V času javne razprave o osnutkih sta-tutov občine Ljubljana-Bežigrad in me-sta Ljubljane je bilo že večkrat poudar-jeno, da mora biti statut osnova, na podlagi katere bi delavci. delovni tjudje in občani svoje interese lahko Čtm bolj učinkovito reševali v svojih osnovnih celicah in občini kot samoupcavni, te-meljni družbenopolitični skupnosti, v kateri se soočajo in razrešujejo širši interesi delavcev. delovnih Ijudi in obča-nov. Zato smo pričakovali, da bodo v javni razpravi vsi pokazali večjo aktiv-nost in da bodo predvsem delavci v organizacijah združenega dela in delov-ni Ijudje in občani v krajevnih skupno-stih s svojimi pripombami in predlogina podlagi štiriletnih izkušenj pri uveljav-Ijanju delegatskega sistema tvorno so-delovaii pri odpravi dosedanjih po-manjkljivo&ti vstatutih. Ugotavljamo pa, da se javne razprave - čeprav se raz-pravtja o temeljnih dokumentih — niso razvile tako, kot bi $e morale.
Družbenopolitične organizacije kot temeljni nosifci akcije za čimbotj uspeš-no in plodno javno razpravo so pravoča-sno in temeljito phpravili vse, karje za razpravo potrebno. Določeni so biti no-silci razprav v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela terdolo-Čeni roki, do kdaj morajo biti razprave končane Kiiub temu pa ponekod z izvedbo razprav bistveno kasnijo ali pa sploh Še niso storifi ničesar, da bi v svojih celicah izvedli široko javno raz-
RAZPRAVAOSTATUTIH
Ponekod zamujajo
pravo. Pokazalo se je, da posamezne sfrukture predvsem v organizacijah združenega dela še vedno sodijo. da so njihovi interni samoupravni aktiboljpo-membni in zato tudi največkrat organi-zira/o uspešna razprave, kar se pa ni zgodilo pri statutih, kljub temu. da so temelj tudi njihovih aktov-
Zaradi opisane situacije sta Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Beži-grad in Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana-Bežigrad poslala poziv, na~ slovljen na individuatne poslovodne or-gane, predsednike delavskih svetov in predsednike osnovnth organizacij sin-dikata s predlogom, da vsi delavci in delovni tjudje aktivno posežejo v javno razpravo ter da v organizacijah združe-nega dela izkoristijo vsa zasedanja tako samoupravnih organov, kot tudi druz-benopolitičnih organizacijza verifikaci-/o pripomb in dopolnil k osnutkom ob-činskega in mestnega statuta.
Vsi defavci, delovni Ijudjs in občani bi morati biti zainteresirani, da javna raž-prava o osnutkih občinskega in mestne-ga statuta ne bi bila te prazna fraza. Zasledovati bi morati osnovni princip, da se samoupravna socialistična demo-kracija gradi na interesih delavca, de-lovnega čioveka in občana, organizira-nega v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnib skupnostib, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih temBljnih oblikah njegovega de-tovnega in interesnega organiziranja in povezovanja. Stremeti bi morali k na-daljnjim konkretizacijam statutov, ki ne smejo in ne morejo biti zgotj bolj afi manj posrečen zgoščen prepis ustavnih določil, ampak mora/o izražati specifiko posamezne občine. Enako bi si morali prizadevati, da bo delegatski sistem po~ stal dejansko integralen izraz stališčza-vesti, predlogov in problemov, kisepo-javljajo, da bo sposoben vsebirazčišče-vati in izkazati ustrezne rešitve in vse to izražati.
Brez široke in poglobljene javne raz-prave ne moremo pričakovati, da bodo statuti dejansko tisti temeljni akti. v ka-terih bo vsak delavec, deloven človek in občan našel svoje mesto. da bodo v njih dejansko izraženi najširši interesi in ne nazadnje, da bodo odpravljene vse tiste pomanjkljivosti. ki so pripeijale do pri-prave novih statutov občine in mesta.
ALEKSEJ CVETKO