in jim je morala služiti.
Ko je častnik videl, da jc Luca našla svojega prejšnjega gospodarja, se je obrnil k ljudem, ki so stali okoli voza, in rekel: »Da, to je dobra, zvesta žival. Nisem vedel, odkod je, dobil sem jo na fronti, kjer mi je pridno in vdano sluzila. Cudil sem se njeni razumnosti. Bila mi je tako draga, da je nisem hote! prepustiti sovražniku in sem jo vzel s seboj. Spotoma je stopila na žebelj in se ranila. Srečen sem, da sem jo po tako čudnem slučaju pripeljal nazaj v roke njenega pravega gospodarja.«
Jovo in Luca sta še vedno stala kakor da bi si brez besedi pripovedovala spomine vseh Štirih let, odkar sta se ločila.
»Res,« je rekel vojak na vozu, »gospod polkovnik jo je imel tako rad, da je ni hotel pustiti na cesti, kjer bi poginila. Meni se je smilila, ker je težko hodila. Hotela sva jo spraviti do živinozdravnika in jo izročiti v kake dobre roke.«
Med tem je prišel živinozdravnik po trgu. Stopil je k Luci, ki je mirno dvignila svojo ranjeno nogo.
»Se bo dobro,« je rekel.
»Luca,« je vzkliknil Jovo, ki si je obrisal solze in se ves razveselil, »šc bo dobro. O, pomagajte, dobri Ijudje, samo da jo rešim!« Prijel je dcčka, ki je stal poleg njega, in rekel Luci: »Luca, Še so dobri ljudje, evo, imava pri* jateljev, še pojdeva v najino Srbijo ravno.«
20$                                                                                                       
Ljudje so s solzami v očeh gledali Čudni prizor.                                            
»Pa srečno,« jc rekcl častnik in podal Jovu roko. »Bodite srečni v svoji        domovini! Zbogom, Luca!«                                                                                         
Luca se je ozrla in sklonila glavo. Vojak je pognal konja in voz je zdrčal      po trgu skozi mesto.
Spravili so Luco v bližnji hlev, kjer ji je živinozdravnik obvezal rano. Jovo je stal ves Čas poleg nje in se pogovarjal z njo. Vse ji je povedal od pnega dne, ko sta se loČila, in Luca je stiskala glavo k njcmu, kakor da vse razume in bi ga hotela potolažiti.
»Zdaj je vse koncano, zdaj je vse dobro,« je govoril Jovo, »samo da se vrneva živa ...«
Nekaj dni nato je odhajal Jovo z Luco iz mesta.
»Vidiš, Bog je dal nam vsem dobro,« jc rekel dečku, ki ga je nekaj časa spremljal, »vse je prešlo in vsi bomo sreČni.a
Mnogo spominov iz tistih burnih časov je izginilo v teh letih, a Še danes živi v mestu spomin na ta dogodek.