144
Učene in ooročila o DUblikaeijah in razrtavah
ARHIV! XVI 1993
koiera, da jc uinrl razmeroma venk odstoteK bol n:kov ti'di za dug'n-' nalcz)j!viii i boleznimi kot sta tifus in j etika (vsaka pita smrt v L; rbljani je b I a posledica jetike ,n da so se naglo širile tudi spolne bolezni (tako, da ie od leta 1904 zdravnik dr. Jeme Demšar vodii celo brezplačno ordinaci o za spolne bolezni v Mestnem domu).
Kljub vsemu navedenemu ugotavNa avtorica v mesti' pndec umrljivosti v obnvnavancm obdebju; pri tem pu*£a vprašaje o tem, koliko je til padec smrtnosti rezultat zboliiania zdravstvenih in h g,-enskih razmer in koliko doscljcvanja zdravih, mladih ljudi s podeželja v razpravi odprto. Mrd nasilnimi smrtm. irmjc že v času pred prvo svetovno vo'tio opazne mesto samomori1 to potr-jje si-cr zna ■ no ugotovitev, da se število samomorov v prostoru v katerem živimo, ni drastično zvišalo šele po prvi ali c d o drugi svetovni Ejni, temveč je svojevrstna trajnica s trendom k zvi Sevan
Posamezna poglavja prve knjige so nato na menjena Se icknmištvu in zobozdravniški re^i. V začetki] 20 stoletja so Ljubljančani lahko izbirah med šestirr, zobozdravnik,, pr čemer /" Mestni magistrat zobr.e tcnnikc tudi kaznoval zaradi mazaštva. Prav v obravnavano obdobje spada tudi čas bo1' organizirane skrbi za n-jgo zob pri otrocih iij prvih sistematičnih akcij za preprečevanje zobne gr.ilobe
Higienske razmere v Hjupljani v obravnavanem oDdobju so bile v teratur že obširneje obdelane, vsekaki.r obširneje kot zdravstvene, vendar jo uspelo Tuditi Šega tudi to sliko v marsičem dopolnil in razširiti. Med poglav i, k1 prinašajo v tej zvezi nove, zanim ve podatke- so picdvscm tista, ki sc ukvarjajo z mestno preskrbo z živili mestno tržnico . i revizijo proda) iln ;n obrtnih delavn:e. V ostalem zaokrožz podobo mestne higiene podrobnejši prikaz mestnih komunalnih de'avnosti vse do predrta vi tv s funkt-'ie mestrih pene i i žc omenji nega mestnega konjarja s plačo !200 kron ni leto.
Knj'ga Jtidii:e Šega ie tiuicna "case study", pO' drobna kraievnozge dovinska itudija, ki razkriva vse kvalitete in možnosti prostorsko ome^nega, a zato poglobljenega zgodovinskega pristopa. Kot rečeno je Ljubljana, ki jo popi^jc ta knjiga, žc daleč kot svet il! romanov s porumendirr in ob straneh načetimi listi. a vendar je podoba ki nam jo sli! a avtorica, tudi pomombno puglavj? i: pr. nas še vodno malo raziskane zgodovine zdravstvene kulture in zdravstvenega skrbstva Zstoje po svoje pre scnetl" o, da je moral rokopis tako dolgo čakati na natis in vse do danes ni našel založnika ne finan-seria, (udi tam ne, kjer bi interes ne le za sodobno, temveč tudi preteklo zdravstveno kulture vsekakor moral biti. Zamik, s katerim izh: a, pr tem knjigi ni v Škodo: avtorica je opravila naporno delo obračanja i ista za listom, fascikla za faseiklom in iz gradiva strnila sliko, ki odpira pogled v resda le del, a vendar zanimiv in pomemben del slovenske idravstvcne in kulturne zgodovine
Peter Vodopivec
Darko Fris, korcsponaenca Kazimir j a ZakrajSka, O.F.M.,	Viri 6,
Arh^isko društvo Sloveniji1, Ljubljana 1993, 17.6 str.
Šesta številka zbirke Vjjj, v kateri zgodovinar Darko Fr;* objavlja del korespondence frančiškana, časnikarja n ;zscljenskega organi zaton a Kazirriria Zakrajška (1 8?8 1958), ustanovitelja newyorSke Rafaelove družbe (1908) in aktivnega delavca v ponovno ohijc"1' Družbi svetega Rafaela v Ljub jan. (1927)j jc že druga publikacija v omenjtni zbirk , k ja posvečena arhivskim virom slovenskega izsel-jenstva. Prva jc izSla kot tretji zvezek (1990) z na; lovom Slovenski izseljenci in s p/'spevki Marj.iria DrnovSka "Utrinki o odnosu Slovencev dc izseljenskega arhivskega gladiva" in "Jugoslovansko dmitvo sv. Barbare jz Ei»d:ia v Belgiji 1929-40", Masaža KlemenčiČa in Darka Fri.^a "Iz arhiva Ivana Moleka", Bogdana Kolarja "Cerkev in izscljcnstvc v letih pred prvo svetovne vojno" n Andreja Vovka "Zapisniki Defense Allhncc for Yugoslavs in Italy in Yugoslav Emergency Pounej v New Yorku".
Zakra'Skcva korcipondcnca '.z let 1907-J928 za jem a Čas njegovega prvega hivania v ZDA kamor seje odpravi! novembra 1906. To je b.! Čas množičnega odhajanja Slovencev v državo, k' :c Šc vabila delavce, čeprav ie že poznala gospjdarskc krize (kmalu po Zakrajškovcm prihodu je v letih ] 907/08 cbnihnila ena vcej i pred prvo svetovno vi ¡no). Slovenci v ZDA niso tili ie delovna sila po amerfSkih rudi "tih, tovarnah na grrdbilčih železnic td,. ampak jc b ' de1 izselicnecv aktiven tudi v pod pomih in prosvetnc-lciltumih organizacijah, izdajali so Čaunike in Časopise, se delih po nazorst 'h prepr!-tar'ih, ki :o bib močna tur"' v stan domovini, marsikdo jc s polnin j pljuči rzadi lai" ameriško svouodo i,i ¡>e z dodatnim izobraževanjem spopi, el z izz.vom (■uspeh jc v marsičem odvisen od lastne zavzetosti in sposobnosti), ki mu ga ie nudila ta država. Močno prisotna med slovenskim- izadjanci jc bila tudi Cerkev, iti c v prv vrsti ;krbc!a za ohran t v vernosti (ne tako malo je bilo glasov v stari domovini o naraSean verske mlaenosti in celo zapuščanju vere pri Slovene h kot posledica amcriškiga načina življenja), hkrati pa tudi za ohranjanje slovenske zavesti, zlasti jezika in obic.ijcv Slovenske ŽJpniji:, domovi, šole ipd. so združcvrlc verne n jim dajale občutek varnosti n košček start domovine Med prizadevnimi duhovniki na demo tudi patra K^zimirja Zakrajška, ki ^ poleg že omenjene Rafaelove druž bc v New Yorku, ustanovil tud. Ave Mar'o. prvi slo ver.ski verski list v ZDA (!909), objavljal v Ste vilnih glasilih, deloval pn pr seljenski kom .siji na Ellis Island" itd
Darko Fij* je objavil Zakra^ikova p.sma .n do pise k ore spon d ent o v iz nove irl stare domovine. Del ib je našd v ameriSkin (npr v Archives of the D o ccsc of Cleveland) in del v domačih ari ivih (npr. v Frančiškanskem prov-neialncm arhivu v Ljublj mi). Poleg uvodnih avtorjevih razmiiljani, ki nas uvedejo
ATIH1VIXV1 1993
v čas .n razmere v ZDA je težišče dela na obiav-Ijenih pismih, ki predstavljajo Lmpjj za mai.>ikatero na dalj njo raziskavo. O pomeui avtorjevega dela iti □ objavljanji! arlii,rskcga gradiva sem napisal že tiekuj misli v Književnih listih Dela (22 7 1993. Objava arhivskega gradiva Korespondenca "apostol n slo ven skega i^seljenstva"), zato tega ne hi ponavlja) Poudarim naj le nekaj misli o publikaciji De!o je del Friševc uiagi'.tr^ke naloge 'Rszvo slovenske katohške cerkve v ZDA od srede 19. sto letia do druge svetovne vojne", ki jc je uspešro zagovarjal marca 1992 na Oddelka za zgodnvini filozofske fakultete v Linbljam. Uvodna poglavji |e posvetil zgodovini katoliške Cerkve v ZDA, delovanju slovenskih frančiškanov do leta 1927 in njihovi čas mkarski, tiskarski in izdajateljski dejavnosti ter newvorSki Rafaelov dmžbi. Vsa ta dejavnost je b'ia tesno povezana s patrom KazLnirjcm Zakrajškom, k so ga imenovali tudi "ameriški Krek V teli poglavju dane informacije nam omogočajo boljše razumevanje dokumentov ,n so nekakšen zgodo-vinsk' okv r k drknmentom. Moti le prevc'ika r¡?z-drubl'enost na prdpcglavja, karie bolj stilistična kot vseb nska pripomba. Tekstovr del "t opremljen s kritičnim aparatom n z daljšim povzetkom v an-gleŠČin kar ic hvalevredno za bralce onstran AOan-tika, ki niso vešči slovenskega jezika. Dnig: del publikae .c ;e objava 97 pisem v cziku originala in z esnevt imi opombani. To jc gradivo za raz iskovalee, ki i bilo razpršeno na obeh straneh Atlantika in nam omogoča vpogled tudi v bol, skrita, da nc reí cm zakiilir.il a dogajanja, k', nam lih lahko dajojo samo pi ¡ma kot ena najboli osebrih kategorii arhivskega gradiva Na koneu zasledimo menrko kazalo, seznam objavljenih p;scm in slikovnega gradúa z navedbo n'egovili nalia|ali£č Avtorju želim, da uspešne pripravi in obj:.' i tudi nadaljevanj, tj Zikrajškovo korespondenco po leui 1928.
Marjaii Drnovšek
Nova oblast - nova imenu, dokumenti o preimenovanjih naših krajev v letih 19481955, februar 19(13, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, 30 strar
Drobna knjižica, ki jc spremljala ras stavo o pre imenovan, ili krajev na območji občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v lctili '948 1955, ima za razstavni katalog skoraj tipične sestavne dele. Kratki Studiu sledi seznam uporabljenih virov in literature, nrkaj fotokopij razstavljenih doknmentov pa še seznam razstav1;enega gradi* a, ki je bi o na ofjled v Stirili vitrinah in osmili pano ili. Iz seznama jc razvidno, da so bile pi/leg arhivskih dokumentov razstavljene tudi stare razgledr >ce obravnavanih kra'ev,
145_
zakomdaja, ki jc urejala to problematiko in časopisna poročila Avtor študije Junj Rosa ugotavlja, da so bila mera naseljer.m krajev večkrat pod vržena spremembam, zlasti ob večjih političnih preobratih Na Goriškem 'c pesebno poglavje teh po-jivov cas i'jI i lanskega fa.i;zmaf a v tokratni Studiu se jc omejil le na pre imenovani a našel ij po drug svetovni vjjni, zlasti v obdob!u m;d let 1948 in !95.'i, ko so bi la ta przaievanja najbolj intenzivna. Proces spreminjanja se jc dogajal v dveh smereh. V veČini primerov je šlo za dopolnjevanja enako glj-sečih se imen krajev oziroma za man'Še papravke imen s kakšnim doličevalmm pristavkom in jezikovno izbolj£avo (npr Grahovo ob Bači namesto Grahovo) ali za ukinitve krajev, razglasitve novih ter s tem povezane ¿dmeitve dveh ili več nase)1 v eno (npr naselji Ajdcvščita n ¿-turic v naselje Ajdovščina). Dni30 poglavje so bila preimenovanja krajev s starimi historičnimi imeni, k niso bila v skladu z novo družbeno in narodno stvarnostj . Moteča so bila predvsem imena povezana z vero in Cerkvijo (Šmarje, iiv Križ, ¿t. Vid. Šempas, Sto-maž, Opatje selo, Šempeter, Šmartno) ter imena z očitnim nemškim 'czikovtLm .zvorom ( Dornberg, Riliemberk, Kromberk). Nova nblast je preine 11 ovanja poskušala izveiti na 1 itro, v piaksi pr so se stvari za.ikale. zato so spremembe niijv-iČkrat uvajali ob novih upravno - teritorialnih razdelitvah, ki jih je b 10 pc vojni Avtor prispevka za vsak pn-imenovali kra na Goriškem opiše pouk dogajanja. V primerjavi z ostalo Sloveniio je bilo na našem območja p menovanj malo. Toda vendarie so nekateri kraji izgubili identiteto in, kot zaključuje avtor, povzročena je bila kulturna Škada ka; :i stara krajevna imena so del naše zgodovine in kulture.
Aleksandra Pavšič-Miiost
Po sledeh starih poti, razstava dokumentov arhivskega fond? Cestni odbir Tolmin 1B69-¡923, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica, november 1993, katalog, 6E strani
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici se v svi-j;h galerijskih prostorih ponovno predstavna z obsežno, zanimivo in tudi za oke priiotno razstavo z naslovom 'To sledeh starih pou". Avtorica razstave in kataloga Lilijana Vidrih Lavrenčič nas popelie po nekdanjih cestnih povezavah v takratnem tolminskem sodnem okraju, na območju katerega ic deloval tolminski cestni odbrr. Razstava temeni na gra divu arhivskega fonda Cestni odbor Tolmin, k" ga kot edii,i pr-mer te vrste hranimo v našem arhivu. Kake in kje so končali fond ostalih pet'h cestnih idborov, ki so delovali na območ u danaSriih treh severnoprimorsk.h občir., ne vemo, Posamezni dokumente o tej f.emi najdemo med gradivom av-
Oeene in poročila r publikacijah in razstavah